Izhaja vsak dan ijutraj razve n v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1’—, lanskoletne 2’—; me-lečna naročnina Din 20'—, za tujino 80—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. B0-fi9 tn 80-71
Jugoslovan
Rokoplio? na vračam*
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava
v Ljubljani OradiSSe 4, tel. 30-G8. Podružnica * Mariboru. Aleksandrova cesta 6t 24. teL 29-C0.
V Celju: Slomškov trg 4. Po5t gek. r«8.» LtnMIana 15.621.
St. 112
Ljubljana, nedelja, dne 17. maja 1931
Leto 11.
Gospodarska kriza pred evropsko komisijo
Razprava o carinah in brezposelnosti - Vprašanje nemško-avstrijske unije se bo obravnavalo najprej v svetu Društva narodov - Sestanek ministrov Male antante
p1 " j
K« :
G. Milan Nikolič,
novi ban Dunavske banovine.
Visoka romunska odlikovanja našim višjim oficirjem
Beograd, 16. maja. AA. O priliki proslave neodvisnosti Romunije in velikih vojaških svečanosti, ki jim je prisostvovala tudi vojaška delegacija naše kraljevine, je kralj Karol odlikoval vso delegacijo, in sicer šefa delegacije ar-mijskega generala Milana Milovanoviča, načelnika glavnega generalnega štaba, z redom romunske'zvezde I. stopnje, divizijskega generala Petra Kostiča, prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba, z redom romunske krone X. stopnje, brigadnega generala Dimitrija Zivkoviča, načelnika operativnega oddelka glavnega generalnega štaba, z redom romunske zvezde II. stopnje, in brigadnega generalštab-nega generala Mihajla Bodija, načelnika obvestilnega oddelka glavnega generalnega štaba, z redom romunske zvezde II. stopnje.
Položaj na Romunskem
Bukarešta, 16. maja. r. Jorgin list »Neamul Romanescu« je objavil članek, v katerem je ostro napadel občinske in oblastne svete, ki jih je uvedla vlada dr. Maniua, V tem članku dokazuje, da je treba te svete ukiniti, ker bi sicer macijonulno-kmetska stranka, ki ima v teh svetih večino, ovirala delo vlade.
Bukarešta, 16. maja. n. Profesor Cusa in njegova »Železna liga« sta hotela izzvati nemire v nekaterih mestih. Notranji minister je izdal na-redbo, da se ustavi delo »Železne lige«.
Bukarešta, 16. maja. n. »Lupta« poroča, da bo bivši vojni minister Čihovski imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba. Sedanji načelnik Sansonovici postane poveljnik armije v Sibinju. Poveljnika orožnikov Nikolescua bodo odstavili in na njegovo mesto pride mož, ki uživa zaupanje vlade.
Vprašanje »Kreditanstalta« v Ženevi
Ženeva, 16. maja. d. Kontrolni odbor avstrijskega posojila Društva narodov je z avstrijskimi odposlanci obravnaval avstrijski predlog o izdaji zakladnih bonov, ki je potrebna zaradi ohranitve Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Odbor je dobil od avstrijske vlade potrebna pojasnila. Njeni predlogi so bili prav ugodno sprejeti. Odbor pripravlja pritrdilno odločitev glede udeležbe banke za mednarodno izravnavo plačil. Predsednik kontrolnega odbora odide jutri s predsednikom avstrijske narodne banke dr. Reischem v Basel, da se tam z banko za mednarodno izravnavo plačil pogovorita o modalitetah in se domenita o možnosti plasiranja zakladnih bonov. Kontrolni odbor se v ponedeljek vnovič sestane, da da svoj konč-noveljavni pristanek k prošnji Avstrije.
Konferenca mednarodnega urada za delo
Beograd, 16. maja. AA. Odbor mednarodnega urada za delo je sklenil sklicati mednarodno konferenco, kt bo razpravljala o vprašanju zboljšanja metod dela za ugotovitev kupne moči denarja v posameznih državah. Ta konferenca bo 22. maja v Ženevi. Našo državo bo zastopal načelnik ministrstva za socijalno politiko in naroc’ 10 zdravje Dušan Jeremig, inšpektor za delo banske uprave savske banovine Ivan Vilii!5 in uradnik ministrstva za socijalno politiko tn narodno zdravje Postojič.
Incident med Rusijo in Finsko
Moskva, 16. maja. A A. Sovjetska vlada je vložila pri finski vladi protest, ker so dijaki demonstrirali pred sovjetskim poslaništvom v Helsingforsu,
Ženeva, 16. maja. AA. Evropski odbor je začel danes razpravo o gospodarski krizi v Evropi in brezposelnosti. Sejam prisostvujejo zastopniki Turčije, Sovjetske unije in Islandske. Briand je delegate imenovanih treh evropskih držav, ki niso članice Društva narodov, pozdravil zelo prisrčno. Nato se je začela generalna debata. Za Nemčijo je govoril zunanji minister Curtius. Dejal je, da je Nemčija izredno zainteresirana na zboljšanju razmer in zato pripravljena, da na mednarodnem polju sodeluje pri gospodarski konsolidaciji. Naglasil je vpliv, ki ga imajo vsestransko mednarodni dolgovi. Naglašal je gospodarske koristi na podlagi sistema carinskih unij. Edini pot, ki vodi k rešitvi Evrope, je po Curtiusovem mnenju ta, da istočasno skleneta dve ali več držav bilateralne pogodbe in sporazume.
Ženeva, 16. maja. AA. Na snočnji konferenci med Hendersonom, Briandom, Cur-tiusom in Grandijem je zmagalo stališče Brianda, da se vprašanje nemško-avstrij-ske carinske unije razpravlja najprej pred svetom Društva narodov in nato šele v odboru za evropsko unijo. O vprašanju unije bo v Svetu Društva narodov govora v ponedeljek, diskusija o carinski uniji v odboru za evropska vprašanja pa bo v torek. Tako so se ognili nevarnosti, da bi odbor za evropska vprašanja vplival na sklepe Sveta Društva narodov.
Ženeva, 16. maja. d. Na • današnji seji evropskega odbora je rekel francoski zunanji minister Briand med drugim, da je brezpogojno potrebno, da se izognemo vsemu, kar bi moglo motiti miroljubno in zaupno sodelovanje med narodi. Glavni problem niso carinska vprašanja, ker ta niso
vzrok krize, temveč samo njen učinek. Z delnimi rešitvami poskušajo nekateri zato, ker nimajo zaupanja v skupno rešitev. Proti carinski zvezi, ki jo je predlagal dr. Curtius, se'je Francija že jasno in odločno izjavila. Francija ostane trdno v tej opoziciji, je dejal Briand s povzdignjenim glasom, in Francija pristaja na vse carinske sestave, nikoli pa ne na take, ki so v nasprotju s sklenjenimi pogodbami in mednarodnimi dogovori. V tej točki se Briand ne strinja z dr. Curtiusom.
Nato je takoj odgovoril dr. Curtius, in sicer prav tako precej ostro, da mora že zdaj poudariti, da je po nemškem pojmovanju avstrijsko-nemški carinski načrt strogo v mejah mednarodnih pogodb in dogovorov.
Seja evropskega odbora se je končala ob 4. uri popoldne.
Ženeva, 16. maja. AA. Predstavniki držav Male antante dr. Vojislav Marinkovič, dr. Edvard Bcneš in Titulescu so imeli danes sestanek. Razpravljali so o vseh vprašanjih, o katerih se bo vodila razprava v Svetu Društva narodov in v odboru za evropsko unijo.
Rim, 16. maja. n. Posvetovanja v Ženevi spremlja fašistični tisk z nenavadnim zanimanjem. Vsi fašistični listi naglašajo, da je delovanje fašistične diplomacije v polnem zamahu. Grandi se pripravlja, da uspešno izvrši veliko in delikatno nalogo, ki mu jo je poveril Mussolini.
>New York Heerald« piše, da je Grandi stavil Briandu in Hendersonu pozornost vzbujajoč načrt. Italija pri tem odločno odklanja avstrijsko-nemški carinski sporazum, ker je preveč političen. Isti ameriški list trdi, da bo Grandi v Ženevi sta-
vil Briandu in Hendersonu še nek drug senzacionalen predlog, ki se v prvi vrsti nanaša na pomorski sporazum. Grandi bo zahteval baje, da se pomorska pogajanja prekinejo.
Pariz, 16. maja. AA. Pertinax piše v s>Echo de Pariš«, da je gotovo, da se Briand ne bo protivil kandidaturi Ilender-sona za predsednika splošne konference za razorožitev, ker podpirata Hendersona tudi Curtius in Grandi. C lede razprave o priključitvi Avstrije k Nemčiji pravi Per-tinax, da s bo iskala kompromisna formula, da sc odstranijo težkoče. Avstrija in Nemčij moreta svobodno nadaljevati svoje delo, toda do izvršitve konvencije ne sme priti prej, nego se Društvo narodov ne izreče o tem vprašanju in haaško razsodišče ne da svoje sodbe.
London, 16. maja. AA. Listi poročajo, da je bil v razgovorih med angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in nemškimi državniki v Ženevi določen program poseta nemškega kancelarja Briin-ninga v Londonu. Dr. Briinning in Curtius prispeta v Anglijo 5. junija v petek zvečer. Gosta se bosta peljala v soboto z avtom v Chequers, kjer bosta prebila konec tedna pri ministrskem predsedniku Macdonaldu. Razpravljala bosta z Macdonaldom o raznih zadevah, ki zanimajo Anglijo in Nemčijo. To bo prvi sestanek med Macdonaldom in Brtinningom. V ponedeljek zvečer bo banket na nemškem poslaništvu. Nemška državnika se vrneta v domovino 9. ju-nija.
Ženeva, 16. maja. A A. Henderson demantira vesti nekih listov, da bi bil v zvezi z versaillskimi volitvami poslal Briandu kako osebno poročilo.
Grozote izgredov na Španskem
Dvesto samostanov in cerkva požganih - Pustošenja se nadaljujejo - Reakcija pre-
bivalstva proti požigalcem
Madrid, 16. maja. A A. Po še ne potrjenih vesteh je bilo pri izgredih razdejanih do 200 samostanov in cerkva. Podivjani izgredniki so pri tej priliki uničili neprecenljive dragocenosti in umetnine.
Madrid, 16. maja. AA. Po izjavi predsednika vlade bodo poslanske volitve 21. ali 28. junija.	’
Madrid, 16. maja. AA. V Malagi so prijeli več ljudi, ki so nosili okoli posodo s petrolejem in bencinom, hoteč zažgati cerkve in samostane. V vsej državi so aretirali več sto oseb. V Canaveri so hoteli republikanci imeti zborovanje, pa so jih
razgnali monarhisti pod vodstvom domačega župnika. V Canaveri je bila izvoljena čisto monarhistična lista.
Pariz, 16. maja. AA. Havas poroča iz Granade v Južni Španiji, da so neznanci v mestu Santa F6 zažgali tamošnji jezuitski samostan. Požigalci so pobegnili z avtomobilom. Policijo, ki jih je hotela aretirati, so sprejeli požigalci z revolverskimi streli. Požigalcem se je posrečilo pobegniti v avtomobilu. Policija je o tem obvestila bližnjo vas, proti kateri je krenil avtomobil, naj kmetje zaustavijo avtomobil in
primejo požigalce. Kmetje te vasi so res prišli na cesto ter pričakovali avtomobil. Ko se je približal neki avtomobil z veliko brzino, so ga hoteli kmetje ustaviti, toda .iz avtomobila je bilo oddanih nekoliko revolverskih strelov, ki so dva kmeta ubi-
li,	dva pa ranili. Toda avto ni prišel daleč, ker je zadel ob neko drevo in se razbil. Zdaj so šele ugotovili, da v avtomobilu niso bili požigalci, temveč neki industrialec s svojo ženo in hčerko, ki je mislil, da ga hočejo kmetje napasti, in je zato streljal. Policija je izdala za požigalci tiralico.
Nova izjava prvakov bivše SDS
Sestanek v Belem polju — Resolucija proti federalističnim zahtevam bivših voditeljev
Zagreb, 16. maja. Dne 3. maja t. 1. so se sestali v Belem polju (srez korenički) prvaki tamošnje bivše samostojne demokratske stranke in izdali izjavo, ki se glasi:
Na sestanku v Belem polju, srez korenički, danes 3. maja 1931 smo sprejeli tole izjavo:
Do 15. aprila t. 1., to je 2 leti in 3 mesece, nismo vedeli, da so naši bivši voditelji zahtevali nekako federalistično državo, o kateri nismo niti sanjali, kaj šele, da bi si jo bili želeli. O tem smo zvedeli šele iz izjave, ki so jo dali v Zagrebu 15. aprila t. 1. dr. Petar Zec in tovariši. Pred to izjavo nismo imeli niti pojma o takem delovanju bivših voditeljev samostojne demokratske stranke. Mi smo imeli idejo, ne pa ljudi, da bi nas vodili po svoji volji, in nismo voljni, da bi zaradi koristi kogarkoli zoper svoje prepričanje šli v borbo proti naprednemu režimu samo za to, da bi komu pomagali do oblasti. Dovolj je bilo partizanstva in brezplodne medsebojne borbe, ki je vsem prinašala škode, največ pa kmečkemu prebivalstvu. Naši predniki so se borili za našo svobodo v dobi četovanja po Bosni pod vodstvom blagopokojnega kralja Petra, takratnega Petra Mrkonjiča.
Naši bratje in sinovi so se borili za osvoboditev in združitev od leta 1912 do 1918 kot dobrovoljci. Tisti, ki ima največ zaslug za edinstvo naše države, tisti, id to edin-stvo še dalje ščiti in čuva, je naš voditelj Nj. Vel. kralj Aleksander I., ki mu hočemo ostati zvesti tudi v najhujših razmerah, če bi nastopile, obenem pa hočemo braniti naš narod in državo pred napadi, naj že pridejo od koderkoli. Nikomur ne bomo dovolili, da bi v našem imenu kaj zahteval, česar nismo želeli in tudi ne bomo želeli. Ne maramo, da bi se spet vrnile stranke, da bi razdvajale rodne brate, tem manj, ker živimo danes v miru in slogi, prepričani, da bo naš vzvišeni kralj z idejo edinstva in enakopravnosti vseh državljanov ostal zmagovalec. Živel kralj Aleksander I.! Živela kraljevska vlada! Živela Jugoslavija! — Belo polje, 3. maja 1931.
Podpisi: Stevan Ognjanovič, bivši predsednik krajevne organizacije bivše SDS, Miloš Delič za vas Ferkaši, Djordje Vojvo-dič za vas Grabušič, Jovo Zigič za vas Gornji Grabušič, Dijo Delič za vas Pojane, Jure Žigič za vas Tuk, Iso Topalovič z§i vas Kolčenica iu Nikola Ivaniševič za vas Vodašiš;
Holandski novinarji predsedniku vlade
Bled, 16. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notvanje zadeve armijski general Peter živkovič je sprejel od holandskih novinarjev, ki so ’ otovali po naši državi, z B’'da tole brzojavko:
»Bled. Predsedniku mini: trškega sveta generalu Petru Zivkoviču. Ko se bližamo po 14-dnevnem potovanju jugoslovanski meji z najlepšimi spomini o delu, bogastvu, aktivnosti in pacifizmu jugoslovanskega naroda in države, Vas najprisrčneje pozdravljamo v imenu ho-landr.' ih novinarjev *
Sv. oče je čital novo encikliko v radio
Rim, 16. maja. AA. Na 40. 'stnico encikliko Rerum novarum, ki jo je ’r.l papež Leon XIII, in ki obravnava tedanje socijalne razmere, je včeraj papež govoril v radiju in p -čital novo encikliko, ki izpopolnjuje encikliko \jegovega velikega pednika. Po r~vi encikliki naj bo cilj socijalne politike ta. da proletarce oprosti njihovega proletarstva, kar bo moči doseči samo s pravičnimi in primernimi mezdami. En-ciki.'.:~ obsoja brezmejno kopičenje gospodarske moči v rokah posameznikov.
