3H r* itewillm wšmmm 48-Marllmr, te«? 16 junija 1,919« X^iatk .Sl |fl«T ta c k 1» a «'tfsitt-s vV€*k> 'teto . "litij lelä . . . i Cfte? iela .. .. ätomstl Avšitlje CÄ3 .1(^0 . . „ ;fwam«ae številke *•*»- SsG vinarjev. —• Inscrall all oznanila se računajo po 40 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. -------------- „Straža48 izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. w«aius?vo in uprsvtdSlvo: Maribor ;Ü»roSka ulica. S. — Telefon M. 213. I Ncod^ciipolilliön.'lisi.za stavemko ^dsivo." j Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. MdlSlmo maj?! Z« ^ petek, im IS. t. ist. fe bil M povedan v Ljubljani velik protestni »hod, u& katerete so ho vm Zlrafes® 'slovenske straske Eadajokraf * odlečaotij© ©govarjktš proti jtatij&nskema m* sitfix.■. Ni dovolj, ds mm hočejo n» «»««ra, slasti Koroškem v Zibki doti si, izrezati k. našega .iisrodrrega feiest, saved»© šloreasko. iledatya, ämb gospoda w Pariza Se o* joga »grabiti' na? l®Jp* kraje, kraje, M so bili, s© in "morajo .bili n&Si. Jageslovanak! tiimtii je bil ctofotj dolgo soJ») bres '«sgkib pravic;; trpel pa jr# ia prenašal je veta krivice mimo, the, ksjfif zavedal m je. da bo m počil da» rešit*», «Ja !>© napočil «ton Svobod«. Pri Sel j« ta da», s um .staje v svobodi' vso vta »«lje e prostosti mn je zagrešil perfidni, zetaljt-točni, Benisilni. Msljj»®. M zahteva zas?« pokra)jn«: ki Nikdar nim bili italijansko m M . nikdar Ital" jansk® »e smele postati, se ko bi možje tamkaj v Pariz», M ođtečiijtefa o usodi n&redof, Imeli kolih kaj fiate st pravico la resnico. , ¥ te® o-dloeilggai trenutku. ko se edleSup nscdž veš kotVeoega. milijo» & n»šlh. jopsiovanskib bratov i» sester,., je hotel atoveiutki narod Se zadnjo krat v središču Slovenije ~:v Ljubljani — .'javne poveditl edema svetu, d® ■ protestira proti raste" sevanju i jugoslovanske zeiijj©. Hote! je poredati d» m;ra, M M p v Pariza sklenili .preti njegov;• ; volji, nikdar se. bo priznal, hotel je nfrvadatj. .da,. Ho nas bodo' lađi prisilili, podpi&'ti mir, ga ven dar v 'srca odklanjam*» ih. 'ne bomo miroval'2 temveč, d» st bomo nadalje oboroževail in hntah naSe meč®., dokler m bo zadnji Jagodova»' rešed ispod nemritneg* italijanskega imperializma« Tods, tej 'se je zgulilo ? Slovenski r©df zdel© se ti bo nemogoče, a j® resnica: shod j® vojjašk-' oblast B& povelje entente prepovedala. ¥ svoj; nepopisni perlinosli je Malija’ naščuvate talent«; da nam 1® zamašila sata. Torej nit! protestiran ne smem®, ampak 'molfiimš najt? Italija Seli, d*, bi n»! njeno letom© pest, g katero nas kuje v «eSenjske verige, poljubova!!* naj .bi jo. hvalili -;in bill zel® celo hvaležni, da nat vame pod svoji, okrilje. Ne, Id nikdar ref moji*M s® bomo i« •egovaijsmo in ogovarjali bomo vedno laškemu' im- f eraiizmu. Cr premis! ms to prepoved vo taške ofolssti. kl je seve-.» neđoll&s, teinveiS zadene **& kih®» «»tonte, predvsem seveda liaiijo, ss.-pi čtovefca vsa krt od jeze nad to nesramno italijansko poli tik©: naš» jo^oslovarsko, IJačkivo v okspsrsnih krajih trpini, oboke, Ml nikdar prej id.-© šiiSaiž to govorili italijanskega |ssikas sili, đd m v Šolah poafcoj-v samo v itslijahšSml, zahte^»... da m kla sjajo pred italijansko fcrikelsro, kaker pred kakS »im pol-bogom Itd, i® k vsema tema n«j bi.mi molčali. Svet nai misli, da smo z&ctofobni, da cela* Selimo pod Italijo. Nesmm»sst. si ji v zg©' dofini uh primere! Tod» prižel bo tod! zz Italijo 4&n plašita. Nobena krivic« na »veta ie do»udaj si ostik ne kmnmm», tudi Italijansko pbite<% ’ med vojsko * sms jo smradi' epoznali, ker M kmala postal vsak dragi Slovenec bepnec ali i^tnanec. Malo ?imfh kotičkov j® pastila ®w®pska isrifa v salt mail domovini ©i Mor® in Žito d© A doje, ampak tam smo s® islili tolik® vame, da smo .p® -mpinegti -sprejet! "-pstc^abno zbegane brate ter jih režiii gl&in m mm, Mifpr®! gofški bfgaaci, potim k*reiki in dmm celo -- ogrski. Ogrski F Qa, sili Mmmd — vPrek ■sprci Te dal so raitofgaii naži'0'asvpfst, da pri pade celo Pretanil® Jog^slavlj!, L j. ©teci 100 tisoč |feblvatoev brez ©mils iö.000 rojakov, M s® klatijo žirom svota, k§F also a§g!š igbltl v domovini dela i® aaslažka. 0 tem, kake m živeli do štej «grški Stovgnci m kaj m ioiivdl slasti p® poltmi Ogrske, mo deloma t® pisali, eblimeje pa li spregovorimo v bližnjih dneh. Dan®» je si' toadja taka: koncem majnžkatis©»© Preimorci z lastno aodjo «pril, ledi vstaj* ®e ni p«sr«Sila la rdeča garda Jr zopet zigdsfodoval» t estiem Prekmarja. Oni, M m imeli i ummm polti'. ’® »»• LISTEK. J iissak. (Napili Ivan Dolinar, lapnik*feepn©€.) iEsmal Pa smo stoli In čakali. Hvaležen rečem po-vel’nika: »Srčni h vato, gospod poveljnik! Pst ml-nnt pozneje, pa bi bilo prepozno!« »Gospod Sapnik! ši bi bili za ¥smi tudi do Mostiča.!« to kar zabhskele so m njego?© velik® in zvest® oči. Src« ml je bilo polno čustva hvaletaosti do Vsemogc-finega. Pa ®sč manj mi at rajalo veselja nad pretesnim drznim in odločnim nastopom gospodov častnikov zlasti gospoda Malgaja. Nisem kedsj veliko občeval s slovenskimi častniki, zdaj sem jifc začel ljubiti. Ti pa s© bili zares častniki. Tedaj prijezdi četrti, praporščak Khrbtts, 3e zelo mlad pa eilno energifien.filovek. Pol 'fiefik!:p.el srbski zavpije nad Nemci, da sem se Se jaz pr e strašili: »Zstecini potvare! Popacati vas č®mo sve!« Detel se je silno razljočenega, Nemcem, vem, da so streho šklepetali zobje v čeljustih. Radi bi bili šli n»prej, in poročnik je deje!: »Mi gremo, nečemo več čakati«. »Kaj še? Čakais! Ne enega koraka dalje 1« zagrmi nad njimi Malgaj. paaaasaaigBaa^^ aan«.^: -jEwgawatflBW Iden častnikov odjezdi nazaj, ali že m prič,e. patrnlia. Kmala se vrne. Tedaj se pripelje p® cesti posestnik G «dišn ?: iz Vovber. Malgaj dč: »Gospod Sapnik! Gtejte voz! Peljite se d*-m@v! Pa nicof n© prenočujte doma! Kdo ve, t> ... , Ti begunci pa io feUb pri 'um zelo neprt^zao »prejeti. NaSe oblasti s© izdale takoj razglas, • da imajo begunci ia Ogrskega tekom osmih dni zapustiti naše krate. Kam naj sa gata če) o? Čez Moro le sicer pridejo, ampak to je samomor Šli bodo raje v Nemško Avstrijo’ m če bodo zahtevali N®md oolftiitoe kempesacija, bodo reisignžraao pristali. AM tako! jv--'. ■ ' Apeliran:'® a» slovensko ja« »• :d, da odločno is,hlevi ©d naše Vlad© takojšnjo okupacijo Prekmurja do t fide* kate© je že zarisal svet desetorice v Pariza kat jugoslovanski? ozemlje. Le tedaj, Če bomo imeli t« kraja zasedene, bomo lahko prestali skušate »M skušnjam pred svetem fietverfoe. D.«n&s je razpoloženje med prekmurskim:/Sloread zs stati aiodnejše kot kedaj poprej. Msd tam pa s.sj vlad® p?®Ärbi ubog® prekmurske begone® ia Jih pasti pod našo streho, kraj Mure, kjer vidijo vsak daa obrise svoj® mile domučija. Tasidevar, odredba naj se nemudoma prekliče, ker j® gicer izključeno, da bi nas Prekmurci poz Iravili kot brat® in osvoboditelj®'. Dnevi begunstva pač ne bodo pozabljeni nikdar! BF€»lien©it Italije« Italija m v svoji lokavosii poslušaje vseh sredstev z& dosego svojih političnih ciljev, i« fila-niča antanta, v kateri izrarij* svoj a go iti položaj testiran, äemae pa se j® otresel pr rega straha in . s? zbiral. Prišd je v felitevsc kapetan Mil3šavijs?vič s tristo Srbi, blvSlm! avsirijokimi «letniki. Na vse Malgajev« nasvete j« zmigava! s rameni. Malgaj 1© bil s»© nadporočnik, 14. decembra je marši»! MMcswdjevie s tristo Srbi v Grabštaaj kal »asdo-takljivs e»teina četa. ki ima pravico zasesti vse strategies® točke«. Drogo jutro je že tal od dvesto N«mcev ujet s vsem moštvom i». sedmimi častniki. Padel js samo eden Nemec in eden Srb, kar je kapetan prepovedal streljati, zmnšaječ sa na svojo »ententnoat«. Tedaj s® j® začel* k? roška nesreča. Na li so bili oplašeni in prejenefieni, ker m m sUnv'za-nesli na Srbe. Nemci m s« prej Srbov strahovito bili, sedaj jim je zrasel graben. Zakrivil pa je to nesrečo kapelan s svojo »ententnostjo«. Malgaj pa j® še n&dalie čuval ¥ dikovec kot punčico svojega očem Odločen in strog, kjer je videl odpor ia upor, skromen in ljobeza:v, «qar j® spoznal prijiznost in zaupanje V^e g% je ljubilo. Moštvo bi bilo šlo zanj v ogenj, tako js verovalo vanj. Korošci pa smo se tudi nanj zanesli popolnoma. Odpoklicala so ga v Gaštanj, V mežiški do-lini so nastale male delavske rahoks. Zamerili so se mu menda, da je v vsč občinah ve ikovškega okraja feU razglas 1 preki sod Pa ta naredba ja bite l ?sto umestna. Ravno ker s» nemCurji vide tesnobo, je bilo vss tiho ia P- do skrajnih posledic. V vojaškem oziru ni niS dosegla za antanto, marveč je samo ovirala ter porabljala veliko njenih sil. Seda) pa zahteva tako plačilo, kakršnega ne zahteva in tudi ne bo dobila nobena druga zaveznica. Približajo pa se tudi sovražnicam antante: Nemčiji, Avstriji in Ogrski. Tanke, pa vendar že vidne niti se pletejo med Italijo in temi tremi državami. Da Italija protežira Nemško Avstrijo na stroške Jugoslavije, sami prav bridko občutimo, Vedno bolj naraščajoči cdpoi Nemčije proti podpisu mirovnih pogojev je tudi v zvezi s tajno pomočjo Italije. Drznost ogrske bolj ševiške vlade, ki je začela boj zoper Čehe Slovaško ter ga nadaljuje kljub ostri prepovedi antante, je razložljiva iz te tajne zveze. Ogrska sovjetska vlada bi nikoli ne prezirala antantinega povelja, če M m vedela, *da ima tudi v krogih antante močno zaščitništvo pri zastopnika Italije, ki zadržuje antanto, da ne započne odločnih korakov zoper madžarsko narodni boljševizem, Italija je, zvesta načelom macchiivelislične po-politike, vedno skrbela za to, da je imela v ognju dvojno železo. Če odreče ali ne zadostuje eno, bo pa pomagalo drugo. V dosego svojih ciljev se je javno posluževala svojega prijatelja, taja® pa je rovarila in kovarila s sovražnikom svojega pri jsteija. In to lokavo, politično skoz in skoz nepošteno in gcljofivo Italija antaita protežira in obdaruje najbogatejše I Kdaj se bodo antanti od pile oči? Menda še le takrat, ko bo prepozno. Nemiki In ntadž&rsbi dipl©» muti nasprotnici' t Jugoslavije« Menda ni narodi na zemlji, M bi bil razcepljen na toliko dele! in na tolike« upravnih celot kot južni Sloveni pred svetovno vojsko Maloštevilni,'Slovenci smo bili kar v treh državah: v Italiji, v Avstriji in na Ogrskem. \In v Avstriji asm! smo bili razdeljeni na štiri dežele,. N? * -boljše, se ni godilo našim bratom Hrvatom ia Srh-. IV» je bilo delo premišljene politike n®mikih k laadla?-skifa grofov pa tudi prej. tolik® hvališ?.//* avstrijske vladarske hiše. Nemci in M&fäm m južne Slovan® vedno sovražili; za to so na?