Varšava, 16. maja (d). Včerajšnji papežev govor v radiju je baje na vzhodu Evrope neka oddajna postaja zelo motila. Posebno poljski poslušalci radija so mogli papežev govor le okrnjen slišati. Strokovnjaki trde, da vzrok motnje ni bil v ozračju, temveč da je morala tisti čas delovati velika oddajna postaja
Obletnica BrianJove Panevrope
Due 17. maja 1930 je francoski zunanji minister Aristide Briand poslal 26 evropskim državam in Zedinjenim državam Sev. Amerike evoj panevropski memorandum.
Danes praznujemo tedaj prvo obletnico veleražnega dogodka, ko je bil prvič v moderni evropski zgodovini stavljen evropskim državam ofieijelen predlog, da se združijo v Panevropsko unijo.
Ideja Panevrope je s tem definitivno zapustila svojo romantično dobo in stopila v realno znanstveno - politično fazo svojega razvoja.
Razvoj evropskih narodov je dospel tako daJeč, da so začutili, da je njih nadaljni napredek mogoč le, ako se združijo in organizirajo. Evropski narodi niso več čreda poedincev, ki morejo živeti drug poleg drugega, ne da bi si svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje in medsebojne odnosa je uredili. Evropska solidarnost, ki se od dne do dne jača, je posledica evropske medsebojne odvisnosti. V veliki človeški družbi drug od drugega odvisnih in vezanih ljudi in narodov ni mogoče normalno življenje, ako ni urejevano po določenem pravnem redu. Ideja Panevrope je ideja prava v sožitju evropskih narodov. Brez prava ni sožitja, temveč je le boj.
Kakor je vsakomur jasno, da ljudem po-edincem danes ni več življenja in napredka izven države in brez prava, tako prodira povsodi tudi zavest, da je kulturno življenje evropskih narodov odvisno od njih mednarodne pravne organizacije, od ustanovitve Panevrope.
Briand je bil prvi, ki je iz tega spoznanja izvajal konsekvence s tem, da je danes pred enim letom pozval evropske diržave, da se združijo in razpravljajo o možnostih in oblikah osnovanja vseevropske državne scveze.
Evropska komisija Društva Narodov, sestavljena iz najboljših politikov in pravnikov ter gospodarskih strokovnjakov držav razpravlja poslej o realizaciji Briandovega panevropskega predloga. Poleg tega delajo na načrtih osnovanja Panevrope številna mednarodna udiruženja. Tako je komisija mednarodne pravniške unije (Union juri-dique internationale) sestavljena iz mož, ki uživajo svetovni sloves kot Alvarez, de la Bana R. P. de la Brišre, Hanotaux, de Lapradelle, Larnande, La Fur, Matter, Mil-lerand, Politis, Spalajkovič in Truchy, objavila 1. septembra 1930 projekt za osnovanje Panevropske unije, ki predstavlja osnutek nekega panevropskega statuta, analogno Paktu Društva Narodov. Mnogi znanstveniki obdelavajo v obširnih razpravah načrte za ustvaritev Panevrope.
V	kar verujejo najresnejši znanstveniki, za kar delajo najboljši politiki svetovnega slovesa, to se pa zdi vse previliki množici evropskih narodov le nedosegljiva utopija. In vendar ni dvoma, da se Panevropa ne da ustvarili brez sodelovanja velikih mas evropskih narodov, katerim je namenjena in ravno tako ni dvoma o tem, da vsakdo, ki ne veruje v nastanek Panevrope in ne dela zanj, ovira možnost nje ustvaritve.
Vse velike ideje so našle svoje uresničenje šele z voljo milijonov ljudi in ravno taka volja je potrebna za ustvaritev evropske zveze.
Ljndje gledajo z veliko skepso v delo, ki ga opravljajo voditelji panevropske misli in ne pomislijo, koliko dela je treba opraviti in koliko ovir je treba premagati, da se uresniči ali tudi samo približa k uresničenju tak načrt, kot je načrt osnovanja Panevrope.
Da se pa privede ta načrt do popolnega uresničenja, je treba dela in volje milijonov, treba je napora vseh plasti vseh ev ropskih narodov. Ko bode resna volja in odločna zahteva teh vseh, da naj se ustvari Panevropa, takrat bode šele vstala Panevropa, a takrat bo tudi resnično vstala. Vsakdo je poklican, da po svojih močeh pripomore k njenemu nastanku.
Ustvariti pravo razumevanje panevrop sHe. i<?eie in splošno voljo po nje ustva-rtivi je namen »Panevropske unije«, mogočne organizacije, ki ima svojo centralo na Dunajn in je razširjena po vsem evropskem kontinentu. Panevropska unija v kraljevini Jugoslaviji ima svoj sedež v Beogradu in Ji predseduje naš bivši zun. minister Ninčič. Nje organizacije pa so razširjene po vseh večjih mestiii Jugoslavije. Ustanovljena je bila 1. ] OHO in ima močne sekcije zlasti tudi v Zagrebu in Ljubljani. Pripadajo jim naši najuglednejši možje — znanstveniki, politiki, gospodarstveniki in pripadniki vseh slojev.
Naj končno še omenimo, da priredi v pioslavo prve obletnice Briandovega paji-evropskega memoranduma ljubljanska organizacija Panevropske unije za kraljevino Jugoslavijo predavanje svojega predsednika g ministra dr. Gosarja v ljublj. radiju.
Ni dvoma, da bo imel panevropski po-kret, čigar visoki cilj je ustvaritev mirne in složne Panevrope, čedalje več pristašev m da se bo velika Briandova zamisel prej ali slej uresničila na blagor celega našega kontinenta.
Proces proti zagrebškim teroristom
Zagreb, 16. maja. k. Danes se je proces proti Hranilovidu in tovarišem nadaljeval. Sodišče je odbilo predlog Hranilovičevega "branitelja, da bi s svojim varovancem nekaj minut govoril. Zatem se je nadaljevalo zaslišanje obtoženca Hraniloviča. Ta je izjavil, da je bil zaslišan na policiji, in je pripovedoval, kako je prišlo do njegove lastnoročne pismene izpovedi. Predsednik mu je pokazal rokopis s policije in naglasil, da se po pismu nikakor ne more pripo-znati, da bi ga bili prisilili podati pismeno izjavo. Hranilovič je pa preklical tudi to, da je bil, ko so njega zasliševali o umoru detektiva Trenskega, prisoten tudi Soldin. Predsednik mu je nato pokazal uradno poročilo direkcije pošte in telegrafa o priporočenih pismih, ki so prišla r ajegov naslov iz inozemstva. O pismih, ki so prisl" ': Skadra in Trsta, je dejal, da niso bila ?anj nego za njego-o mnter, ki si le dopisovala s svojimi sestrami. Glede ostalih pte?m pa je dejal, da jih je dobil od znancev iz Amerike. Predsednik ga je nato vprašal, kako je mogel vedno razpolagati s tolikim denarjem, da se je vozil z avtomobilom in plačeval svojim tovarišem za pijače in zabavo, kakor so to potrdile nekatere priče. Odgovoril je, da ni živel samo od svoje plače, ki jo je dobival kot stavec, marveč da se je fcavil tudi z elektrotehničnimi posli, da pa si v ostalem ni privoščil nikakega
drugega luksusa, razen da se je kakšenkrat vozil z avtomobilom in plačal prijateljema 2 deci vina. O pismu ki ga je pisal iz zapora svoji materi in v katerem jo je prosil, naj mu pošlje stare liste, ki so pisali o njem in o tem, da je Križnjak vse priznal, je dejal, da ga je pisal po diktatu štefeka. Tedaj mu je predsednik očital da sc sklicuje na štefeka, ki je že v grobu Hranilovič pa je odvrnil, da bi se skliceval nanj, tudi če bi bil še živ, kakor se je skliceval tudi na druge priče. Dalje je tajil, da bi bil kdaj raznašal razstrelivo po onih kovčegih, ki jih je z avtomobilom peljal v Ze-bičevo gostilno. Dejal je, da je to napravil po prošnji Pospišila, ki mu je rekel, da je prišla neka njegova znanka z vlakom. — Nato je prosil za odmor, češ da je truden.
Po odmoru je sodišče ugodilo prošnji braniteljev, da obtožencu čordašiču ni treba hoditi vsak dan k razpravi, ker to škoduje njegovemu poslu. Obtoženec je nato zapustil dvorano in predsednik je dal nato zaslišati Hraniloviča o revolverju in strelivu. Nato je obtoženca kon-frontiral z obtožencem Horvatkom. Horvatek je Hraniloviča pripovedoval, kako je bilo s prenašanjem ort.j ja. Hranilovič je zavračal njegove izjave, toda Horvatek je vztrajal pri svojem. -- Nato je predsednik zaključil zasliševanje. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
Zaključek beograjskega procesa
Beograd, 16. maja. 1. 16. dan procesa proti teroristom se je pričel z govorom odvetnika g. Obradoviča, ki zastopa obtoženca Igujata Do-mitroviča in Luko Stijeviča. Kot drugi je govoril odvetnik Petrovič, branitelj Šanirev. — Zadnji pa je danes govoril dr. Boleslav Bole, branitelj dr. Željka Klemena. Ko so branitelji zaključili svoje govore, je predsednik dal poslednjo besedo obtožencem. Stijevič je prosil, naj ga pustijo domov, ostali pa so dejali, da nimajo kaj reči. Predsednik Arnerič je nato zaključil procest in sporočil, da se objavi sodba dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Kategorična obsodba izdajalcev in separatistov
Kakor so se deputacije ljudstva poklonile Nj. Vel. kralju in mu izrazile prava čustva širokih narodnih mas, tako je narod v času, ko so ministri prišli med njega, izrazil svojo hvaležnost napram vladarju in vladi za naporni trud, da bi se narodnim potrebam zadostilo na najpravičnejši in najpravilnejši način. Na velikih zborovanjih, ki jih je priredil narodni voditelj Karel Kovačič v Virovitici in po drugih mestih, je dobil narod že enkrat besedo in je zopet izrazil svojo globoko udanost in zvestobo do kralja in države. Kategorično je obsodi delovanje onih elementov, ki jib podpira inozemstvo in posebno nekateri nelojalni sosedi, ki uporabljajo vsa nedopustljiva sredstva proti našim življenskim interesom, proti ohranitvi miru in torej tudi proti lastnim interesom. Narod je kategorčno obsodil izdajalsko delo teh plačancev in ta obsodba je popolna in definitivna.
Pred kratkim se je v Ferdinandovcu vršilo narodno zborovanje pod vedrim nebom na prostoru med cerkvijo in občinsko hišo. Narod je iskreno in navdušeno pozdravljal glavne pionirje naše domovine — kralja in ministrskega predsednika. Na zborovanju je prvi govoril g. Snagič, ki je takoj od počeika naglasil okol-nost, da so Hrvatje in Srbi en narod, ker imajo en jezik, eno idejo, eno kulturno afiniteto, a tudi eno žalost in isto radost. Zato nihče nikdar ni mogel zapeljati dveh bratskih plemen, vedno jima je bil nad vsem en edini narod. To se je videlo najbolje ob priliki velikonočnih potovanj v preteklem letu, ko so naši ljudje spontano prihajali drug k drugemu in se poklanjali kralju, ki jim je nudil svojo toplo prijateljsko in očetovsko roko. Spričo tega se ljudstvo vedno bolj pridružuje Karlu Kovačeviču, ki stopa na čelu hrvatskih kmetov, da stisne čim bolj prijateljsko ponujeno srbsko roko. Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali in vzklikali kralju in ministrskemu predsedniku, katerima so poslali vdanostne in pozdravne brzojavke.
Usmrtitev bivšega orožnika Živaljeviča
Beograd, 16. maja. 1. Davi okrog 330 so izvršili smrtno obsodbo nad bivšim orožnikom Jurijem Živaljevičem, ki je lani izvršil v Top-čideru gnusen zločin proti Milenkovičevi. Da bo danes obešen, je Zivaljevič zvedel že včeraj popoldne. Bil je ves čas zelo miren, le proti večeru se je malo razburil. Občnistvu je bilo zabranjeno prisostvovati izvršitvi smrtne kazni. Ob 3’20 so pripeljali obtoženca na dvorišče v zgradbi kriminalne policije, prečitali so mu Se enkrat obsodbo, nato se mu je približal svečenik in končno je sodnik Popovič odredil, da se obsodba izvrši. Obsojenec je mirno stopil na klop pod vr'ali poleg zida, krvnik Hart. ki je dosedaj izvršil že 38 smrtnih obsodb, mu je dal zanko okrog vratu in izvršil smrtno obsodbo.
Železniška nesreča v Belgiji
Bruselj, 16. maja. AA. Med Albi jem in Ca-stresoim se je ponesrečili osebni vlak. Pri lem je bil ubit strojevodja in ranjen neki kurjač. Ranjenih je bilo tudi 7 potnikov.
Prepovedana publikacija
Beograd, 16. maja. AA. S sklepom notranjega ministrstva 1. št. 13698 z dne 8. maja 1931. je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi knjige »La Situation ,luridique de Macedoine en Yougoslavie«, ki jo je v francoščini izdal v Parizu Kar) Strupi.
Prvo grško trgovinsko letalo
Atene, 16. maja. AA. Na tukajšnjem letališču je pristalo prvo grško trgovinsko letalo »Atene«. Gršk« vlad« je naročil* še tri podobne aparate.
Izjava bivšega ministra Puclja o našem posojilu
Beograd, 16. maja. o. Bivši minister Ivan Pucelj, član bivše Slovenske Kmetijske Stranke, je izjavil povodom zaključitve stabilizacijskega posojila naslednje: »Smatram, da je državni kredit, kar je privatni: če je zemlja dobra in dober gospodar, ima kredit, sicer ga pa nima. Tudi nekatere sosedne države, ki imajo parlament, so dobile posojilo, a pod vse težjimi pogoji nego mi. Iz tega je treba sklepati, da je sedanja politika miru in ublažitve političnih strasti dobro odjeknila ne le v politič-nih, marveč tudi v finančnih krogih Evrope. — Zato smo zadovoljni mi napredni elementi Slovenije brez ozira na to, kateri politični skupini smo pripdali pred 6. januarjem. In zaradi tega uspeha se kot prepričani poborniki našega notranjega pomirjenja posebno radujemo.
Otvoritev industrijske razstave v Novem Sadu
Beograd, 16. maja. r. Danes dopoldne je v imenu ministra za trgovino in industrijo otvoril v Novein Sadu dr. Milan Lazarevič, svetnik trgovinskega ministrstva, industrijsko in obrtniško razstavo.
Znižana vožnja za industrijce
Beograd, 16. maja. AA. Prometni minister je izdal sklep, po katerem se izpopolni taksa 16 B pravilnika o znižanih potniških tarifah, tako da plačajo člani pokrajinske zveze industrdjcev na vožnjah 50 odstotkov voznine za dobo od 1. junija do 30. septembra.
Cene rži nad ceno pšenice v Budimpešti
Budimpešta, 16. maja. n. Pozornost je vzbu-dlo na tukajšnji borzi dejstvo, da je cena rži poskočila nad ceno pšenice. Pšenico so včeraj prodajali po 13.50, rž pa po 15.60.
Licitacija kolodvorske restavracije
Beograd, 16. maja. AA. Dne 22. junija t. 1. bo pri železniški direkciji v Subotici prva ofer-talna licitacija za kolodvorsko restavracijo v Vinkovcih. Pogoji in vse podrobnosti se dobe na subotiškl direkciji.
VRE&1ENSKA NAPOVED
Dunaj, 16. maja. d. Skraja še zelo toplo vreme, tu in tam mogoče krajevne nevihte, na zapadu se mogoče pooblači.
Lepa proslava v francoskem instifatfti
Velika počastitev našega Otona Župančiča
Ljubljana, 16. maja, Danes opoldne se je vršila v društvenih prostorih Francoskega instituta intimna proslava 10-letnice, odkar predseduje društvu naš veliki pesnik in pobornik slovensko-francoskega kulturnega zibližanja g. Oton Župančič. Ob tej priliki je bila poklonjena g. predsedniku njemu in njegovim delom posvečena knjiga, ki jo je napisal bivši lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Louis Tesniere.
V	dvorani instituta so se zbrali k slovesu, ti zastopniki skoraj vseh naših znanstvenih in kulturnih ustanov. Prisoten je bil francoski konzul Neuville, dekan filozofske fakultete g. dr. Kelemina, unuv. prof. dr. Zupančič, ravnatelj drame g. Golia, profesor g. Vey, dr. Windisi‘her, dr. Zarnik i. dr. V lepem pozdravnem govoru je očrtal prof. Vey Zupančičeve zasluge za razvoj Francoskega instituta in je omenil, da je Tes-nierovo delo še vedno nezadostno priznanje za njegove zasluge v trancosko-slovenskem zbliža-nju. Imelo pa bo ta uspeh, da bo Francoze seznanil z deli našega velikega pesnika in pisatelja.
Za g. Veyem je povzel besedo dekan filozofske fakultete dr. Kelemina, Jri se je tudi v toplih besedah zahvalil Zupančiču za njegovo vztrajno delovanje. G. Zupančič se je s toplimi besedami zahvalil za iskrene Čestitke, na kar mu je bila izročena krasna, v luksuzno usnje vezana knjiga, ki jo je prof. Tesniere poklonil njegovemu duhu.
Stabilizacijsko posojila odobreno in uveljavljeno
Beograd, 15. maja. 1. Včeraj je bil v »Službenih novinah« objavljen in je stopil z obvezno močjo v veljavo zakon o odobritve 7%-nega medna rodnega stabilizacijskega posojila v zlatu iz 1. 1931. S tein zakonom je odobrena pogodba o mednarodnem stabilizacijskem posojilu, ki je bila sklenjena 8. maja t. 1. v Parizu. Stabilizacijsko posojilo predstavlja za našo državo direktno obvezo. Služba tega posojila pa bo zajamčena s čistimi dohodki samostojne monopolne uprave kraljevine Jugoslavije.
Za to posojilo se izda 1,025.000 obveznic po 1000 francoskih frankov oz. ustreznih vrednosti tuje valute. Obveznice se glase samo na do-nosilca. Pogodba dovoljuje, da se izdajo tudi obveznice po 5000, 10.000 in 25.000 francoskih frajikov. Končnoveljavno besedilo obveznic bo določil francoski finančni agent v sporazumu z našim finančnim ministrom. Razni napisi na obveznicah bodo v francoskem in v jugoslovanskem jeziku, vendar bo v slučaju spora odločilno saimo francosko besedilo. — Pri podpisovanju posojila se izdado začasne obveznice, ki se bodo zamenjale za končnoveljavne najda-Ije do 1. junija 1932 — Obresti na obveznice se bodo izplačevale d »nosilcem kuponov. Obrestovale se bodo obveznice od 1. junija 1931. dalje in sicer po 7%. Obresti bodo dospevale dvakrat na leto: dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Prvi kupon se izplača 1. decembra 1931, zadnji pa 1. junija 1971. Posojilo bo amortizirano v 40 letih, računajoč od 1. junija 1931. Amortiziralo se bo ali po pariteti z vsakoletnim žrebanjem ali pa z odkupom na borzi po tečaju pod pariteto, vpoštevajoč pri tem dotlej dospele obresti po kuponih. V ta namen je vlada po pogojih člena 7 pogodbe določila do popolnega izplačila posojila stalno anuiteto v znesku 7-5914% od skupnega začetnega posojila. V tem znesku anuitete je obsežena vsakoletna amortizacija posojila samega kakor tudi polletno plačevanje obresti za obveznice, kd bodo v obtoku. Žrebanje obveznic se bo vršilo po amortizacijskem načrtu, ki bo natisnjen na obveznicah, vsako leto 1. aprila; izžrebane obveznice pa se bodo izplačevale naslednjega 1. junija. Prav tako izplačilo obveznic bo 1. junija 1931, zadnje pa 1. junija 1971. Izžrebale se bodo serije po 25 številk. Vlada ima vsak čas pravico, da po svojem preudarku tudi prej amortizira posojilo z nakupom obveznic na borzi pod pariteto. Prvo žrebanje dne 1. aprila 1932. bo veljalo tudi za začasne obveznice, med tem ko se bodo kesnejša žrebanja nanašala samo na definitivne obveznice.
Kuipon, kii se ne pred!(rži v izplačilo v petih letih od dne, ko dospe, zastara v korist države. Amortizirane obveznice pa bodo zastarevale v tridesetih letih od roka za izplačilo.
Banka pariške unije (»Banque de 1’union pa-risienne«) je imenovana nepreklicno za finančnega agenta za izvršitev tega posojila v vsem času, dokler ne bo plačano. Banka sama si pa pridržuje pravico, da po prej&njii 90-dnevnii odpovedi poda ostavko na to svojo funkcijo.
15 dni po podpisu te pogodibe ©tvori vlada pri »Narodni baraki« poseben račun, na katerega bo samostojna uprava državnih monopolov vsakega 1. v mesecu vplačevala dvanajstino določene stalne anuitete. Prvo vplačilo se izvrši
1.	juni ja 1931.
Kuponi se bodo izplačevali brez vsakršnega odbitka kakršnegakoli sedanjega ali bodočega državnega, banovinskega, občinskega ali kakega drugega davka. Ko se porabi vsa kuponska pola, se izda nova.
Posojilo je zajamčeno s čistimi dohodki monopolov kraljevine Jugoslavije; seveda pa ostanejo neokrnjene prej pridobljene zastavne pravice v korist prejšnjih posojil, ki so bila najeta z javnim podpisovanjem ali pri privatnih skupinah, katere so pravilno do-bile zastavne pravice na dohodke jugoslovanskih monopolov.
Delegat francoskih imetnikov srbskih obveznic starih posojil, ki j* član upravnega odbora državnih monopolov, postane sedaj tudi zastopnik imetnikov obveznic sedanjega stabilizacijskega posojila.
Presežek dohodkov državnih monopolov bo zadosten za pokritje anuitet tega posojila. Vsa posojilna služba bo zagotovljena s splošnimi dohodki državnega proračuna. Vlada mora skrbeti, da posojilna služba ne bo prekinjena in da se ne bo zakesnjevala.
Pogodba nato določa, da je za spore pristojno stalno mednarodno sodišče v Haagu.
Zakon obsega v 2. točki še pogodbo o prevzemu posojila. Po tej pogodbi odstopa naša vlada vse posojilo določenim bančnim zavodom po tečaju 82%, računajoč obresti od 1. junija 1931. Druga pogodbena stranka pa se zaveže, da posojilo prevzame in da razpiše javno podpisovanje posojila po tečaju 87-5%, pri čemer gre evenluelnii višji emisijski tečaj v korist države. Nato je še določeno, katere banke prevzamejo to posojilo in koliko pride na vsako. Samo »Banque de PUnion parisiennec, ki stoji na čelu francoske skupine bančnih zavodov, prevzame 675 milijonov frankov.
Beograd, 15. maja. 1. Včeraj je bil v »Službenih novinahe objavljen »Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije, po katerem se bo od mednarodnega stabilizacijskega posojila za stabilizacijo vporabilo 1.400,000.000 zlatih dinarjev.
Komunistični izgredi na Švedskem
Stockholm, 16. maja. AA. V Norlanski pokrajini je položaj zaradi splošne stavke še vedno zelo resen. V parlamentu se je vršila o lem burna debata, tekom katere so odstranili iz sejne dvorane več komunističnih poslancev. — Vlada je obljubila, da ne bo več poslala na-daljnih čel v prizadelo ozemlje in da bodo vojne ladje samo ščitile delavoljne delvce. Simpa-tijska in protestna stavka se je razširila tudi na druga mesta. Cenijo, da stavka približno 42 tisoč delavcev. Komunisti so priredili veliko demonsliacijo proti krvavim dogodkom, ki so se pripetili v pelek. Po stockholmskih ulicah je demonstriralo nad 50.000 ljudi. Policija je morala večkrat potegniti sablje ter je aretirala več demonstrantov.
Ing. Antfon Podgornik petdesetletnik
Ljubljana, 16. maja.
V	petek 15. t. m. je dopolnil petdeseto leto načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine g. ing. Podgornik.
Rodil se je pod kmečko streho v čepovanu na Goriškem. Visokošolske študije je končal leta 1906 na kmetijski visoki šoli na Dunaju, v septembru istega leta je že prakticiral na deželni kmetijski šoli v Gorici. Leta 1907 je bil imenovan za strokovnega učitelja na isti šoli, kjer je deloval do 15. februarja 1916, ko je prevzel vodstvo goriškega deželnega urada v Ajdovščini. Dne 31. decembra 1918 je bil vpokojen, nato pa konfiniran. Za aktivnega strokovnega učitelja za Goriško je bil zopet imenovan 1. januarja 1924. Na tem mestu je ostal do februarja 1927. V marcu tega leta je prevzel ravnateljsko mesto na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, kjer je ostal do 2. decembra 1929. leta, ko je bil imenovan za načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine.
Na vseh službenih mestih je deloval z neizčrpno vztrajnostjo in vnemo za vsestransko po-vzdigo slovenskega kmetijstva. Oral je vedno na globoko, prevdarno in prepričevalno, toda z ljubeznijo in mirnostjo, ki je le njemu lastna, zato pa tudi uspešno.
Njegovo delovanje se ni omejilo samo na zavode, za katerih vzorno ureditev je vse žrtvoval, da so vzor našim kmetovalcem, temveč je vzgajal, izoblikoval in navduševal za umno kmetijstvo tako gojence zavodov, kakor tudi vse kmetovalce, s katerimi je prišel v stik.
Vsepovsod, kjer je deloval, so vidni sadovi njegovega uspešnega smotrenega dela. Kmetijska šola na Grmu se je pod njegovim vodstvom prerodila in tako preuredila, da je v resnici v vsakem oziru postala žarišče naprednega kmetijstva, skratka, zavod, na katerega smo upravičeno lahko ponosni!
Pozitivno uspešno delo jubilanta je želo priznanje tudi na višjih mestih. Zato mu je bilo ob postanku banovine poverjeno težko in odgovornosti polno mesto načelnika kmetijskega oddelka, kjer deluje z vso vnemo v korist in prospeh našega kmetijstva.
Gospodu načelniku k njegovemu jubileju naj-islcreneje čestitamo k uspešnemu delu in želimo, da kljub vsem težavam krepko deluje še naprej za prospeh našega kmetijstva v blagor ljudstva in domovinel Na mnoga leta!
Anton Guerra t
Ljubljana, 16. maja.
Tragična smrt je doletela na državni cesti med G razom in VVildonom priljubljenega športnika gosp. Antona Guerro, uradnika v zdravilišču Slatina-Radenci, kakor smo včeraj na kratko poročali. Iz Slatine Radenci, kjer je bil pri svoji teti Luizi VViltschnigovi, se je odpeljal po cesti proti Grazu. Na poti skozi vas Karls-dorf ga je nenadoma zadela srčna kap, omahnil je z motorja in na mestu izdihnil. Truplo mrtvega Guerra so odpeljali domačini na obmejno postajo Radkersburg, od tam pa k njegovi teti v Slatino Radenci, odkoder bo danes pogreb na Kapelo pri Radencih.
Tragično preminuli mladenič je bil jedva 20 let star, mirnega in plemenitega značaja ter povsod priljubljen. Udejstvoval se je zlaslf v športu in pri Sokolu. Bil je vnet smučar in planinec, član TK Skale. V Slatino Radenci je prišel pred tremi leti, kjer je postal takoj priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Vsa narodna društva so izgubila v njem požrtvovalnega in vnetega člana, ki ga bodo danes korporativno spremila na njegovi zadnji poti. Simpatičnemu mladeniču bodi ohranjen svetel spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Konfekcija Ljubljana ”
Popis prebivalstva v Ljubljani
Prvega maja 1931 je štela Ljubljana 6U.2C4 prebivalcev
Ljubljana, 16. maja.
Izvršeni popis izkazuje, da je bilo o polnoči dne 1. aprila 1931 v Ljubljani 59.768 oseb.
Popisovanje se je vršilo pred velikonočnimi prazniki, ko je odšlo nekaj tisoč osnovnih, meščanskih, srednješolskih, visokošolskih dijakov in učencev, gojencev, gojenk in dijakov drugih različnih šol in zavodov na velikonočne počitnice. Vsi ti žive v Ljubljani itak le kot začasno prisotni in se v ljubljanskem štetju niso mogli vpoštevati.
Vrhutega je prav tiste dni odhajalo na svoje domove vojaštvo, ki je odslužilo kaderski rok in se takisto ni moglo več popisati, vojaki-no-vinci pa prihajajo v mest« šele po 1. aprilu in jih v Ljubljani ni bilo popisati, ker so bili že popisani po svojih domovih.
Tako je bila Ljubljana prav v dneh popisovanja po dijaštvu in vojaštvu maloštevilnejša, kakor je v normalni dobi, in je podpisni odbor točno dognal, da je štela Ljubljana dne
1.	maja 1931 63.264 prebivalcev.
Zaradi pomanjkanja primernih in cenenih stanovanj pa je prisiljeno prav mnogo rodbin in tudi posameznikov, sicer po doinovinstvu pristojnih in v Ljubljani tudi trajno zaposlenih, da prebivajo izven našega mesta po okoliških krajih. Tudi ti se v Ljubljani seveda niso mogli popisati.
Med popisanimi 59.768 osebami je 28.466 moških in 31.302 ženski. V, Ljubljani je torej 2.836 žensk več kot moških.