- rarteMins toliko upravnih celot, da bi nas la*)« vladali, zatirali In na zadnje - zatrli. To nam prav jasno dokazuje zgodovina zadnjih desetletij. Znano nam je, kako je Turčija vedno zatirali; južne Slovane, Spominjamo se še. kako s» klali tcrSkt divjaki kristjsae pred rusko turško vojsko v Bosni in Hercegovini; spominjamo se tudi klanj? reacedonskih kristjanov zadnja desetletja. A At stoja se ni ganili. Zakaj ne? Ds. Lfthar v' Wimmer nam navede vzroke za Is v knjižici »’Ost» mark« na strani 85. Tam piš® tako-le: .»Za Avstro Ogrsko je ugodno, da na jula! strani nima močne -slovanske, marveč slabotno turško državo, čegsr notranje razmere potrebujejo .energičnih reform, toda razpad se mora st vsak način zabraniti, da na njenem mestu'ne nastane' večja slova a s k » d r S a v i.* Nemci in Madžari au torej *|»j;fa Turčijo» s*«&-’ redite gm trpeli, zagovarjali, m branili, ker so m bali, -tebi na njenem ozemlju nastala krepka slovanski država, To se Je tudi pokazalo v pogajanjih ruske vlado z Ai stre* Ogrsko radi nevtralnosti pred ra- -■i smo zelo obžaloval. njegov ouned, F-; ©prični smo bili, da se nam ni bati,, dokler-čaje nad nami njegov veder duh In njfgovo spogunao-. zlato srce. , ■ In zdaj! Oh zdaj! iBoveurira Koroška poražeri*, pohojena od nemšMlTboijšeriškifa' tolp!- Pri Guslanju je U 2brai Malgaj najpogumnejše ped svoje poveljstvo m s temi.'junaki branil trg- pet ur Jprell silni premoči. »Živ te grem s Koroške!« je klical in navduševal, Mnogim je rešil Mfljenje, sam pa padel um raječ na zemljo, ktero braniti je bil slo vesno -zaprisegel pred svojim vojaštvom mesec» januarja* Srce mi trapečo bridkosti,- ko se spominjani Vas iuaakf, levi, zvesti bratje. Hrabro ste branili Slovensko Koroško. Mnogi so osramotiti čist slovenskega vojska, vi pa ste shranili čist in aeoma-deievan svoj ščit. Zlasti vidva junak», sokola, Fr Malgaj iz Š. Jorja in poročnik Ivan Kranjc iz Dobrievfigi! Slednji {e padel za svojo nad vse ljubljeno Koroško pri Glinjah v Rožu. Vajini imeni c staneta‘neizbrisni v spominu slehernega vernega Korošca. Počivajte v miru, junaki? VtsSa nedollao prelita kri ni tekla zastonj! Vzbudila j® jugoslovansko moč, ki bo rešila sušno Slovensko Koroško za vedno. eko-turško vojsko I. 1877. Henrik Friedjuag v knjigi »Zeitalter des Imperialismus z I. 1919 piše na strin! 25 tako le: »V tajni pogodbi z dne 15. januarja 1877 je Hnsija prepustila Bosno in Hercegovino kot posest avstro-ogrski monarhiji. In v pogodbi z dne 18. marca istega leta je izjavila ruska vlada, da prepasti cel zahodnji del Balkana od Vardarja in Timoka do Jadranskega morja v območje avstro*ogrski monarhiji.« Ruska vlada, ki je take predloge stavila, ni Mia slovanska. Naravnost laž je, da je ruska vlada iz slovanskega navdušenja šla reševat Bolgare izpod turškega jarma. To jasno dokazujeta zgsrej navedeni tajni pogodbi Na Ruskem je imela takrat prvo besedo nemška dvorna kamerils. Tako \ velike ponudbe je Rusija stavila A v« stro-Ogrski, toda tedanji zunanji minister Madžar Audrassy še ul bil zadovoljen. Friedjung piše namreč na strani 31 In 32 zgoraj omenjene knjige ^takole: »Avstrija je obljubila svojo neu I ti a In ©st v rusko turški voj skl samo'pod I tem pogojem, da na balkanskem polo toku n® sme sastati aobeni večja slovanska država. Nastalo naj M marveč po mnenju Andrassyjevem več malih držav in sicer Bolgarija m ločeno cd nie'Vzhodna Rumelija; poleg Srbije In Crnegore samostojna Albanija, in kar se posebno čudno sliši, tudi samostojna Macedonia Is kakor poroča turški pooblaščenec m berlinskem kongresu, Kar&theodoii Paša, v svojih spo * minili, je hotel Andrsssy vse'te delsle spraviti v carinske zvezo z Avstro-Ogrsko. Na berlinskem kongresu • se j® Andrassy potegoval za- povečanje Srbije, katera je dobila Štiri od Bolgarov naseljena okružja, med njimi Pirot in Niš. Za to. pa . je'morala Srbija obljubiti, da bo sklenila z Avstro-Ogrsko carinsko zvezo.« Tako pojoča Friedjung. Seveda Srbija obrube m držala, pa tudi madžarski' mogotci simi te carine' s zreze niso marali, ker M jim srbska ži-I vina is srbski poljedelski Izdelki preveč znižali j cene v* trg>fe v Budimpešti, in m. Dunaju, I* vsega tega se vidi, kako so bili nemško« I ratdfe^M diplomat)« južnim Slovanom sovražni.. I sa mn cepili v raze« dežele,' siso nam dali j pofreteri vitjih šol/-.': netili sj.w mogoče strau-I karate, dm 6?» nas tem laži® držali aa vajetih. I Srlofe .blfi sa*o državnimi drag® vrste, Aadrassy-|"fev. nssteöv-’k, Madžar "grof Kalnoky, fe. " pr ® i 1 v I il e s s t st ju Franca Jo že f a L sp o-menico, v kateri je svetoval, da naj se cesar o f. stran Litve opira na Madžare, bi te j.strani pa na Nemce. Gosar se je tega zvesto dr#*!- in fe zlssti nas južne Slovane naravnost pfmitl L- 1882 smo obhajali šestoletnico, v ri»:--'- - "rilo Štajersko pod Avstrijo. Cesar je' ob riri rririri, prigei ?, Gradec .in Maribor. V Mariboru, s* »m je med- drugimi poklonila tudi slovens te oafeos'Mmt, Casar jo je nemilostno sprejel Ib ji ?*.? f vhujskanje. Zakaj brskanje? - Ker se niso m Nemce 'zapisati. / T- m delali z nami; Srbijo so za kralj». Uü»n& j ie?: na svoji strani ter so jo po svoje iz?»bHslf.. trezneje pa,, ko se je od nas ločila, so ji taisti vs- mogoče politične in pspodarske ovira Spomnite se zadnje balkanske" vojske, - kako je v» n*«r<9te ščuvalo na njo» Koliko laii. koliko eh?ri. radi ničevega konzula Prohaska v Prizrenu, s» mo* dl* bi nemštvo mite povod ubogo defefe Pa takrat vse liži also pomagale, za to pp se ie nemško divjaštvo tem bolj hladilo 8 vtriv >*.