Po državljanstvu je 57.432 Jugoslovanov in 2336 tujih državljanov. Po materinem jeziku je 54.147 Slovencev, 3.097 Srbohrvatov, 1.467 Nemcev, 111 Italijanov, 50 Madjarov, 896 Ceho-slovakov, Rusov i. dr. Po narodnosti je 58.138 Jugoslovanov, 747 Nemcev, 22 Madjarov, 101 Italijan, 760 raznih. Po veroizpovedanju je 57.076 rimokatolikov, 1.917 pravoslavnih, 272 evangelikov, 20 starokatolikov, 65 judov in 418 raznih, vštevši brezkonfesijonalce. Poljedelskih gospodarstev je 494. Stanovanjskih hiš je 3.307. Drugih obljudenih zgradb pa je 364.
Popisovalni materijal je bil odposlan statističnemu uradu v Zagrebu, ki sestavi še podrobnejšo statistiko.
Poučna ekskurzija učiteljev za risanie
Bled, 16. maja.
»Jugoslovan« je poročal pred kratkim o poučni ekskurziji učiteljev risanja na Dunaj, ki jo je napravilo naše učiteljstvo, službujoče v Dravski banovini, pod osebnitn vodstvom direktorja srednje tehniške šole gospoda dr. Jožefa R e i s n e r j a iz Ljubljane.
Učiteljstvo je odpotovalo z nočnim dunajskim brzovlakom in je dospelo po 9-urni vožnji na cilj. Na kolodvoru jih je čakal direktor Ronge, ki jih je sprejel nad vse ljubeznico ter odpeljal s pripravljenim avtobusom v Schiller-herberge v Unteraugarten Strasse. V dunajskem narečju je pozdravil dobrodošle goste ter jim odkazal prostore. V imenu učiteljstva se je^ zahvalil gospod direktor Reisner. Nemški učitelji so bili silno ljubeznivi. Ves čas so posvečali našim največjo pozornost, za kar zaslužijo vse priznanje in pohvalo.
Naši učitelji so si ogledali na Dunaju vse tipe modernega obrtnega šolstva, pred vsem obrtno-nadaljevalne strokovne in delovodske šole, ki so nudile veliko zanimivosti, in posebnosti zlasti pri metodi poučevanja. Izjave dunajskih učiteljev, ki poučujejo na teh šolah, pa tudi inženirjev in strokovnih mojstrov so ob pouku svojili učencev jasno svedočili kulturen napredek in smisel delovnega pouka, feoriji sledi praktičen pouk. Učenec napravi najprej sliko, nato ob navzočnosti svojega mojstra skuša napraviti in ustvariti ono, kar je
V Vašem
interesu /e
cen/eni gg. trgovci . . .
... da se pravočasno pobrigate, kako boste v bližajočih sc dnevih nakupovanja za Binkošti povečali svoj promet! Marsikdo si bo še kupil novo obleko ali nove čevlje ali nov klobuk. Mnogo je še birmancev, ki si žele lepo birmansko darilo. Ali ne bi vsem tem postregli tudi Vi v svoji trgovini? Gotovo! Zato Je treba, da jih ves teden pred Binkoštmi opozarjate na predmete, katere jim lahko nudite. To storite najbolje v »Jugoslovanu«, če oglašate v tednu pred Binkoštmi in posebno še v binkoštni številki, ki bo izšla v zelo veliki nakladi ln bo imela obilo zabavnega in pestrega štlva ter bo tri dni v rokah vseh številnih naših naročnikov in čitateljev. Pa zato bodo imeli Vaši oglasi v tem času velik uspeh, ker bo po praznikih otvorjen tudi velesejem. Ker Vam hočemo ustreči, ker bi radi Vaš oglas čim lepše sestavili in ker bi Vašemu oglasu nakazali čim lepši prostor, Vas prosimo, da nam čimpreje pošljete naročilo. — Uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Telefon 3068.
poprej narisal. Razstava vajenških risarskih, kakor tudi praktično izvršenih del ima v vsaki šoli stalen prostor v obsežni dvorani, kjer ima dostop vsak, ki se zanima za razvoj in napredek tega šolstva. Razstavni predmeti se menjajo mestoma vsak teden, kar je velikega vzgojnega pomena. Učenci so namreč radi tega primorani, da se potrudijo in posvetijo svojemu učenju največ pozornosti in marljivosti, saj je njihovo delo izpostavljeno strogi, toda objektivni kritiki. Razstava je torej najboljše vzgojno sredstvo k vzpodbujanju učencev.
Kako pa je s strokovnimi učitelji?
Strokovni učitelji imajo potrebno izobrazbo, ki^ po več let prakticirajo na zavodih, razvijajoč svoje teorije pri pouku, se tudi udejstvujejo pri praktičnem delu. Hoteč dati izdelku umetniško vrednoto, poučujejo na zavodih tudi umetniki. Da so v stalnem stiku z napredkom sodobnih, modernih delovnih šol, prirejajo v razdobjih poučne ekskurzije, eksperimentirajo ter utirajo pot izdelkom na domačih zavodih.
Pri tem stremljenju pa jim gredo oblasti vsestransko na roko. V ta namen jim votirajo in žrtvujejo večje vsote denarja, zavedajoč se, da jim je omenjeni kapital naložen najvarneje in najbolje.
Glede učnih načrtov je omeniti, da so v veljavi še stari avstrijski, ki vsebujejo samo preveč tvarine, ki pa jo znajo vešči učitelji prilagoditi tako, kakor zahtevajo potrebe sodobnih obrtnikov. Vsak vajenec ima svoje učne pripomočke, kar brezdvomno gotovo pospešuje pouk. Disciplina je velika. Zamuda šolskega pouka, ki je neopravičena, se striktno kaznuje po zakonu. Pouk se vrši ves dan, dopoldue je navadno teorija, združena s strokovnim risanjem, temu sledi praktično delo. Sobota popoldne in nedelja je namenjena oddihu in počitku vajencev, ki se udejstvujejo v tem času v različnih telesno-kulturnih, športnih panogah po načelu zdrava duša v zdravem telesu.
Glede medsebojnega podpiranja med šolo in obrtniki, je omeniti važno dejstvo, da je šolski kuratorij v stalnih stikih z najraznovrstnej-šimi obrtniškimi panogami, ki tako z vzajemno pomočjo zasleduje eminentne izsledke vzgoje in pouka ter praktičnega dela. katere skuša
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
po učiteljskih močeh uveljavljati na svojem zavodu.
Skratka, ves pouk na obrtnih šolah je silno moderen in se poleg mnogih duhu časa prikrojenih učnih pripomočkov ozira na učenčevo individualnost.
Učiteljstvo si je med nešteto drugimi šolami ogledalo centralno obrtno-nadaljevalno šolo, ki je po svoji impozantnosti gotovo ena največjih na evropskem kontinentu, saj ima v njej prostora 80 različnih strok z nad 1200 stalnih vajencev. V njej dobe vodstva podeželskih obrt-no-nadaljevalnih šol vsa potrebna navodila in smernice ter učne pripomočke. Vrše se hospi-tacije od strani tega učiteljstva, kjer dobe tudi inicijativo in duh modernega pouka.
Nad vse umestno in potrebno bi bilo, da bi naše prosvetne oblasti slej ko prej ustanovile sličen zavod v Ljubljani. Zavod naj bi bil matica obrtno-nadaljevalnega šolstva, odkoder naj bi šle direktive modernega obrtno-nadaljevalnega šolskega pouka.
O tej važni kulturno prosvetni ustauovi je naše učiteljstvo že mnogo razpravljalo s svojim vodjem g. dr. Reisnerjem. ki je v naklonjenosti do teh šol izjavil, da bi bil najpripravnejši prostor baš na stavbišču ljubljanske srednje tehniške šole ter da bo po svojili močeh skušal podpirali omenjeno akcijo, kalikor bo le mogoče.
Poučna ekskurzija učiteljev risanja na Dunaj je v vsakem pogledu uspela nad vse zadovoljivo. Naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala vodji ekskurzije g. dr. Reisnerju in predsedniku tov. Ilofbauerju. ki sta, prežeta ljubezni do nove šole, skrbno zastavila vse svoje sile v prid ekskurziji. Končno naj pohvalno omenim prizadevanje vseh ostalih odločujočih činiteljev, ki so kakorkoli pripomogli našemu strokovnemu učiteljstvu, da je v izpopolnitvi vrzeli naših šol storjen zopet korak dalje. It. B.
Prešernovo priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih ulica 7 — 9 in moških plaščev ter oblek
Farnmop
Homan	73
Divji vihar je vnovič zanesel z morja klic na pomoč, ko je lord izigral zadnjo karlo ter dobil partijo kakor navadno.
Ko je dvignil pogled s kart,se je srečal z Luciliji-nimi očmi. S čudnim izrazom je strmela vanj. Začudenje, očitanje in žalost je izdajal njen pogled.
Njej ni nikoli tako govoril; še nikdr se ji ni pokazal s slabe strani, ki jo je na njem ravnokar odkrila. Njegovo brezsrčno govorjenje jo je zbodlo v srce, zakaj ona je sočustvovala z vsem, kar diha in živi, celo cvetlice na travniku je pomilovala.
»Nekam žalostna si, Lucilia,« je rekel Farnmor mlademu dekletu, ko je vstal izza igralne mize in pristopil k njej. »Ali se tako bojiš nevihte?«
Sedela je zunaj sijajnega kroga ostalih gostov in nihče ni bil v njeni bližini, ko je prijazno položil roko na njeno rame. Odgovotila je:
»Ne bojim se, toda spomnila sem se nesrečnežev tam zunaj na morju, ki so v nevarnosti. Tudi isem pomislila, da sami ne verujete, kar ste ravnokar rekli. Jaz sem overjena, da bi brodolomcem radi pomagali, če bi mogli. Meni se zdi nekaj strašnega, da mi tu sedimo brez skrbi in v veselju, ko se morda tam zunaj naš bližnji bori u smrtjo. Nekaj strašnega je umreti nasilne smrti!«
Roka mu je zdrknila z njenega ramena. Ta roka je nasilno pretrgala nit življenja njenega očeta. Njene besede so ga tako pretresle, da je zapustil udobno sobo ter stopil v samoto temne, nevihtne noči.
Ni deževalo, in če se je veter za hip polegel, je bilo tiho, še celo pljuskot valov je utihnil. Farnmor je stal gologlav na terasi ter pogledal na morje, ko je blisk razsvetlil okolico. Plemenita, od kesanja izmučena duša moža, ki ga je svet imel za brezsrčneža, je bila prava predpodoba razjarjenih elementov v naravi. Iz usten se mu je odtrgal bridek vzklik: »Bodi milostljiv meni, ubogemu grešniku, Vsemogočni v nebesih!«
Tedaj je vnovič zaslišal obupen klic na pomoč nekoga, ki se je boril z življenjem na morju. Ta klic se mu je hkrati zazdel kot neko poslanstvo. Izmučeni duh je prešinila misel: »Tvoja roka je uničila eno človeško življenje — zadosli svojemu grehu .3 tem, da rešiš človeško življenje!«
Cecil Farnmor je korakal v vetru k morju, ne vedoč, da mu sledi Lucilia. Ko je razburjen zapustil dvorano, je šla za njim, in ko je stal na terasi in se boril z Bogom, ga ni več pustila izpred oči.
Obrežje s pogozdenimi klečmi je bilo skoraj neobljudeno. Na kilometre daleč ni bilo nikjer ribiške vasi in razen šibkih športnih čolnov ni bilo nikjer močnejše ladje. Majhna skupina mož — drvarjev, gozdarjev, kmetov in grajskih služabnikov — se je /.brala na obrežju. Imeli so najboljšo voljo pomagati, tudi so prinesli s seboj dolge, debele vrvi, toda bili so brez moči! dokler je razsajal vihar, niso mogli plavati na odprto morj« in vrvi
so bile brez koristi. Spoštljivo so se umaknili, ko :so zagledali na razpenjenem obrežnem pesku svojega grajskega gospoda.
Tedaj je ognjena kača vnovič švignila po nebnem svodu. V njeni čarobni svetlobi so videli ladjo, ki jo je voda poganjala k skalovju, in slišali so obupno vpitje njih, ki so gledali smrti v obličje. Hkratu je pridrvel nad ladjo težak, kakor hiša visok val ter nagnil ladjo na bok. Razlegel se je glasen tresk, ki ga je spremljal obupen krik: ladja je nasedla na skalo in obtičala.
V	siju naslednjega bliska so videli razbito ladjo. Njeni boki so štrleli iz vode kakega pol streljaja od obrežja. Bila je to črna, brezoblična gmota, ležeča na skali. Več kakor tretjina ljudi, ki so bili na njej, je popadla v valovje, ostali so se oprijemali počenih desk iu obupno vpili na pomoč.
»Prinesite mi takoj vrv!« je rekel Farnmor možem, ki so stali poleg njega.
»Vrvi so tu, mylord,« je rekel nekdo.
»Toda z njimi ne opravimo ničesar,« je rekel neki najemnik. »Bog mi je priča, da bi se rad podal v nevarnost, da bi rešil nesrečneže iz vode. Toda tudi še tako močna ladja, se ne prebije skozi valovje, mvlord.«
Lord Farnmor ni nič odgovoril. Okoli stoječi so ga prestrašeno gledali, ko je slekel suknjo, si privezal na. rame svetiljko ter se opasal z vrvjo. Nihče si ni upal ugovarjali. Sani se je zavedel, v kakšno nevarnost se podaja, toda bil je trdno odločen, da opere v tej besneči vodi svoje, s krvjo omadeževane roke, pa če bi ga tudi smrt prehitela.
Jz Dravske banovine
d Avstrijska prometna znanstvena družba priredi od 8. do 13. junija t. 1. na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju 11. prometni znanstveni teden. Prireditev namerava nuditi udeležencem v vrsti predavanj odličnih strokovnjakov iz teorije in prakse prometa pregled Času primernih vprašanj železniškega, notranjega, plovitvenega in avtomobilskega prometa. Ob sklepu tedna ho skupna vožnja udeležencev v Passau k ogledu tamkajšnjih kolodvorskih in donavskih prehladnih naprav itd. Udeleži se tedna lahko vsak, ki ima za obravnavana vprašanja primerno zanimanje. Vnanji udeleženci uživajo za vožnjo tja in nazaj na ladjah Prve donavske parobrodne družbe in na progah avstrijskih zveznih železnic 50% popusta. Vprašanja naj se naslovi na »Oester-reichische Verkherswissenschaftliche Gesell-sohaft, Wien X1X11, Hochscliule tur Welt-handel«.
d Izlet Jadranske straže Ljubljana na morje. Izletni odbor Jadranske straže Ljubljana ponovno obvešča udeležnike binkoštnega izleta, da je odhod iz Ljubljane točno ob 16. uri. Izletniki naj bodo vsaj en četrt ure pred odhodom vlaka na peronu, da prejmejo izletne dokumente. Vagoni dolenjskega vlaka bodo imeli napis »Jadranska straža, Ljubljana«. Izletniki naj imajo pritrjene na svojih kovčegih listke s polnim naslovom. Prijavljenci, ki niso do danes vplačali zneskov, naj to store nemudoma. Odbor jih smatra za obvezne, ker do 5. maja niso odpovedali svojih prijav. Natančen in podroben program prejme vsak ob odhodu vlaka. Izletniki, ki stanujejo na progi Ljubljana -Novo mesto - Karlovac - Sušak, lahko vstopijo na svojih postajah. Izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. št. 3.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in Uka domače perilo
tovarna J os. Reich.