*•<■ v svetovni ' vojski -»a srbskem narodu, to ?» hi bü© ■ -zmagalo, M hite Srbiji. za vedao iz~ gleite Ota M^cedonQa iß več okrožij Store Srbije W b i-- - priši.© pod Bolgarijo., vse postalo pa ped M*dto»raV©, Začela M ‘se madžarfzidja in tudi ponemčevanje, .saj sox nemški oficirji pri av-rtrijsk h polk h že, pobirali za • nemške šol® v Sr- Nv-bisali smo ta članek, v dokaz» ds je bila pm- skfb nemško?#*. džarskih diplomatov zadnja desetletja preprečiti združitev južnih Slovanov, te-' rej preprečiti Jugoslav j©. Hvala Bogu, da se jim je ta namera enkrat za vselej ponesrečila! Toda gledali bedo Ss ioželjivo po naših lepih krajih, za to pa na s motreno delo vsi, da si novo državo dobro uredimo in utrdimo! -rij Bpom^mi'k Jimatat Mmlg&Jtt« Našemu domačemu junaku v borbi za ssvo-bojenfe domovine, Fran« Malgaj n, nadporočniku, ki je dal svoje mlado življenje za Mie ideale, nameravajo rojaki iz Št. Jurja ob jul. žel. postaviti trajen, dostojen spomeniki V ta namen se je osnoval v St. Jnrfu ob jaž. žel. odbor, ki pobira prispevke. Prva zbirka med domačini je donesla takoj okolo 1.800 kron. Vsi smo ljubili in spoštovali vrlega našega vzor* junaka Malgaja m silno nas je vse potrla njegova dasi idealni smrt. Zato a tem poživljamo tudi vsa druge rodoljube, da doprinesejo darove za dostojni spomenik našemu vrlemu junaku. Spoštujmo najbolje in najpožrivovalnejše naše mole, inače jih nismo bili vredni! Prispevke je vposlat! blagajniku odbora ia Malgaje? spomenik učitelju Aloji Remiju v Št Jurju ob jaž. žel. .?@!tii§s® wmiL Parlamentarne počitnice. Po poročilih iz Beograda bo parlament rešil še samo nov poslovnik in pa zakon q državljanstvu, nato bo Sel dne 1. julija na počitnice, ki bodo trajale poldrugi mesec. Zakon o sirarni praosnovi pride v jesenskem zasedanja na vrsto. Za skupno mejo med Jugoslavijo in Čeho-SIo- vaško. Vsa čefeoslovsški kulturna draživa so pod“ pisala izjavo, v kateri zahtevajo 'skupne meje med Jugoslavijo ia Čeho-SIovaško. Izjava 'je bite odposlana pariški miroval konferenci, Graški Inprn — Slovenec, Gnili občinski svet je v svoji seji dne 13, junija izvolil^ za lupina socijalnoga demokrata Muchitschi (seveda Muhič)» ki je rodom Slovenec. Prišlo je torej Is tak® daleč, ds. je dobilo najbolj nemško avstrijsko mesto Gradec Slovenca za župana! Italija pred velikimi notranjepolitičnimi dogodki Po poročilih iz Rima je v Italiji Izbruhnila ministrska kriza. Vrle i® veliki parlamentarni sestanki, dogovori is posvetovanja, M' dokazujejo, ia as nahaja Italiji na predvečeru velikih notranjepolitičnih dogodkov, kojih, pomen se e© bo ds! na noben način preprečiti V Italiji vre in .škriplje na vsils koscih is kf»flh, Nenasittjivi Lahi Po poročilu Iz Padove dae 12 julija m Itilijsnl zasedli železniško preg® Tr-Mž—Beljak—«Št Vid na Koroškem pst! pretvezo, da se zajamči obrat, na tej prog!, a v. resnici zasedanje 'te proge na p®hreni ničesar dragega, nego nov Mn italijanske nenasitljivest! in grabežljivosti.' Pčmiioščeuje, Prestolonaslednik Aleksander je izdal v hi ena kralja Petra ukaz, s katerim se določa, ds fe' odpuščena kaze a - in ostanek kazni - • vsem .osebam, kl iö Mie do vštetega da® 29, oktobra 1918 obsojene po civilnih ill vojaških sodiščih zaradi katerihkoli političnih' sli vojaških deliktov, kl so 8B obračati zoper bivšo državo, v kolikor niso biti ia p® državnem prevratu pomiloš-(teni ter zaradi delikt®^ zoper javne organe in naprave bivše države» Zakaj se ne kregamo? Niši poslanci s® v Beograda aid ' ne kregajo. Prepira ia krega je sicer vseeno več kot preveč v zbornici, toda časnikom slovenske demokratske sfcanke vsesa® it prav, da maši posliad pđć miris©. Ali naj se torej kregajo vsi vprek, da' bo izfgkdtl® zbornica, kot živinski sejem? Ä če&u naj bi .se sedaj v zboraid 'kregali f Na dnevnem redu fe neprenehoma le potrjevanje poslancev. Srbi imajo silno veliko strafak, ki. so v načelih podobne druga drugi, kot fife© jajcu. Imajo: staroradikales, mMuradikalce, samostojne radikalce, radikalne odcepljene© itd. Se»' -daj se v zbornici prepirajo med sabd, kdo je pra* • vilno izvoljen? Med slovenskimi posted takega prepira, mi, - ker so izbrani na' podlagi meissbof-nega sporazuma .strank» Prepir med srbskimi strankami »si p® nič ne briga. Za -nas je prav vse eno, ali sadi v skupštini Markovič mladoradikalec ali Markovič starcradtkvkc,, Toxvprašanje naj- u-Ftilr Briti med sabo, kakor sms tudi Slovenc? med* sabo uredili razmere mandatov. V zadnji 'seji- se je pa neki hrvaški poslanec jokal od skrbi,' đa^ bod© vzel! Hrvatom njihovega bana - in pri tem. se Je obregnil ©b Slovence &pS, ia se .jim godi bolje, Met Hrvatom, Slovenski demokrati« so »m krep- . kg fipvarjill, da j© prišlo do hudega prepir», »ali poslanci so bili mirni Za -hrvaškega bana se gotovo ne-bodo potegovali, če ..se- pa ob'-nje obregni hrvaški poslanec, ki jočč za svojega, bana, ga pa tudi ne bodo ozmerjal. . Naj se počasi Iz-joče, bo ie prišel, k1 razumu. ß ' Zakaj napadajo demokrati dr. Korošci? Jugoslovanska demokratska (liberalna) stranka se hudo zaletava v pirehraqjev&lnega ministra dr. Korošca ker se je baje izrekel za rekvizicije. V torkovi seji državne zbornice je čia» jugoslovanske demokratske Straške Mileje - Stanojevič z celotnimi besedami napadal dr. Korošča. Istega ■ dne popoldne se je pa zvedelo, da je prehranjevalni minister dr. Korošec zaplenil temu poslanca 20 vagonov sladkorja v Beogradu'in 20 vagonov sladkorja v Zaječ&ru. Sedaj je torej umevno, da Jugoslovanski demo- 16- Janija 1ÜÜ. ' ""..............."