085
d Zalivala. Prosvetni oddelek mestnega na-čestva ljubi j. si šteje v prijetno dolžnost, se zahvaliti o priliki praznovanja »Materinskega dne« vsem p. n. tvrdkam cvetlic, kakor tvrdki Kaji, Bizovičar, Herzmansky, Keše, Pavlin, Šimenc Ivan, Šimenc Pavel in Vatovec — za darovano cvetje, ki so ga poklonile pridni in ubožni ljubljanski deoi s plemenitim namenom, vzbujati v otroški duši ljubezen in spoštovanje do svoje mamice in vzgojiti 'deco v duhu jugoslovanske matere. Vsem darovalcem še enkrat najlepša hvala.
d Filharmonična družba v Ljubljani je sklenila podaljšati do 1. septembra 1931 rok za vpo-šiljanje onih skladb, ki prihajajo v poštev pri tekmovanju zaa nagrado 15.000 Din, razpisano maja meseca 1930 za najboljšo kompozicijo, pisano za veliki orkester, zbor in eventualno soliste.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Tudi Vi se lahko udeležite kongresa Brezalkoholne produkcije na Trs atu pri Sušaku, ki se vrši na binkoštno nedeljo. Na binkoštno soboto vozita dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora ter se lahko vrnete že v ponedeljek, <la binkoštne praznike izrabile. Izlet na otok Kirk! Informacije daje brezplačno Brezalkoholna produkcija. Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (.nasproti Mestnega kopališča).
d Ob 5-letniri odkritja »Zupanove Permctove jame« se vrši velika veselica, združena s plesom in prosto zabavo v senčnatem gozdu pri jami na binkoštni ponedeljek. Izstopna postaja Grosuplje.	1186
d Sprememba krajevnih imen. Ime kraja in občine Oslica, srez Kranj, sodni okraj Škofja Loka, se je spremenilo v ime Oselica. — Ministrstvo za notranje zadeve je odobrilo spremembo imena občine Murski vrh - Zasadi v ljutomerskem srezu v Murščak.
d Ukinitev pomožne pošte Rožni dol. Savska direkcija je ukinila s 30. aprilom pomožno pošto Rožni dol, nadzorna pošta Semič. —
1.	maja je bil izločen iz okoliša pošte Trebnje Rainnji potok in priključen okolišu pošte Velika Loka. Iz okoliša pošte Osilnica so izlo
čeni kraji Belica, Bezgarji, Papeži in Žurge,
ter so priključeni okolišu pošle Plešice.
d Telefonski promet z vso Madjarsko. Po od-
loku ministra za promet veljajo od 28. aprila
v telefonski službi med Jugoslavijo in Madjarsko spremembe v toliko, da je telefonski promet razširjen na vse področje Madjarske. Ju-
goslovansko ozemlje je razdeljeno na tri pri-stojbinske pasove, Madjarska pa na dva.
d Ribarski sestanek v Bohinjski Bistrici bo v sobota 23. in v nedeljo 24. t. m. v hotelu Triglavc, Povabljene so vse ribarske organizacije iz kraljevine, zlasti pa iz Dravske banovine. Znižani vozni listki zasigurani. Zborovanje bo v soboto 23. maja ob Iti. Dnevni red zborovanja: Otvoritev in pozdrav, razprava o načrtu ribarskega zakona, razprava o potrebi razdelitve ribarskih voda v ribarske revirje v bivši mariborski oblasti, predavanje g. dr. Krausn, predavanje g. Vlad. Kapusa, razgovor o tesnejših stikih med ribarskimi organizacija mi, slučajnosti. V nedeljo 21. maja: od 7. do 9. nadaljevanje zborovanja (ako bo potreba), od
9.	do 12. ogledovanje banovinskega ribjega za
voda pod vodstvom upravnika tega zavodu g. inž. llejica, ki bo obenem tudi razkazoval in pojasnjeval vse naprave. Ob 12. skupno kosilc v hotelu »Triglav«. Kosilo bo stalo 16 Din (juha, pečenka, 2 prikuhi, močnata jed). Prenočišče v hotelu ali depandansi 10 Din za osebo. Ribarsko društvo v Ljubljani vljudno vabi vse člane ribarskih organizacij, da se u-deleže'tega zanimivega sestanka in ogleda banovinskega ribjega zavoda, ki je pravkar bil dovršen. Prijave sprejema do petka 22. t. m. ob 11. Ribarsko društvo v Ljubljani.
»PAN« OVRATNIK NI TREBA PRATI
NE LIKATI.	943-16
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 703-2, termometer 14-6, relativna vlaga 80%, smer vetra NE, jasno. V Mariboru je kazal barometer 759-4, termometer 17-6, relativna vlaga 69%, smer vetra WNW, jasno, drugod po državi je bilo večinoma vetrovno in jasno.	Najvišja	temperatura je bila
v Ljubljani 25-2	(13-2), v	Mariboru	22-4	(138),
v Mostaru 26 3	(13-2), v	Zagrebu	27-6	(13-7),
v Beogradu 27-9	(144), v	Sarajevu	27-1	(10-2),
v Skoplju 27-6, v Kumboru 238 (15), v Splitu 24-4 (15-7), na Rabu 24 (14-8), na Visu 23-6 (13-7). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
po znižanih cenah pri
l~ Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra 36
gistralui direktor dr. Zarnik, zastopniki raznih društev in korporacij, oddelek gasilcev, dobrovojjci in ostalo občinstvo. Staremu pobor-niku jugoslovanskega pokreta je izkazala zadnjo čast tudi naša vojska, ki jo je zastopala četa vojakov pod poveljstvom podporučnika, in oficirji ljubljanske garnizije s polkovnikom na čelu. Ob mrtvaškem vozu so korakali na vsaki strani po 4 podnaredniki s sabljami v rokah.
■	Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje o indoevropskih jezikih, ki ga bo imel v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri znani profesor pariške univerze g. A. Meillet. Predavanje znamenitega učenjaka bo v univerzitetni zbornici. Vabimo.
Še do petka opoldne
oddane obleke v kemično čiščenje, plisirauje, barvanje, pranje in svetlo-likunje perila zgotovi sigurno do b i n k o š t n i h praznikov
tovarna Jos. Reich.
Zobni atelje
Lambert Bruckner, Bled
je zaprt od 18. do 31. maja
£>iublfama
Nedelja 17. maja 1931. Pask. Pravoslavni 4. maja, Pelagija.
Ponedeljek 18. maja 1931. Venancij. Pravoslavni 5. maja, Irina.
Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kura 1 't na Gosposvetski cesti. Jutri v ponedeljek lekarni T m-k o c z y na Mestnem trgu in Ramo r na Miklošičevi cesti.
*
■ Novinarske legitimacije. Uprava ljubljanskega velesejma je naročila vsem svojim organom, da imajo novinarji, ki se izkažejo s predpisano legitimacijo Novinarskega udruže-nja, vsak čas svoboden vstop v vse velesejm-ske prostore. Zato velesejmsko ravnateljstvo letos redakcijam ne bo pošiljalo velesejmskih legitimacij, ker zadostujejo novinarske. XI. ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija.
■ Dva pogreba. Včeraj popoldne ob 15-30 se je vršil izpred mrtvaške veže splošne bolnice pogreb prvega slovenskega župana v št. Jakobu pri Rožu na Koroškem Franceta Ko-benterja. Pogreba so se udeležili v velikem številu zlasti v Ljubljani bivajoči Korošci s predsednikom Koroškega kluba dr. Fellacher-jem na čelu. Ob 17. uri se je vršil izpred hiralnice na Vidovdanski cesti pogreb zaslužnega nacionalnega delavca Aleksandra Tomana. Pogreba so se udeležili zastopnik mesta ma-
■ Zaključek tečaja in tekma v damskem fri-zirunju. Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za damsko friziranje v Ljubljani, ki se je vršil vsak teden dvakrat po dve uri ter je trajal od 16. februarja dalje. Tečaj se je pravkar zaključil. Zavod priredi obenem v ponedeljek 18. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti kot zaključno prireditev tekmo udeležencev tečaja v friziranju. Na tej tekmi naj se pokaže spretnost, ki so jo tečajniki dosegli. Razdelile se bodo tudi pri-znalne diplome zavoda za 6 najboljših tekmovalcev. Pripominjamo, da je tečaj vodil naš priznani strokovnjak g. Vili Franchetti ml. in da bo o uspehu tekme razsojala žirija treh ljubljanskih mojstrov. Vabimo ljubljanske brivske in frizerske mojstre in pomočnike, da posetijo omenjeno prireditev. Vstopnine ni.
■ Pestri program koncerta Rdečega križa, ki bo jutri ob 20. uri v veliki Unionski dvorani, je tako mikaven, da se upravičeno pričakuje najštevilnejši poset. Glasbeno vodstvo zanimivega koncerta je iz prijaznosti prevzel g. kons. profesor Karel Jeraj. Kdor še nima vstopnice, naj se požuri, da jo čimprej kupi v Matični knjigarni. Cisti dohodek je namenjen za ferialno kolonijo siromašne dece ljubljanskih šol.
■ Zeissove tovarne v Jeni. Akademski klub geodetov v Ljubljani vabi vse, ki se zanimajo, na predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 21. maja ob 20. uri na tehniki. Predaval bo g. inž. Leo N o v a k o »Zeissovih tovarnah« II. del, t. j. tehnični ustroj tovarn.
■ Gdč. Arkova zopet kot Metka. V nedeljo 17. t. m. zvečer se ponovi privlačna Simončič - Šivi-ceva opereta »Oj, ta preŠmentana ljubezen!« V partiji Metke nastopi gdčna Arkova, ostala zasedba kot pri premijeri. Izven abonma. Cene znižane.
■ Priporočamo nakup blaga za obleke pri znani in solidni tvrdki Novak uu Kongresnem trgu štev. 15. (Nasproti Nunske cerkve). 1220a
■ Kopališče v Koleziji se olvori v slučaju lepega vremena dme 17. t. m. to je danes. 1279
■ Stoti nastop gdč. Pirčeve na šentjakobskem odru. V četrtek 21. maja se bo vršila na Šentjakobskem odru premijera Oskar W«l-de-ove komedije za resne ljudi »Bunbury«. Že naslov kaže, da je vsebina komedije veleza-bavna za posestnike, ki ljubijo izvrstno duhovito satiro. Oskar Wilde je spisal več komedij, v katerih ostro biča javno mnenje, ki hoče pod masko tmkozvane dobre vzgoje, zakriti slabe strani. »Bunbury« igrajo ravno sedaj na Dunaju. — Piri tej predstavi proslavi svoj stoti
Jz dbeugih
Tata so linčali do smrti
Borba Seljakov z oboroženimi tatovi
Zadnje mesece so se pojavili v Mikulinih pri Zagrebu tatovi, ki so Seljakom naredili nmogo škode. Odnašali so jim kokoši, suho, meso, mast, vjno in druge potrebščine, katere ti Seljaki prodajajo na trgu v Zagrebu, da se tako preživljajo. Žene so v tem kraju'perice in perejo za Zagrebčane. Tudi perila so se tatovi lotili in oškodovali tako številne odjemalce peric. Da bj preprečila nadaljne tatvine, so seljaki postavili nočne straže. Predpreteklo noč so ti stražarji zasačili v dvorišču Seljaka Marka Stosara dva tatova, dva pa na dvorišču Seljaka Mirka Nor-šiča. Vas stoji ob potoku. Tatovi so preskočili vodo, ko so opazili, da so hiše zastražene. Samo en tal ni mogel čez vodo, ker je hil obtežen z vrečo, v kateri je imel več ukradenih kokoši. Stražarji so alarmirali vas in seljaki so obkolili zaostalega kokošarja, drugi so pa lov ji i ubežnike. Tat se je branil z vojaškim mečem, seljaki so pa udrihali po njem s palicami in koli, dokler se ni onemogel zgrudil s težkimi ranami in notranjimi poškodbami, katerim je tat kmalu nato tudi podlegel. Preden je linčan tat izdihnil, je izdal tudi svoje tovariše. Do smrti pobit tat se piše Anton Kunst. Bil je zidarski pomočnik. Orožniki iščejo zdaj njegove tovariše, ki so kmetom v zadnjih mesecih odnesli nad 600 kokoši.
Državni denar je posojal siromakom
Žrtev posebne manije
V	Radovištu v skladišču nepripravljenega tobaka je pred dnevi izvršil samomor upravnik skladišča Aleksander Novilovič. Ta je upravljal tudi glavno blagajno. Pred dnevi je bil premeščen v Prjlep. Njegov naslednik Bridman je pregledal blagajno preden jo je prevzel. Med
kontroliranjem blagajniških knjig se je Novi-tovič zaprl v sosedno sobo in napisal tri poslovilna pisma. Ko je inšpektor zahteval od njega ključe od blagajne, mu jih je Novilovič izročil, nato je pa zbežal iz pisarne, legel v sohi za tujce na posteljo in si pognal kroglo v čelo. Bil je v trenutku mrtev. Na pok so prihitelii uslužbenci in inšpektor Lazarevič, ki so pa našli nesrečneža že mrtvega. V poslovilnih pismih je Novi-tovič prosil mater in ženo, naj mu oproste, ker se je moralo tako zgoditi.
Zanimivo je, da je Novilovjč bil na glasu poštenega uradnika. Postal je pa žrtev posebne manije. Zelo rad je namreč posojal siromašnim ljudem denar, katerega je vzel iz državne blagajne. Seveda mu od teh siromakov ni posojila nihče vrnil. Sam je živel skromno, Po natančnem pregledu blagajne bodo ugotovili, koliko državnega denarja je nesrečnež posodil siromakom.
b Dvanajst Črnogorcev je šlo v Fordove tovarne. Na priporočilo barskega nadškofa dr. Drobrečiča, ki je prijatelj Henrika Forda, ie odšlo te dni v Ameriko 12 črnogorskih mladeničev, katere bo Ford sprejel v svoje tovarne. Ford je nadškofu obljubil, da bo trd leta sprejemal po 12 mladeničev iz Črne gore v svoje tovarne in jili bo izučil v raznih obrtih.
b Dr. Josip Sedmak je otvoril advokatsko pisarno v Skoplju, Kej 13. oktobra št. 32.
b Otvoritev letalske razstave v Zagrebu. Obisk letalske razstave v Zagrebu ni bil prevelik. Veljko pozornost je zbudil pa prihod znanega poljskega letalca Orlinskega. Prispel je z letalom, s katerim je letel do Toldja in sodeloval v propagandnem letu okoli Evrope.
b Zračni promet s Prago. V petek ]e odletel iz Zagreba prvi aeroplan društva za zračni promet in otvoril letalsko progo med Zagrebom, Bratislavo, Brnom in Prago. S tem je bil otvor-jen zračnj promet za lo sezono med našo državo in češkoslovaško.
nastop gdč. Pirčeva, ki jo lahko šlejemo med uajmarljivejše in najpriljubljenejše šentjakobske kulturne delavke. S svojo pridnostjo je dosegla krasne uspehe. Vstopnice bodo od torka pni g. Milošu Kamičniku na Starem trgu.