• ) Kretski stranki dr. KoroSec ni všeč, ker brezobzirno rekvirira pri Špekulantih, katere je najeti le v vrstah te stranke, maček pa zacvili, ako mn slepiš oa rep: ffeicBsfea mmvtm- f Peter Serajnik, sapnik v Št. Vida v Ped jonski dolini, je umri. Bil je begunec* po srečni ofenzivi se je vrnil domov, a ko je videl grome razdejanje v domačem kraju, se mu je omračil um. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl in bil pokopan pri Sv. Krilu v Ljubljani dne 11. t. m. Bil je eden naših najboljših narod nih delavcev na Koroškem. Poprej je bil župnik v St. Petru pri Grafeštajna blizu Celovca, n» sni najbolj ogroženih slovenskih točk, kjer je uspešno deloval N. p. v m ! Poroka. Dne 2. junija je bil v Majšbeigu poročen Vincenc Sagadin iz narodu© Val. Sagadinove družine na Sssteržah s Terezijo Sagadin iz Ssiteri. Mlademu paru ©bilo sreče! Iz sodno-pisarniške slufbe. NadoSeijasria Mar tin Trojner, Jurij Karba ter oficljante Viktor Ben Čl in Franjo Korošak mariborskega ©krožnega sodišča so imenovani za kanceiisto istotsm. Mariborsko slovensko žensko društvo m |® ustanovilo v Mariboru, dna 26. mejnika, Društvi; ob , sega VB« žeastvo brez razlike strank in stajev\ o-kuja mariborskega in njemu sosednih okraj©?. ■ Odber je sestavljen sledeče: .predsednic» ga. Bfei • sirova.; podpredsednica ga. Msjcenova, tajnica ga. j Lipoldove, blagajničarka gg, Kodermanov», odbor j ; niča gs. Čepiševa, gs. Irgoličev», ged& Neratov», ga. Piaaicšekova, gspdč. Stupes., ga. Veriijevä in Vertnikova. Društvo, ki je samostojno - la izven :i političnih strank, sf je pred vsem stavilo v salt? i .•go skrb za mladine. Število članic j« desedaj I žele veliko, c še narašča vsak dm, (Obširira pc-f ročilo v ostenevsteE'. občnem zbere je »•• ured- ■ nlštvo menda po. .pometi prejelo jak«- pet»:* zato •g?« sedaj ne more več priobčiti’ v ce»sfc mm p? : ge moramo take bojevati- s prostorom, «te bo m a- ’ rffeerske žensko društvo že oprostite»; fe pichck-ms samo ta izvleček. -- .Uredništvo). Jubilej krščansko socialnega delavstva- V ne ; deljo, dne 16, junija t. 1, m je .vršila na Šmarni goli slovešidst 28'letnic®, ko je pred*25 im mš nesmrtni dr Krek vžigal v -srcih tad»} ned/gshi ziranega. delavstva misel delavstva misel delavske : .samozavesti In organizacije. Ha slavlje, katero je poteklo «I© sijajno, so prihiteli tudi. paši bratje Hrvati. Ing. F, Lupša j® posli! fz dilaj® ladij« našemu uredništvu pismo z dne 6. aprila, v katerem mm piše, kako paziiivc- is z velikim zanimanjem zasledujejo tamksjšni jogsslevaaik: - interniranci preobrat v domovini. Željno pričakujejo trenutki., ko jim bo vendar enkrat mogoča vrnitev v svobodno domovin©. Lupša pošilja iz tajnega ujet ništva vsem znancem is prijatelje® Iskrene pozdrave. Slovenskim inženirjem, ¥ svrfas važnega pego mm © stanovskih in strokovnih vprašanjih vabijo . se inženirji mariborskega ©krof Ja k sestanku pri hodim četrtek, dm 19. t. m., ob desetih dopoldne. Kraj sestanka:-H'egetthcffova cesta 45, H. nadstr., desno (nasproti glavnemu kolodvoru). ¥ imenu sklicatelja: Inž. Mohorčič, Plevel -v njivah Škodi klasje. .Ako_pa se m. baja Mf v državi ter se ga mimo 'gleda, vzfeujr vročo kri. is plevela je še mnogo P© Bašem me »tu. >V'nedsljo se ga je zopet videlo mnogo v »ar šem - jngcslovatskf m Msrifeoru. 'Zato vprašamo'; A' je še vedno dovedjend,-'d* izzivajo N* mči in nem čurji z ritocrižem (pir^kaml). Sicer plevela — pte vel. A vsekakc. bi skrajni č|s, da se enkrat za vselej prepovej izzivanje. Merodajni krog;I Vzdsra mite »e vendar -enkrat! Skrajni čas 'M io bil.' Preg % rokavicami! — Ede« » muogo. dingih. Prisrčna hvala jareninski občini, M m je nagemu pozivu krasno odzvala ter darovala v prid vašim koroškim ranfescem 746*90 L vik*, ' Hvala vsem, ki so doprinesli k veledušntm daru, -posebno pa še g,, kaplanu Maktmu Medvedu, _ ki ga je zbral ¥ ponos n sm je, ds so naše ljudstvo teko lepo zaveda svoje narodne naloge. Hatančusje © posameznih darovih v nabralnem seznamu. —1 ■Marib, »krt, ženske društvo. ' , Mariborsko splošno slofcusko žensko društvo je nabralo ia darov«»!© za naš® ranjence: Fran Sfer čič, trgovec v Maribora, 12 I vina 100 cigaret; i Jančar, hotelir »pri zsmorcu«, 12 1 vina in 50 cigaret; Franica Ripočeva 14 steklenic vina; Ivan Šoštarič, trgovec, 6 kg moke in druge potrebščine; Ferdo Sert 26 kg moke; Vlad. Pavlšek, trgovec, 6 kg moke; gostilna Meden 3 1 vina; gostilna J, I M UM IB, ______________ Kirbiš 1 steklenico vina; kavarna Valjak 6 steklenic vin*; gostilna Knuplel 1 steklenico vina; de likatesna trgovina Stöger lVa 1 vina; gostilna čer* novšek 1 kg slanine; dr. Turner B steklenice vina; Olga Slave 1 steklenico vina; Sestre božje previdnosti 1 steklenico vina in 1 zavoj vžigalic; Dur javi 3 1 vina in tobak; Kovačič 3 1 vina; M. Kranes Š kg moke; Schräger! 