Lekarna Tmkoczy
Ljubljana, Mesini Trg 4
Tel. 2186	P.	£. r. 10255
G69
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega premoga,
75 Din za IOO kg
327	Iranko olinornn nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
■ Prepovedano pridobivanje peska iz struge Malega grabna. Mestno načelstvo ljubljansko je zvedelo, da nekateri izkopavajo iz struge. in bregov Malega grabna pesek in prod v taki meri, da se zaradi tega seseda in ruši obrežje in ovira vddni tok. Ker je to ravnanje ne samo poškodovanje tuje lastnine, nego tudi kršitev predpisov (§ 1) vodopravnega zakona, se bo proti vsakomur, ki bi kršil te predpise še nadalje, kar najstrožje kazensko postopalo. Podrobnejša tozadevna navodila so razvidna iz razglasa, nabitega na razglasni deski mestnega načelstva ljubljanskega.
■ Dve težki nesreči. 22-letnemu skladiščniku pri Krisperju Maksimilijanu Kobalu je eksplodirala steklenica v roki in ga zelo nevarno obrezala na obeh rokah. — 29-letnemu cestnemu delavcu Štipi Mandetiču je pri kopanju odletel kamen v levo oko in ga težko ranil. Oba ponesrečenca se zdravita v splošni bolnici.
Cel/e
* Seja mestne občinske uprave bo v petek 29. t. m. ob 18. v posvetovalnici na mestnem načelstvu.
* Finančmi kontrola išče nove prostore. Finančna uprava bo s 16. avgustom potrebovala prostore za pisarne glavnega oddelka finančne kontrole v Celju. Hišni lastniki, ki bi hoteli dati take prostore v najem, naj do 25. maja vložijo pismene ponudbe v pisarni glavnega oddelka v Cankarjevi ulici 11, kjer dobijo tudi podrobna obvestila.
* Spremenjen vozni red pri mestnih avtobusih. Poletni vozni red ostane v splošnem dosedanji. Male izpremembe so samo sledeče: na progi Celje — Mestinje — Prelaslco odpade vožnja Mestinje — Prelasko in nazaj ter vozi avtobus, ki odhaja iz Celja ob 12'50, naravnost v RogašUo Slatino ter se vrača od tam Še isti dan ob 19'55 proti Celju; večernja vožnja na isti progi ob 18-15 v Sv. Peter pod Sv. Gorami in od tam ob 5-45 zjutraj proti Celju ostane neizpremenjena. Večerna vožnja ob 20-30 iz Celja v Vojnik in iz Vojnika zjutraj proti Celju odpade, zato pa vozi na tej progi iz Celja v Dobrno in nazaj po petkrat na dan v splošnem po lanskem voznem redu. Tiskani po-
* Sijajno uspela predstava »Miklove Zale«.
V	peb-k zvečer so koroški igralci v Mestnem gledališču vprizorili »Miklovo Zalo«. Tako razprodano ni bilo Mestno gledališče že dolgo ne, mnogo jih je pa moralo oditi, ker je zmanjkalo vstopnic. Kbi-osci so igrali kot morejo igrati samo oni to pravo koroško narodno igro. Občinstvo jim je pri odprti sceni priredilo aplavz. Zala sama je naravnost vzbudila občudovanje pri gledalcih in ko so ji na koncu predstave izročili velik šopek Dramatičnega društva, se navdušenje kar ni hotelo poleči. Po predstavi so se Korošci na vrtu hotela »Evrope« znašli s svojimi v Celju bivajočimi rojaki ter z mnogo-brojnimi drugimi Celjani. Včeraj popoldne so se z brzim vlakom odpeljali v Maribor. Na kolodvoru se je številno občinstvo prisrčno poslovilo od njih in jih naprosilo, naj še pridejo večkrat v Celje.
* Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 22. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
* Velik vokalno-instrumentalni koncert pripravlja Celjsko pevsko društvo za 13. junij v proslavo 80-letnice II. Sattnerja.
* Stanovanje za tujce. Tujsko-prometna pisarna v paviljonu pred kolodvorom bo tudi letos posredovala oddajo stanovanj in opremljenih sob za tujce-letoviščarje proti običajni pristojbini in varščini Din 20. Stranke, ki nameravajo preko poletja oddajat stanovanja, naj to čim preje prijavijo tujsko-prometni pisarni.
* Kopalna sezona se je pričela, dasi kopališča v parku in na Bregu še niso odprta. Od
četrtka naprej je na obeh bregovih Savinje polno kopalcev ki se v teh nenadejanih poletnih dneh hladijo v še precej hladni vodi.
* 1’oroka. Včeraj popoldne sta bila v celjski župni cerkvi poročena gdč. Pina K o p i n š k o -v a, hčerka kapetana v p. in pešadijski poročnik g. Jakob B 1 a ž o n iz znane celjske rodbine Blažonovih. Obilo sreče!
* Smrtna kosa. V Šmartnem ob Paki je v četrtek zjutraj nenadoma umrla ga. Aglič Marija, soproga lesnega trgovca, v starosti 56 let.
* Tombola. Danes vsi na tombolo Kola jugoslovanskih sester, ki se vrši ob 15. na Dečkovem trgu. Krasni dobitki!
* Gostilničarji se opozurjajo, da je za čas naborov, t. j. od 20. maja do 3. junija, točenje alkoholnih pijač nabornikom strogo prepovedano.
* Mestni kino predvaja danes ter jutri zvočni velefilm »Dimitrfje Karamazov« po znanem romanu Dostojevskega. V glavni vlogi F. Kort-ner. Dve zvočni predigri.
* Najdba turških novcev. Gostilničarka pri Anskem dvoru ga. Šmigovčeva je pred nekaj dnevi našla na cesti med Jožefovim hribom ter Starim gradom lončeno posodo, v kateri je bilo precejšnje število novcev, ki izvirajo najbrž iz turških časov. Dež je izpral cesto in tako ie prišel lonec na površje.
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapet iSkih izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ustanovljena leta 1879	317
9oicvan/e po zvezdi večernici
repriza Grumove, groteske »Dogodek v mestu Gogi« za abonente reda C.
m Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje »Velikomestne luči« s Charliem Chaplinom. Kino Union: »Ljubavni ekspres« z Georgom Aleksandrom, Dinno Grallo in Josefom Schmidtom.
m Lepa športna slavnost. Danes bo za slovenski šport v Mariboru pomembna slavnost. Ob 10'30 se bodo v lepem Ljudskem vrtu otvo-rila nova. najmodernejše urejena teniška igrišča I.SSK Maribora. Obenem bo pa tudi isto-tam otvoritev novega klubovega doma, sploh prvega športnega doma v Mariboru, ki bo središče vsega dela. V dom je tudi napeljan že telefon s številko 2899. Po slovesni otvoritvi bosta klubov turnir in zakuska.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst m Zimski šport. Zimski športni odsek SPD Maribor bo imel svoj letošnji občni zbor v petek, dne 22. t. m. ob 19'30 v Lovski sobi hotelu »Orel«. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži, pove svoje mnenje o storjenem delu in želje za bodoče.
m Prednaznanilo. Otvoritev mestnega paviljona pri Treh ribnikih. Kakor smo doznali iz povsem verodostojnega vira, se otvori na bin-koštno nedeljo t. 1. najmoderneje renovirana in reorganizirana čolnarna z interesantnimi novostmi. Opis podrobnosti sledi.	1287
m Ureditev mesnih cen. Mestni tržni odsek bo imel v petek, dne 22. t. m. posebno sejo, na kateri se bo bavil z ureditvijo mesnih cen.
m Tujski promet. V prvi polovici meseca maja je bilo pri tukajšnjem zglaševalnem uradu prijavljenih 1214 tujcev. Izmed onih iz tujih držav je biic 230 Dunajčanov, 32 Gradčanov in 93 drugih.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Dovršitev regulacije Koroščeve ulice. Dela pri podaljšanju Koroščeve ulice na križišču Vr-banove ulice so dokončana. Na trikotu stikališča Je urejen nizek nasad.
m Ljudska univerza v Mariboru (Apolo kino). Ponovno opozarjamo na lep komorni večer, ki ga priredi jutri v ponedeljek ob 20. uri 5 odličnih konzervatoristov (gg. Lipovšek, Pfeifer, Stanič, Šušteršič, Bajde). Proizvajajo kompozicije velikih svetovnih mojstrov (Mozart, Novak, Ravel). To je prvi nastop gojencev prvega našega glasbenega zavoda, ki hočejo pokazati pridobljeno bogato znanje in s tem počastiti prezaslužnega in neumornega ravnatelja zavoda g. Mateja Hubada in odličnega vodjo komorne šole g. prof. Jana šlaisa. Mariborčani pa naj s čimvečjim obiskom dokumentirajo svoje razumevanje za naše velike pridobitve in za dosežene visoke rezultate na glasbenem polju.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarni Albaneže »Pri sv. Antonu« v Prankopanovi ulici in Konig »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
m Koncert v Mestnem parku. Pri današnjem promenadnem koncertu v Mestnem parku bo igrala godba »Drave«.
ni iz Studenccv. Za studenško ferialno kolonijo Rdečega križa so vse priprave v polnem teku. Mnogo jo dobre volje — manj sredstev. Zato bo danes, v nedeljo v Sokolskem domu ob vsakem vremenu spomladanska veselica. Igrali bosta dve godbi in točilo se bo vino z vinske razstave.
Obleke moške, otroške, Ceviji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAMU,
Maribor:	1182
m Sobotni trg. Na včerajšnjem bogato založenem trgu je bilo 14 voz krompirja po 1 do 1'50 Din kg, 1 voz čebule po 5 do 6 Din, 137 kokoši po 30 do 45 Din, 318 piščancev po 30 do 75 Din, 5 rac po 30 do 40 Din, 2 gosi po 55 Din, 5 puranov po 58 do 80 Din, 38 kuncev po 6 do 35 Din. Sena je bilo 16 voz po 110 do 135 Din 100 kg, slame 12 voz po 60 do 65 Din, detelje 1 voz po 170 Din, kozličev 23 po 50 do 100 Din eden, jančkov 5 po 90 do 120 Din eden. Maslo je stalo: surovo 36 do 40 Din kg, čajno 44 Din, kuhano 44, sir (hlebček) 3 do 5 Din, jajca 0'75 do 1 Din eno, med 12 do 20 Din; cvetača 6 do 14 Din, česen 18 Din, čebula 5 do 6 Din, zelje 4’50 do 5 Din, kislo 2 Din, glavnata solata 1 do 3 Din ena, radič (kup) 1 Din, špinača 1 Din, gobe 1 Din, čreš-nje 36 Din kg, jabolka 12 do 18 in, suhe slice
9 do 12 Din. Mesarji so pripeljali 5 telet po 14 do 18 Din kg in 23 svinj, slaninarji pa 31 svinj.
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 553 živali, prodanih pa samo 241. Prodajali so se: 5 do 6 tednov stari 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov 100 do 130 Din, 3 do 4 mesece 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 450 Din, enoletni 600 do 700 Din. Meso: kilogram žice teže 7 do 8 Din, mrtve teže 9 do
10 Din.
m Resnica o plazovju v Melju. Nek dnevnik je o priliki poročil o posipanju Meljskega hriba podvomil o resničnosti. Z ozirom na to nas poučeni obveščajo, da je letošnja zima hrib v zgornjih plasteh tako zrahljala, da se stalno rušijo plazovi laporja in drče preko ceste v Dravo. Tudi mestni avtobus, ki tu vozi, je bil že večkrat v resni nevarnosti. Sicer pa je že stara zahteva, da se glede zajezitve Meljskega hriba nekaj stori, ker se bo sicer lahko dogodila še ugodna katastrofa.
m Kolesarska dirka. V nedeljo 31. maja bo priredilo prvo delavsko kolesarsko društvo za Dravsko banovino podružnica v Studencih svojo letošnjo otvoritveno dirko. Začetek ob 15. uri. Dirkači naj se javijo do 20. t. m. v društvenih prostorih v Studencih.
m Ogenj v Rošpohu. V petek popoldne je pričelo iz še neznanih vzrokov goreti gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Germeka v Rošpohu. Kljub gašenju je poslopje do tal pogorelo, škodo cenijo na okrog 160.000 Din.
m Nesreča delavca. Včeraj je krožna žaga nevarno ranila na levi roki 55-letnega delavca Alojzija Germa. Zdravi se v bolnici.
m Tatvina. Brezposelni služkinji Angeli Knu-pleševi je nekdo 'z ročne torbice v gostilni Plave na Koroški cesti ukradel delavsko knjižico in 100 Din gotovine.
m Aretacije. V petek sta bila v Mariboru aretirana Alojzij L. radi beračenja in Alojzij A. radi beračenja in pelopuštva.
Po smrti odlikovan
Škocjan, 16. maja.
Odlikovan je fei>1 z zlato medaljo za državljanske zasluge rajni Anton Činkoie, posestnik v Doibruškd vasi. Bil je 21 let župan škocijan-ski, predsednik šolskega in farmanskega odbora, odbornik cestnega odbora in častni občan škocjanski zave len n°’ ■	'	je	ime«1
Naši izseljenci v Nemčiji
V	Westialiji živi okoli 50.000 naših izseljencev, večinoma rudarjev in tovarniških delavcev, ki imajo 75 jugoslovanskih društev s 4.500 člani. Vsa društva so udružena v »Jugoslovanskem izseljeniškem odboru«.
Ta odbor se že tri leta prizadeva za kultu r-?.*. S0C)’ia,ni napredek naših kolonij v Nemčiji. Letos pa bo organiziral velik izlet dece v Jugoslavijo. Deca se ne bo samo oddahnila v naših krajih, temveč bo tudi spoznala svojo pravo domovino, njene lepote, narodne običaje itd.
Povratek koroških igralcev
Ljubljana, 17. maja.
Danes se vrnejo domov z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11-31 koroški bratje, ki so priredili po Sloveniji potovanje in vprizorili v naših glavnih mestih »Miklovo Zalo« z nepričakovanim uspehom. Na Jesenicah se bodo u-stavili in zaključili svojo turnejo. Priredili bodo »Miklovo Zalo« ob 20. uri. Vsi so vabljeni na glavno postajo, da se poslovimo od ljubih gostov.
Zborovanje marenberškega učiteljskega društva
Marenberg, 14. maja.
Učiteljsko društvo za marenberški okraj je zborovalo 13. maja 1931 v Vuhredu. Zborovanje je vodil predsednik Terčak Stane, ki je poročal o uradniškem zakonu in o izpremebah pri organizaciji glede na uradniški zakon. Nato so se reševale tekoče društvene zadeve. Apeliralo se je na članstvo, da se naj po možnosti vsi člani zavarujejo pri bolniški zavarovalnici, oni tovariši, ki imajo deco, pa naj pristopijo k Samopomoči za otroke učiteljev in učiteljic, ki se je pravkar osnovala. Ti dve organizaciji sta soci-jalno-gospodarski ter sta izrazito naši ustanovi, zato društvo vsem članom pristop toplo priporoča.
Obširna debata, v katero je poseglo vse članstvo, se je razvila o kulturnem, nacijonalnem in gospodarskem delu na naši severni meji in o korakih in ukrepih, ki se naj napravijo v tej smeri.
Učiteljsko društvo je stopilo v stik z ZKD v Mariboru ter bo na njegovo pobudo priredila Zveza v središču marenberškega okraja v Ma-renbergu svoj prosvetni dan dne 7. junija.
Obširno je poročal g. Doberšek Karol, šolski upravitelj iz Prevalj, o snovanju kmetijsko-na-daljevalnih šol ter utemeljeval njih potrebo, posebno tukaj ob meji, kajti na ta način se lahko kmetu gospodarsko mnogo koristi, se ga izobrazi, kulturno dvigne, obenem pa se vzbuja tudi narodna zavest.
Sklene se, da se v jeseni ustanove po vsem okraju, kjerkoli bodo zato dani potrebni pogoji. Kmetijske nadaljevalne šole naj bodo žarišče vsega obmejnega kmetijskega življa.
Predavatelj Karel Doberšek, znan šolski reformator, je v globoko zasnovanem predavanju »O spoznavanju otrok« podal pregledno sliko iz svojih opazovanj v šoli. Posebno zanimiva je bila grafična slika o teži in višini vseh otrok na njegovi šoli, ki nam to tako lepo in nazorno prikazuje.
Ker ni mogel predavanja končati, bo predavanje nadaljeval na prihodnjem zborovanju.
Za skupščinska delegata sta se določila gdč. Poharjeva Sonja in g. Terčak Stane.
Razdelile so se tudi tiskovine za statistiko o izvenšolskem delovanju učiteljstva, po izpopolnitvi pa jih članstvo vrne društvu.
Pri zborovanju je bila soglasno izvoljena za častno članico učiteljskega društva podpredsednica gospodična Ivanka Vidmarjeva iz Vuzenice, ki si je priborila mnogo zaslug pri kulturnem in nacijonalnem delu ob meji. Nad 30 let že nepretrgoma službuje v Vuzenici, kjer je bila priča vsem naporom in borbam Slovencev, saj je tudi sama povsod aktivno sodelovala. Navzoče članstvo jo je z velikim navdušenjem pozdravilo, saj je tudi v društvu ena prvih bori-teljev za stanovske interese ter je že nad 30 let članica stanovskega udruženja.
Smrten skok v Dravo
Marenberg, 12. maja.
Dne 7. t. m. je zelo razburila vaščane v Selnici ob Dravi novica, da je neki moški, ob priliki prevoza z brodom preko Drave, skočil v njo ir> utonil.
Omenjenega dne je prišel k brodarju, ki prevaža s Volmaierjevem brodom preko Drave pri Selnici, 58 letni delavec Matija Veit, doma iz Gradišča ter prosil, da ga prepelje z brodom na drugo stran reke. Brodar mu je ustregel. Ko pa sta bila približno v sredini Drave, se je Matija Veit nenadoma vzpel preko broda in se vrgel v deroče valove, ki je svojo žrtev mahoma pokrilo z valovi in ga odnesla. Brodar sam mu takoj ni mogel pomagati.
Ko je privozil na drugo stran, so se našli I ljudj«, da M nesrečnega samomorilca reSill.
Izlet bo trajal od 3. avgusta do 7. septembra t. 1. Pokroviteljstvo izleta je prevzela soproga našega generalnega konzula v Dusseldorfu gospa Markovič, vodstvo pa izseljeniški komisar g. Deželič in člani odbora gg. Bolha, Lindič in predsedniki društev. Na sliki vidimo pred-sedništvo »Jugoslovanskega izseljeniškega odbora« za Nemčijo. Sedijo gg.: Breznikar, Lindič, Deželič, Bolha in Pokovec. Sedijo pa gg.: Koncilja, Šinkovec, Babič, Hribersck, Snajdeii in Doberšek.
toda ves njihov trud je bil brezuskešen. Mrtveca še do danes, ko to pišemo, niso našli. Delavec Matija Veit je bil slabe telesne gradnje ter zadnje čase bolan. 21vel je tudi v zelo slabih gmotnih razmerah, ker zadnje čase ni mogel delati. Vzrok samomora Je iskati v teh stvareh. ■— To je že sedaj drugi samomor v valovih Drave v zadnjih dveh mesecih.
Za pomladansko sezijo posetito pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
IOSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni.
Škocijan
Odlikovanje. Pred kratkim sta bila odlikovala z redom sv. Save V. vrste tukajšnji župan g. Anton Marinčič in dekan g. Josip A n ž i č.
Mariboi3
m Prihod Spichnaima in Pirca v Maribor. Včeraj ob ll-36 sta prispela iz Celja v Maribor šahovski velemojster Spielmann in naš mojster Vasja Pire. Na kolodvoru ju je sprejelo veliko število šahistov, pozdravil pa ju je predsednik kluba, sodnik g. Kramer. Popoldne ob 16. uri sta v dvorani hotela »Orel« otvorila tretjo partijo matcha. Svoječasno nameravane simultanke ne bo.
m Prihod Korošcev in Cehoslovakov. Včeraj so se z ljubljanskim brzovlakom ob 14'45 pripeljali v Maribor koroški igralci iz Sv. Jakoba v Rožu. Na postaji jih Je sprejelo mnogo občinstva z zastopniki raznih društev, godbo Drave ter omladino. Koroške brate, ki so prišli v svojih narodnih nošah, je v imenu mariborskih narodnih društev pozdravil prof. Robert Kenda. Nato se je razvil impozanten sprevod po mestu. V Narodnem gledališču so Korošci nastopili z Miklovo Zalo, po predstavi pa je bil še sestanek v Narodnem domu. Z istim vlakom so prispeli v Maribor s svojega potovanja po Jugoslaviji tudi češkoslovaški železniški uradniki. Sprejeli so jih zastopniki jugoslovansko-češko-slovaške lige z dr. Reismanom in inž. Lebnom na čelu. Cehoslovaki so se v Mariboru pomudili le, dokler vlak ni odšel in jih odpeljal preko Avstrije domov.
m Prvi nastop Sokola-Matice. Sokol-Matica bo letos imel svoj prvi javni nastop v nedeljo dne 31. maja na letnem telovadišču.
FRANJO BURE*
urar, zlatninar in optik MARIBOR Vetrinjska ulica 26
URE ZA BIRMO
m V Duplek! slavnost otvoritve Dupleškega mostu bo danes, v nedeljo ob vsakem vremenu. Za slučaj slabega vremena je pripravljenih dovolj prostoiov. Začetek oficielnih slavnosti bo ob 10. uri Sv. maša na mostu bo daroval in most l.'agoslovil g. stolni župnik in kanonik Umek, Popoldne bo velika ljudska veselica na prostranem travniku tik mostu. Sodelujejo godba iti pevski zbori. Mestni avtobusi vozijo od
8.	ure dalje ves dan. Iz Ptuja so prijavljeni številni obiskovalci z županom g. Brenčičem. Za red bodo skrbeli okoliški gasilci.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
m Ljudska univerza v Mariboru (Apolo kino).
V	ponedeljek, dne 18. maja priredi 5 prvih gojencev ljubljanskega konzervatorija komorni večer z zelo lepim programom. V spomin 175-letnice rojstva Mozarta igrajo njegov kvartet v D-duru št. ‘21. Nadalje počastijo 60-letnico komponista Novaka s proizvajanjem njegovega klavirskega tria. 11 koncu igrajo kvartet Francoza Ravela. Sodelujejo sledeči konservatoristi: g. Pfeifer Leon (1. violina), g. Stanič Franjo (2. violina), g. Šušteršič Vinko (viola), g. Bajde Oton (violončelo) in g. Lipovšek Marijan (klavir). Vsi gospodje so iz šole g. prot. Jana Šlaisa.
m Gledališče. Danes, v nedeljo zvečer se bo po znižanih cenah vprizorila Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«. V torek bo pa prva
vedno u.£wu.eviuije *a »oa&u	delo	ter
je sploh pospeševal vsak napredek v občani. Županoval je v najbuimejšah dneh pretekle dobe in bil vedno na mestu. Uvažen povsodi, je njegova beseda res ludi zalegla. Skrbel je vedno za korist občine ter pazil, da se niso strankarske strasti preveč razpasle. Zato je pa bil tudi spoštovan ne samo v domačem kraju, marveč tudi daleč po vsej Dolenjski. 21 let je bil župan, in to nepretrgoma brez presledka. Kot tak se je udejstvoval vsesplošno. Ko smo leta 1925. ustanovili Sokola je bil izvoljen prvim pedstarostom novo ustanovljenega društva. Občani ga bodo ohranili v lepem spominu. Za svoje velike zasluge je dobil zdaj z visokim odlikovanjem priznanje tudi na najvišjem mestu.
Mravelj je bilo vedno več. Naposled so kar v množici planile na ostanke stego-zavra, grizle kožo, trgale meso in obirale kosti. Dušan in Danica sta pred njimi pobegnila pod veliko praprotno palmo, od koder sta opazovala njihovo delo. Ko so se mravlje nasitile, so pričele meso odnašati v gozd, kjer so imele svoje mravljišče. Naposled je ostalo samo še obeljeno okostje ogromne živali, ki se je Se malo prej zadovoljno sprehajala po gozdu.
79.
»Nevarno je na Veneri!« je dejal Dušan, ko se je zopet bližala noč. »Ne bova več spala na tleh.« »Kje pa?« je ado-vedno vprašala deklica. »Glej,« je odvrnil deček, »tu v nahrbt-_::.u imam vrvi, ti pa imaš rjuho. Privezala bova vrvi za vogale, obesila jo visoko med debla praprotnih palm, in — varna postelja bo narejena!« Tako sta zares tudi storila.
Sokolstvo
Uspehi naraščajskih In članskih tekem LS2. Načelništvo sokolske žape Ljubljana Je nam joslalo uspehe tekem na orodju naraščaja in ilanstva, ki so se vršile 19. in 26. aprila t. 1. v .ijubljani. Doseženi uspehi pri župni tekmi na »rodju so tile:
Moški naraščaj: Tekma vrst višjega oddelka:
I. Ljubljanski Sokol 321'75 točk,
II. Sokol I, Tabor 297'50 točk,
in. Ljubljanski Sokol 294'25 točko.
Posamezniki višjega oddelka:
1. Malnarič Ivan, Ljubljanski Sokol 66 50 točk,
2. Brnčlč Hrvoj, Ljubljana II, 66'25 točk.
3. Jugovič Zorko, Ljubljanski Sokol 65'75.
Nižji oddelek: tekma vrst:
I. Ljubljanski Sokol 18100 točk,
II. Ljubljana IV 17150 točk,
III. Sokol Kočevje 159'00 točk.
Posamezniki nižjega oddelka:
1. Horvat Marzan, Kočevje 39'50 točk,
2. Zibe rt Branko, Ljubljanski Sokol 39’00 točk,
3. Longyka Anton. Ljubljanski Sokol 37‘50 t.
Zenski naraščaj: tekma vrst višjega odelka:
I. Ljubljanski Sokol 269’75 točk,
II. Ljubljanski Sokol 249'75 točk,
III. Sokol I. Tabor, 242 25 točk.
Posameznice višjega oddelka:
1. Pustišek Ruža, Ljubljanski Sokol 58 točk,
2. Strmecki Mira, Sokol I, Tabor 56 točk,
3. Babinek Marija, Ljubljanski Sokol 54‘50 t.
Tekma vrst nižjega oddelka:
I. Ljubljanski Sokol 278 točk,
II. Sokol Ljubljana IV, 244'75 točk,
III. Sokol Kočevje 23V50 točk.
Posameznice nižjega oddelka:
1. Pustišek Marta, Ljubljanski Sokol 57'75 t„
2. Pretnar Vera, Ljubljanski Sokol 56'25 točk,
3. Bradaška Sanda, Ljubljanski Sokol 56'25 t.
Člani tekma vrst višjega oddelka:
I. Ljubljanski Sokol 632'25 točk,
II. Ljubljana II, 496'85 točk.
Posamezniki višjega odelka:
1. Zupančič Neli, Ljubljanski Sokol 140’75 t.,
2. Potokar Milan, Ljubljanski Sokol 131‘50 t.,
3. Borko Franc, Ljubljanski Sokol 12T50 točk.
Tekma vrst srednjega oddelka:
I. Sokol Ljubljana II, 696 95 točk,
II. Ljubljanski Sokol 692‘25 točk,
III. Sokol I, Tabor 580'25 točk.
Posamezniki srednjega oddelka:
1. Pirc Stane, Sokol I, Tabor 150‘50 točk,
2. Robek Edo, Sokol II, 149'25 točk,
3. Noč Franc, Sokol Domžale 148'50 točk.
Tekma vrst nižjega oddelka:
1. Vičič Janez, Sokol I, Tabor 149'95 točk,
2. Hočevar Stane, Sokol Ribnica 143‘50 točk,
3. Jurjevčič Stanko, Sokol Ribnica 142‘25 točk. članice tekma vrst višjega oddelka:
I. Sokol Ljubljana II, 419 točk,
II. Sokol I, Tabor 406 50 točk,
III. Sokol Ljubljana, giška 144 50 točk. Posameznice višjega oddelka:
1. Ooršič Joža, Sokol Ljubljana II, 94'50 točk,
2. Longyka Anica, Sokol Ljubljana II, 93 točk, Podpac Marta, Sokol I, Tabor 93 točk,
3. Košak Davorina, Sokol Ljubljana II, 89 t. Tekma vrst nižjega oddelka:
I. Ljubljanski Sokol 468 točk,
II. Sokol Ljubljana IV, 463 točk,
III. Sokol Kočevje 427'50 točk.
Posameznice nižjega odelka:
1. Zupančič Mica, Sokol Ljubljana V, 98 točk,
2. Longyka Mica, Sokol Ljubljana IV. 97'50 t.,
3. Logar Rika, Ljubljanski Sokol 96 točk. Tekme v lahki atletiki pa bodo na jesen in
bo načelništvo potem izdalo skupne rezultate posameznih oddelkov. Zdravo!
Sokolsko društvo Velenje je priredilo v ponedeljek svojemu prvemu načelniku br. Radu Pre-lovcu iskreno odhodnico, katere se je udeležila tudi številna deputaclja Sokolskega društva Šoštanj. Starešina domačega društva, br. Kurnik se je br. Prelovcu prisrčno zahvalil za njegovo vzorno in marljivo organizatorično in tehnično delo v društvu ter imenom direkcije rudnika za vestno službovanje, starešina br. Rejec za požrtvovalno pomoč Sokolskemu društvu Šoštanj in imenom Primorskih rojakov, br. Sovinek za mladino, iskrene, globoko občutene prijateljske besede pa so naslovili na odhajajočega se br. ing. Trobe j, Blatnik in Kušar, s. Justi Rakova pa mu je vročila skromen spomin. Sodeloval je tudi v splošno priznanje tamburaški zbor. Bratskemu Sokolskemu društvu Split, kamor odhaja br. Prelovec, čestitamo na pridobitvi vrlega prednjaka, v naših srcih pa ostane nanj lep, hvaležen spomin skupnega dela v mladem društvu in odkritosrčnega tovarištva... Zdravo!