3 1 vina; gostilna Golee 3 1 vina; Neimenovana 1 kg moke; Gra sterfe i 1 vini; Mimi Rupar kruh; Vidmar kruh; nrar Biffmshn 100 K; kavarna Meran 10 K; dr. Štor 100 I; Gsrbac 6 K; Jura; Gredlič 5 K; Ana Malik 10 K; Franc Žižek 2 K; Iv. Vigele 10 K; Albert Kopač 10 K; Hartinger 10 K; kavarna Balkan 10 I; Jožefa Letonja 20 K; ursr Stoječ 10 K; Marica Stibler 2 K; Josip Ulaga 10 K; notar Krišper 10 K; Adolf Spatzek 2 K; Kuhar 10 K; M. Berdajs 20 K; Mil. Kose? 5 K; tobakarna Slamič 2 K; nadporočnik Hergeuth 10 K; M. Bidcuc 50 K; Cverlin Fr. 10 K; Wiesthaler »hotel Stadt Wien« BO K; poročnik Zor jan 20 K; glavar dr. Lajnšič 60 K; Sima Gali 10 K; poročnik Geč 10 K; dr. Rapoc 40 K; dr. FIrb&s 20 K; nadporoč nik Canjač 10 K; dr, Leskovar 40 K; trgovec Iv. Šoštarič 20 E\ 5 kg moke, sladkor in mast; kavarna pl Valjak 10 K; Černetič 10 K; major Žerjav 10 K; britje Tavčar 20 K; Arhar 5 K; podružnica, Ljubljanske kreditne banke 100 K. (Dalje prihodnjič) Tečaj za železobetonske traverze, ki je bil »ra ložesa sa poznejši fes, se bo vršil 5,6. in 7. julija v prostorih urad» ga pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska, cesta št, 2:1» Začetek tečaja bo v soboto toa, .te julija ob B» uri popoldne. Kdof.se ne miril prigrli?, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo m n sale# Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil g. IM, I Mm$k> Obisk tečaja je brezpličen, zrn peteefešiinspse plača 5 IL Pni odtisi fiovih dinarskih bankovcev. Iz Zagreba se poroča, da so bili dne 13. junija prti odtisi novih dtearsirih- bankovcev predložen! v odobritev fißiESswmff ministrstvu. S končnoveljavnim tiskan '-jem se še m pričelo. Prepoved uvoza ogrskih sovjetskih bankovcev» Bfistsi finančni minister le izdal naredbo, ki določa, da je uvoz in preme! bankovcev- p© 5 in 10 k?©», k j jih isdstffc ogrska suv^tska vlida, na o> zemlju Jugoslavije prepovedan. Izvoz. -Glasore naredbe St. 8046 ministrstva zk tfgsfiKK» j« mnm suhih sliv, pekmeza, starega krdtnprjK ;m, suhega sadja prest. Tozadevne ke-flekovaše prušoje se ,nfe} vlotljd na-podružnico. (%n train® upate zu trgovački promet s« isostraast-vom v Lfusljani,. ki 'b©' izdajala. s» to -blago po-trebne- izwzmmK Molsko naj se vse prošnja za i prevoz blaga v Crnares, Radgono, Ljuta- mer t r»--«.s- e- ©kolico, • pošiljajo »a- podpisano ' pudral k ' C-ni.f;-:-,s sprava z& trgovački pro i met s« v Sec građu—Ljubljana. Uvoz iz Češko-Sloviške. C*-ntrak,.a Uprava za 1 -teg---^vM pi©m@t si inoslranstvom v Beograda j© 1 sklonila 80. macca t 1. s Čehosloviško republiko rpogadH,' glasom teter® nam Češkovaška dobav-: lja nastopne predmete: Šipa, steklenino, porcelan, I keramične proizvede, relacijski papir, trgovski papir, tekstilno, blago ($ukno), konfekcijo, gonilno jcrme’öfe, mineralne barte, lake in kit, komične proizvede, beli lim-, poljedelske orodje, kuhinjsko p-osMo, drage proizvode, iz jekla, železa ia dragih kovin, .elektrotehnični materijal, poljedelske stroje, drage struje is motorje. Trgovci, ki žele uvažati j kateri predmet/ moraj© prijaviti Centeahd Upravi I m trgovački promet z inozemstvom, poddražnici ! .v Ljnblj&ni, vrsto-ia množino blaga, približno vred-I nc-st po m žaosti natančen naslov dobavitelja ia I ob enem navesti, da bi_se obračun naj Izvršil v j smisle cogorara z dne 30. marcs t. 1. Te vloge I se psi vložijo takoj. Ni leiskem učiteljišču šolskih sester v Mari- I hkm. je - vpis^vinje' za pni letnik šolskega leta I 1819/20 v petek, dae 4 juliji, -od 8,- do 12, ure I Ob 2. popoldne istega dna- zsiSsc sprejetimi ■ ispit, Dspis!« Ctnurek. Za nevtralni pas sta vozila risven avtomebilov na vozovih orožje in strelivo iz Nemške Avstrije mesar Oberer In vinska tvrdka Posch. Našim ljudem na znanje — ker imata omenjena ! dosti opravka na slovenskih tleh. Posch ima celo j posestva v mariborskem okraju. Slov. Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v soboto, dne 21. t. m. zvečer in*nedeljo, dne 22. t. m. popoldne v prostorih Narodnega doma Finžgarjev o igro »Naša kri.« Konjiški okraj. Čitali smo, da so v raznih o-S krajih — največ pa v mariborskem ~ zaprli razne nemčoreke gostilne, ker ae je v teh najvel hujskalo nate ljudstvo. Prav je tako! Naj bi se zgodilo isto povsod. V konjiškem okraja kar mrgoli takih gostiln, a do danes še ni nobena zaprta. 2e v Konjicah samih je skoro v vsaki hiši gostilna; razven v »Narodnem domu«, so vse nemčurske, kjer so metali še nedavno slov. goste na cesto, J ako so le slov. govorili. Isto je v Oplotnici, v Zrečah (Grmatnerjeva), v Vitanju, kjer je znani Rupnik, ki hoče biti zdaj sicer Slovenec, nagnal pozno I v noči koroške bepnce, ko so prišli prenočišča prosit. Nadalje Blavaa gostilna Valantova v Ločah, j kjer je vrgel gostilničar slo V. učitelje in druge slov. I goste s psovkami »jugoslovanski psi« na cesto, ; Jesihova na Zbelovem itd. Vsi ti gostilničarji se I danes gotovo niso spreobrnili in danes kakor prej ! se hujska naše ljudstvo — samo da danes bolj I previdno, Te gostilne so zbirališča naših Nemcev, j kjer se kujejo razni naklepi zoper državo in v na-I stavljen© zanjke lovi naše ljudstva. Naj bi se za» I prle vsaj za nekaj mesecev, dokler ni niša država I popolnoma urejena. —- Ker so večinoma vsi ti I gostilničarji tudi vojni dobičkarji in imajo po eg j gostilne tudi mesarijo, b® imel še vsak dovolj jesti, I če tudi nekij mesecev ne toči našega vinca. A za l naše ljudstvo in naš® Jugoslavijo j© pridobljeno ■ neizmerno veliko! Pekel pri Poljčanah. Pri trgovki Schweiz se \ dobi »buč# ©lije»« Ker Schweiz! govore pravilno I ste venski, smatram 3 spakedrane oglase le kot iz t zivanj© Sise? pa sa bomo o obnašanju Schweizov ! ia Baumana ob priliki naše koroška katastrofe še I natančneje pomsniif. Z® sedaj pozivamo^ garanta I občin«, da prepove taka m enaka bivanja objest* I nih nemškutarjev. Ormož, V roki imamo pismo, s katerim je I dognano, da nekdanji sredfški straimojst« Krapi I trguj« z vinom. Kupil gs je pri posestniku Poi* j' gorska m Hama, pa as pravočasno odvzel, kmet. I j? prodaj svoje vino dalje, Krapi p»hoče odškodnino* ;• Kapram posestnici Zadravec Ivanki v Vatovcih je l govoril Krepi čuda o o obstoju Jagoslsvijs. Drag! i dan je mila Zadravec v svojem vrtu raztresene j Make »Preč od Jugoslavije!« Krepi je sedaj baje I vodja oroi. postaj« Velenje, če je. mol politično J zanesljiv, naj sodi javnost. I Ormož. Vlada j© odpustila iz sluibs tatefš-I njega eksekutorjt Laknerja, ker .je znan k©* had I nemčar. Ko fel1 mož potegnil v Nemško Avstrijo I kamor spada, bi bilo zel© prav. Ostal je jpa lepo j 4pma i« sedaj se mu godi bolje kot prej* Zvezal J se ja g pristal® Nemce'?!. Brodarjem. Obrn prav I pridno trgujeta v ljutomerski okolici z vinom. I Ljudje pravijo, da sta si v letošnjem letu zaslužila I z vinsko kupčijo priv lepe jtisočske. • Lakner je I še tudi sgsnt neke zavarovalne draifee. Kot tik j tel od' isiše do hiše. Kjer ne opravi nič. pupros-I jači za fajca* sirovo maslo itd. Živi dobro m iz* I ključao od Slovence?. Otrok pa ue marš poli-I Ifati v slovensko šolo, ker, ki,kor sim jpravi, as I znajo nič »windweh«. Oblast M storila dobro, I. ako M tem ljudem omejila prostost, Središče. Tokaj imamo samo enega mesarja I in enega peka; erba sta brez konkurence, zato pa I ms tudi.... Mesar kupuj? teleta po 6 K Mig., I mgs© pa prodaj® po 12 'K. Govejo živino kupaj® I po 8 K, meso pa prodaj® po 16 K. —■ J lemljics,- M tehta ena navalno le 3 dkg, stene I «na 40 v. Treba bo poskrbet! le -enega me-I sarja in enega peka. - 1 Celje, f četrtek, dm 19. t. m, se ustanovi i ženski telovadni odsek Orel za Celje in okolico.' I Ustanovni občni zbor bo popoldno ob treh v telo- i vadnici dekliške meščanske šole nf^proti^Zvesm tiskarni. Pristopite v obilnem številu k Orlicam iz mesta in okolice! Telovadnica j® moderno - urejen» inraal&Sč pripravljena za žensko telovadbo. Nsibi fettialn rasprostrte Orlica svoj© peruti nad Cel;em takv mogočno kak?-r Orel» Mozirje. V Strmšekcvi gostilni s® vrli, v ne-! deljo, dne 82.. junija po rani sv maši srimd Stav. Kmečke Zve/e Organiziral si bo krajevni odbor naše stranke» Govornik pride iz Maribora» Somišljeniki agitirajte za obilno udeležbo. Skocijan v Podjuni. »Pričakajte z bojaznijo vse najhajš® g. župnik*, so mi pravili ljudje, ko sem I ss bližal' domu. Res sem našel hude stvari Iz hlevov ukradeno najlepše krave in konji, pohištvo I razdejano in razprodano, Hvala Bogat 'Postelj pa Še vendar imam najpotrebnejšo obleko ia ge za vgrizti tudi neksj, In Bag v cerkvi ni bit oskrunjen. Domači farani so se obnaSali pošteno, grdo so pa ropali Kameajčsni ia Tinjčani. Ubogi Kame® jaki g. župnik. Popraj je bil zaprt 12 mescev,’ zdaj so mu pa domači in nemški boljševiki vzel® vse. Širite naše liste! še priporoča za amego- T. brojni obisk vsem n JusoslotfaiiMi domačinom m tujcem GJur®fl»l. Valjak kavarnar Gosposka ulica ümlui mzMimiM. Ptmdm sei Sost'ln« kss gređsj t kateri so S prestari »a goste, jelko dvsrill« i.a gost», X kakteja, 2 spaki neM, klet, vrt, e sa »jka, katera san jsksli 1 sni, vas v seda fersa p®* previl. C..BA 50.88© S. Stadsasi, Bre&a o*st» 69/*, pri Maribar*. na Prodan m velik« kri»*® piste« in si-, leda, fia» paprik® (Stasa* •prte») [ia kama® J. ©vak, Kssraik, Kreup&a» IM* fioB ia vejfiik® -- tevljajev m M® pr®M ««krčma ia ataknma «frisi-ks «gre;»« V. QlaSiß, @raj ska alte» S@, Msriber. USI ZaktesM par Išfe službo kifolfca,, Asten Preis!, Meljska eeste 87, M*rib®r, , 1X29 ßespadlaja, - smostej»» 1b gisšiesa k ek-tdji 61 oseb, fese® gasp® v Msritsors e-s gprajma tsuraj all najpos*«]® So 1.,‘ jul. Ponudbe sfea«*t«iua goBgediaja“ ns, a?ed-irifth* liste. 1X84 Sprejee so uteus# is bolji® Mi® pri A, MsAwä, K»l®. 1386 Hrastovi stebri *s plot® periar-1 ati in strain* opeka s® dobi pri Jožef Nateef, Masaatera alias 69, Maribor. 1031 Proda se Mia s štirimi aiauoi-st-nji, njivs la vrt, Limbuška cesta 51, v Btudsaelk pri Mariboru.!!!! - • I ^sszssrirmtm mvrnmm bssjl"j? r, ™.. Peronospora vinegrada» brisgal-nies ia pravega bata (predreju« blag«) ter nadeneste!' deli (ga-mijev® plofe), raspršile® itd. prs-<ža v Urbanijev! ali«! 68, Maribar, ■Weiss.fi® 1483 Vls!ž#r ss 8—S dol možat, a dobri» spsiisvskun, kateri dobro res mario vi®»grsd obdelevaSi, ba t&k#j za Sjržeria® prati dobremu plalila spiejtst. Vpiraša a® v trgs-vini, Slami teg 4, Maribor. 1189 Iš&t» pritetree služba ket nad-sotulk k vešjenra posesten ali k«t strojevodja, sem beguuviMrtro-j®v«dja v pokoju. J, SteraiSa, Zaleg pri Ljubljani. 1118 RAHLO ia dinge kevašfe» erađjs se proda jtri Franju Hovaka v Podovi, Bačje. " 1126 Majer !Me rišžbesli name i» je a. ZsgsKs®« Jahres, Sv. Jari?, Zž. Ir. KuugrSs, 1144 S®»« I Posestva (viasgrad), ebslojeće is •viniteskegs joategja, vinograda, ladcfioraik» ia gssda, skupaj približno 8 orala sa prod». Leži pri Sestetith, blis* Ptujskega folj». Vež por» O. leobok, Msks!©.U26 Otrok devet asesecav stas se da »a Sžsaa. A. Fliger, Šil®jV*a ul. 28, Maribor. 1132—5 8 Prodaja se 4 vsaaki sodi sa P»b-reiui sesti 7, Ms.riber. 1186 CLIMAR-mstor as 8-8 konjskih sil ta obrat, ra*natega, še 100 kg plicovega olja se p® «sni proda. — Proda se tudi Še «ds» dinam® a» elekirižno rasrstetljavo, Pounds be »SBloviti m Mila» Ferjsa, SlovsEjjradee. 1128 Zidne lursže *» ograj« s® dobijo pri isdelovatelju Jefef Aatloga, Maribor, Sofiji®, trg št. 1, sraw* metin« moste« tehtale®. 1119 Išle se vojnika Jaiafe Kodrič® ia jBifaaborga pri Sorici, rejenega I. 1895, p p. 65. Nahajal s® je v ruskem vjilniitru.. Ako kda kaj ve o njsss, naj proti nagradi upu-roli ra asalov. Jot«f Ko dril, Maribor, Morarteteass« 51. 1102 Vinski sodi rasli&i« velikosti «a predaje grl A. Mahali, Buie.1135 Velika breja svinja ia 7 pra*c«v m prod?. |v. Jaksb v Slovenskih goricah l,.Bd*msn.’•■v'"’ 1188 Vožnjo uajme JoS*f Nekrep, Mo-I »sit®r» aliea 89, Maribor. 1090 iEi tSFV- 'alßlsc® CHSTÄ St. P&tšpismi prip»iniK sve|a iiwiia stara in sova viafc, vtdn© stele ptee ter vsak $as jedil*. M tn»fg#jir^öA oblek F® I® Sanatorij Mirni dom j® isfat n4pfl is »fretem» bslafi;« wmk vm% kakor taci. okrep&sfi potreba«.. ŽdfEvif^je, luđi muMm M&sm prf wammi eeai — Papišlte daje Isatetk ia «jifs dr. fr« Čah, fMt& 6», It., laspts :« • §n Mififetsi. ::: sss Stavbe®» pisarna: mmm mmm» Msslai Eldar&y s??o!$ter v CEL3Ö 1 možen voz, sn:»ci vos SiS@o, stavbeni «ojstsr _ 848 v žalcn pri Oeijtil ©•stilna ss da v najem pil tovarni. Lep vrt, električna rassret-Ijjvr, fn vodovod. Našle? pove: Andsiiiž, gostiln», Fal» 1187 ®8!@©S©«® Peltillvo najb®'1 Is kakovosti izdelnje ia prodaja po ni .kih cenah Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v MARIBORU, GräJ-ski trg It 3. <3p8 ri [nie • Službe s Tesarski polip, ki tam«wito|»« ia ib po nučrrifc dela, ss tekaj sprej-me, ilaža po dogovoriš. 0|lasi »a? se »s*kHž ta Aston Jssdi, Wvhesl mojster, Ljuto®«?. '088 ekiina «a pomoč gaspodinj*k«ga sla in katera ima veselja 8© tr--vis® se išle za takoj. PWa po sgavora. Marija Hums?, trgovina olšrlk. p Litin Krenisko. 1116 RftZpiSuje se mesto organista in cerkovnika v Mozirju. Pogoji se Izvejo pri župnsm uradu, Nastop službe takoj, 1098 kapaj® tudi vsakovrstni mizasaki les. LMk A J 400 itidarlev Crs pss sreinj® velikosti, je pritekel aa« ure od Sv. Boifanka v Slav. gor. preti Msiiboru. Last nik s® naj sglsil v Pobrežju 50 pri Maribora. 1149 Misarii mozorl Posteljne prodaja na debel® in drobno. 11S4—75 Mizarska zainiga t laiflmn, Grajsisi trg it 3, OBUVA. Mariborski denarni zavodi naznjsnf&jo, da so «Menili zvišati obrestno mero vlog na knjižice oziroma na tekoči račun, začenši s prvisu Julijem t* I« 3 °|o {istih, Dri vlogah na tekoči račun z najmanj -trimesečno cdpovedjo pa na 3 t °|o {istih. 1146 8 KAVAS» l 8 CENTI UML d®* w-v%® slon« kmwmm u HUBIPORO za državne rudokope v Bosni se takoj sprejme v delo pod. žele ugodnimi pogoji Javiti s« je samo osebno vsak petek popoldan v aaleis uradu v Maribora, Odhod vsako soboto -k transportih. Za - hrano In- stanovanje, je po. skrjbljbno. p©sred©welülc® «a delo« podružnica za Maribor in okolico» $§0faa mi» 4 1181 1k. jimlia POZIV! P«i?!|tf e m vm «» staak», M s» swpss sklmM F«ja« g#;-fijiJae s®?®ravaE|®5 & s« attiaim« prigks« sfresmeaiter Istef» t •otovlBakp ate*äa^övstnje. korist »/eieva vsatemsr, aaj te brez odlo| Ob ©nem se masasafa, ia se M n»đal|e eprejesaaf^ itedilna zavarovanj», pa katerem s» vsaka zdrava e#-ba, jptleg docela brezplačnega živSjenskega 'zavarovanja tajno »gttevi o ^&Tito wars, j n iaal©ž<@ik© glavisice« Frisier s Bi-raska caleži is vpkža K 3720 45 a p© desfetih mk debi v gsterini K Naložena glaf n**a m j® ©brwtevala m ta sdiim s 8*/«. Ako pa star ©mr® pred jmukom 10 tol, a. pr. U v prve» letu vložitvi denarja, tedaj se takoj p® miti vlagatelja pkf® dsd»©m ali. «roje®® svote K 5000-— v gotovi® b» vmkep «dbitka. Vloženi kapital se je 'v tete siulaju obrestoval ne s 8% ampak z nad 88%’. Pfijasnlla dajo in prijsva spna;« Owedujl xftvwrov^Md ®üd@Mk z» Slf1vejijo, «klad» m ?®j. vđsm in sirote, v Ljubljani, Franäw nabrežje 1 s psdtakaloo w Maribora te okrajnimi xaatop v Oeljn, Ptuju, Kranju, Eadotbioi, NoTesaiawta. Kodevjm .Eüffiiaiku, Litiji lOjji Posojilnica v Maribora (Narodni dom) obrestni® od 1, julij» 1919 aaprej do pre-Mm taailae vloge n» knjižico in vlog© v tekočem račin brc« ’ odpovedi P© S°|0, proti odpovedi, po 14 Io« Staoj® vlof -K -15,000.000*—# lastno preme lenje nad K $00.000"—>, 88. upravno leto. litf Slo venci pozor! Ivan I^orfeer, slikar Ib pleskar ▼ Marib> ra, VikMaghclbva aliea 9, §s plporeSs vsem Slovencem is vss t ujsgcvo utffftlr,TC pripsdajods dela, IVAM LORBER, «likar ia pleskar.. 807 I KAREL iTRATNŠKB mmf I® sreferar w K ä 5Ctipöi|jBlca uiicafetÄv. £5, A uijufin© sukanja, da s® i# mil i bojijiea fer aopet »tvoril svojo dobro Brejeuo delavni eri. Priporoča se preß, du-bftvžčim » dobrobotsa »m-ößsk. SDS ¥te^građniicif Pmm I Žveplo za žvepijasje trt g® debi v vsaki maožiai L s, naj-fißfjS© ventilafo dvakrat Öiä-* «Senu „Fiorisstela*. Gospodarska Zveza Liubliana 1061 fi» miuMfes . . '