Tefaj zn prosle in tekmovalne vaje v Slo-venjgratleu. Preteklo nedeljo so se zbrali v Sokolskem domu v Slovenjgradcu načelniki (ce) in prednjaki (čice) sokola kili društev »Koroškega sokolskega okrožja-;:, da skupno prede lajo in po potrebi popravijo predpisane vaje (prosle in tekmovalne) za članstvo in nara staj in igre za deeo. Navzočih je bilo 13 članov in 12 članic, ki so pod vodstvom okrožnega načelnika br. Veljaka intenzivno in vztrajno vežbali od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Poleg navodil za tekme so prejeli navodila za okr. izlet 21. junija v Slovenjgradec. Vežbale so se tudi proste vaje. Udeležence tečaja je pozdravil v imenu Mariborske sokolske župe župni podstarosta br. dr. Železnikar.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj ln zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.	471
Obupno dejanje mlade žene
Sah
V	samomorilnem namenu je
Trbovlje, 17. maja.
Žena rudniškega ključavničarja Štefanija S. je, dasi še mlada, precej razburljivega značaja. Zato je imela z možem, ki je priden in marljiv delavec, že večkrat ostrejše prepire. Ob takih prilikah so razburjeno ženo običajno sosedje pomirili. Nekoč se pa nikakor ni dala pomiriti ter je odšla v Zagreb, kjer je ostala tri mesece, nakar se je skesana zopet vrnila k svojemu možu, ki ji je kot običajno tudi tokrat vse odpustil.
Ko se je včeraj popoldne njen mož vrnil z
izpila večjo količino joda
motornim kolesom s kratkega izleta, se je zopet močno razburila. Očividno svojih živcev ui mogla več obvladati, zato se je odločila za u-sodno dejanje. Vzela je iz omare večjo steklenico joda ter skoraj vsega izpila. Na bolesten krik so prihiteli mož in sosedje, ki so obupan-ko spravili v rešilni avto, ki jo je odpeljal v tukajšnjo rudniško bolnico, kjer ji je rudniški zdravnik nudil pomoč. Stanje samomorilne kandidatinje ni obupno, ker je bila zdravniška pomoč pravočasna.
Gad ga je pi£il
Pogumen defko se je sam operiral
Novo mesto, 10. maja.
Gad je pičil desetletnega šolarja Cirila Šušteršiča iz Jame pri Dvoru. Z drugimi dečki je brodil po gozdu, kar ga je zaskelelo v spodnjem delu desne meči in dečko je z grozo opazil gada, ki je še enkrat vsekal po njegovi goli nogi. Tudi drugi otroci so videli gada, pa nobeden ga ni ubil, stekli so v vas s to žalostno resnico. Mali Ciril pa je vedel, kaj je treba ob taki priliki početi, in prosil je navzoče tovariše, naj mu kdo prereže zastrupljeno mesto. Pa nihče ni imel te korajže. Dečko ni prav nič okleval, temveč si je kar sam puščal z nožem zastrupljeno kri. Zarezal si je tri centimetre dolgo rano, nato pa odšel domov. Tam so mu rano hitro izprali, nadvezali, fantka napojili z žganjem in hajdi v bolnico. Vendar je preteklo polnih šest ur po vpiku, ko je prišel Ciril v zdravniško oskrbo k Usmiljenim bratom v Kandijo. Upanje je, da bo mlado telo premagalo zahrbtni strup in okrevalo. Letos so se prav zgodaj in v neverjetno velikem številu prikazale strupene kače, zato je pazljivost zelo priporočljiva.
Novo mesto
Osebna vest. Šef železniške postaje v Mirni peči g. Vinko Jug je premeščen na železniško postajo v Novo mesto.
Občni zbor podružnice SPD je v sredo 20. t. m. ob osmih zvečer v Sokolskem domu. Prav škoda, da je ravno ob času, ko bo v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor protituber-kuloznc lige, kar smo že pred dnevi poročali. Umestno bi bilo občni zbor preložiti.
Na morje! Ponovno opozarja tukajšnji Mesini odbor Jadranske Straže na krasni izlet, ki ga priredi ljubljanski Oblastni odbor Jadranske Straže na naš divni Jadran o binkoštnih praznikih od 23. do 27. maja. Še je nekaj praznih mest. Izrabite priliko za borih 850 Din. Pa nujno!
Nesreče. Miha Andrešišen, cirkularist na neki graščinski žagi si je ob krožni žagi zlomil desno roko. Janez Somrak, drvar neke druge graščine se je pri podiranju dreves v gozdu vsekal v koleno desne noge. — Anton Majcen, rudar v Krmelju je med deloin padel ter si močno poškodoval desno koleno. Vsi trije so v oskrbi Usmiljenih bratov.
Prenos po radiu. Sinočnji Dvorakov koncert Glsbene Matice, Sokolskega orkestra in dijaškega pevskega zbora je iz Sokolskega doma prenašala ljubljanska radio-postaja.
Jezik zakrivil nesrečo. V Smolenji vasi je bi-
lo.	Koli hov Lojzek, šolarček, je sedel pred skednjom in požvižgaval, pa je prignal mimo živino sosedov fant. Lojzek, ne bodi nemaren, mu je pomolil jezik pod nos, oni pa je zgrabil kamen, in že se je Lojzek držal za glavo in tulil na vse grlo. Nesrečni kamen mu je prebil kožo na levem temenu, da so mu jo morali v bolnici speli skupaj. Mladost je pač norost.
Radio-predavanje. Tukajšnji učitelj g. Viktor Pirnat je snoči za to sezijo končal z radio-predavauji. Predaval je skupno osemnajslkrat o dolini gradov in šestkrat o Dalmaciji, .leseni nadaljuje.
Ptuj
Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Ptuju vabi vse državne nameščence in upokojence na občni zbor za soboto dne 10. maja ob 20. uri v Narodni dom.	1200
Mestno avtopodjetje v Ptuju otvori v sredo 20. t. m. naslednje nove avtobusne proge: Ptuj — Polenšak — Sv. Tomaž — Ljutomer. Odhod iz Ptuja ob 5-30, prihod v Ljutomer ob
0-48. Odhod iz Ljutomera ob 7-15, prihod v Ptuj ob 8’33. Odhod iz Ptuja ob 15-00, prihod v Ljutomer ob 16-18. Odhod iz Ljutomera ob 10-45, prihod v Ptuj ob 18‘03. — Ptuj — Jur-šinci — Grabšinski vrh: Odhod iz Ptuja ob 12.. prihod na Grabšinski vrh ob 12'42. Odhod iz Grabšinskega vrha ob 12’55, prihod v Ptuj ob 13*37. — Ptuj — Nova cerkev — Sv. Vid — Ptuj: Odhod iz Ptuja ob 6-45, prihod v Ptuj ob 7-59. Odhod iz Ptuja ob 17., prihod v Ptuj ob 18-44.
Limbuš nad Mariborom
Sokolsko delo. Novoustanovljeno sokolsko dru-što si je utrlo pot tudi v naši vasi in »e je poipolnoma ustalilo. Čeprav še nimamo na razpolago telovadnih prostorov in orodja, sp vendar vrši telovadba redno vsak četrtek in nedeljo. Telovadimo na šolskem prostoru in voditelje nam pošilja sosedno bratsko društvo iz Studencev. Redno prihajajo predinjakj iz Studencev med nas, nam kažejo vaje ter nas bodrijo k pravemu tokolskemu delu.
Okrajna cesta je gotova do pekerske meje. Po dolgem času se je vendar uresničila naša dolgoletna želja, da se popravi la cesla, ki je bila v jako slabem stanju in regulacija potaka, ki teče tik ceste, ter nekaj varnostnih naprav ob njem. Vse to se je sedaj izvršilo in upamo, da »e bo cesla popravljala še naprej v tem prave u.
Izleti. Vsako nedeljo pose ("a našo vas mnogo izletnikov iz Maribora in okolice, ter ostajajo ves dan in se vračajo zvečer veseli in dobre voilje domov.
Križevci pri Ljutomeru
Danes se bo uresničila želja ne samo gasilstva, marveč celega murskega polja, da se bo nad vse svečano blagoslovila nova avtomotorna brizgalna. Blagoslovitev bodo izvršili domači g. župnik, konzist. svetnik in dekan č. gosp. Josip Weixl, kuinovale pa bodejo gospa Marica Bra-tinova, soproga trgovca im studenčnega mojstra ter gospa Marija Skuhala, soproga župana in načelnika gasilnega društva. Društvo deluje že od leta 1802 prav uspešno in ima sedajni odbor največ zaslug nabave avtomotorne brizgalne. Tovariši, ako si želite naužiti prave prleške vedrine, če bi radi spoznali njih šege i'n običaje, pohitite danes v lepe sedaj cvetoče Križevce. Žal ne bo nobenemu, posebno, če si bo privoščil prleško špecijaliteto: krapce, gibance, itd. Tudi najboljše ljutomerske kaplice ne bo manjkalo in drugih dobrin.
Šoštanj
Maščevanje radi kuluka. Ker je šolski upravitelj v Zavodnjem Franc Tvrdy 4. maja pred cerkvijo po maši prečital oblastveni odlok o kuluku in listo kulukarjev, so iz maščevanja in opogumnjeni po obilni pijači delavci Škroba Josip, Rogelšek Karel in Praprotnik Ivan vrgli ponoči v učiteljevo pritlično spalnico skozi zaprto okno dva skoro pol kilograma težka kamna, ki sta razbila 4 šipe in od katerih je eden priletel v omarico, drugi pa na odejo. Upravitelj je napadalce pognal v beg z revolverskimi streli, nato pa z družinico, ženo in enoletnim sinčkom, zbežal na podstrešje, kjer so ostali do jutra. Fantje se izgovarjajo s pijanostjo in valijo krivdo drug na drugega; očividno pa so bili od kakega zaslepljenca k neutemeljenemu napadu nahujskani.
Poljčane
Karamhol kolesarja z motorjem, ali sreča v nesreči bi lahko imenovali dogodek, ki se je odigral na praznik 14. t. m. Na cesti nedaleč od trgovine D. sta namreč treščila skupaj kolesar in motociklist, ki sta pripeljala vsak z nasprotne strani. Vsled velikega prahu, ki jima ga je gnal veter v oči, sta opazila drug drugega šele v poslednjem trenutku, ko je bil ka-rambol že neizogiben. Dasi je bil sunek dokaj močan in je vrglo tako kolesarja, kot motociklista v velikem loku raz vozil, vendar hvala bogu razen par prask nista odnesla hujših poškodb. Jasno je, da sta si pri padcu tudi raztrgala obleke ter sta znatno poškodovani tudi njuni vozili.
Zalivala. Mesto venca na krsto pred dnevi preminulega Franca Hartnerja, je poslala tukajšnjemu Sokolu gospa Tinca dr. Weixlova iz Sv. Trojice v Slov. goricah 100 Din. Najlepša hvala
Koko si je zlomil. Učencu F. R., ki si je v decembru zlomil roko (padel je ponoči tako nerodno s postelje), se je na praznik ponovno zgodila nesreča. Lovil se je in igral z otroci, pa je padel in roka je bila znova zlomljena. Odpremili so ga v zdravljenje v mariborsko bolnico.
Smrtna kosa. Umrla sta te dni N. Kovačič v Čretniku ter Terezija Sluga na Stanovskem. Slednja je tehtala nad 100 kg in je bila že pet let priklenjena na posteljo. Slednjič jo je Bog rešil vsega hudega in jo poklical k sebi. — Naj v miru počivata!
Zdravstveno predavanje Danes priredi okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pri nas predavanje o prvi pomoči in preprečevanju nezgod s skioptičnimi slikami, ki jih bo pojasnjeval tukajšnji zdravnik dr. Hronov-skv. To brezplačno poučno predavanje zlasti delavstvu. Sokolu, gasilnemu društvu, učiteljstvu in dr. toplo priporočamo! Začetek ob 8. uri v šoli v Peklu.
Slovenska Bistrica
Sokolsko delo. V četrtek 14. t. m. je bil prvi nastop sokolske čete v Laporju s sodelovanjem matičnega društva iz Slov. Bistrice. Obisk nastopa je bi.l povoljen. največ udeležencev je bilo ir. Slov. Bistrice. Posebno ugajal je nastop domačinov z dobro navežbanimi prostimi vajami in lahko atletskimi točkami. Najlepši je bil nastop vzorne vrste iz Slov. Bistrice na orodju, ki je odnesla kot vedno tudi to pot za-lužeiio odobravanje. K zaključku lepo uspele slavnosti je pozdravil v imenu matičnega društva ravnatelj meščanske šole v Slov. Bistrici br. Melhijor Ri/mal s kratkim poljudnim govorom o Sokolstvu in njega pomenu. Vsem obiskovalcem se je zahvalil za obisk bral Bendra-min, šolski upravitelj v Laporju. Po teh govorili je cokolska godba iz Črešnjevca zaigrala državno himno, nakar so se obiskovalci razšli.
V	družinsko grobnico v Avstrijo je bil 13. t. m. prepeljan iz tukajšnjega zasilnega groba grof Jurij Salm. ki je letos februarja preminul za gripo.
Občni zbor gremija trgovcev za Slov. Bistrico
je bil v četrtek 14. t. m. ob 14. uri popoldan v restavraciji VValland po običajnem programu. Občni zbor, ki je bil dobro obiskovan, je vodil dosedanji načelnik Franjo Koc, trgovec v Slov. Bistrici.
Zaprisega vojaških novincev naše garnizije je bila 14. t. m. v tukajšnji vojašnici ob priliki krstne slave prvega divizijona konjiške artilerije. Krstno slavo je naša garnizija praznovala zelo slovesno ob sodelovanju vojaške godbe iz Maribora.
še nekaj besed o simultanki Spielmanna
Ljubljana, 10. maja. če primerjamo rezultat Spielmannove simultanke z izidom simultanke dr. Aljehina (Spiel-mann +18, = 21, —2; dr. Aljehin +20, =7, -2) moramo brez nadalnjega priznati, da stoji svetovni mojster vsaj, kar se tiče simultank za cel razred nad Spielinannom. To uvidimo iz dveh razlogov. Prvič iz primerjave procentu-elnih rezultatov (84'3% proti 09'5%). drugič pa po času. ki sta ga rabila za prrdukcijo. Spielmann je porabil polni dve uri več. Res je imel 6 nasprotnikov več, toda mnogo partij je bilo danih skoro sredi igre remis in se je simultanka radi tega z ozirom na Spielmannov tempo predčasno poenostavila. Povprečno je porabil Spielmann za en obhod 12 do 15 minut.
Počasen potek simultanke ilustrira tudi sledeči dogodek. Spielmann je v kraljevem gambitu proti nekemu igralcu žrtvoval konja. — Njegov nasprotnik se je variante le medlo spominjal. Treba pa je bilo točnega odgovora.'V zadregi pošlje enega od kibicev domu po malega Dufresne-ja (Lehrbuch des Schaspiels) in Spielmann ni prišel niti enkrat okoli, ko je bila knjiga že tu. Partija je šla nato nekaj časa obojestransko strogo po teoriji. Na žalost pa je segala analiza smo do poteze in tako je Spielmann vendar dobil priliko, da uniči igralca v zamotani poziciji.
Pokozala se je pa tudi še druga posledica počasne igre. Proti vsemu pričakovanju se je namreč držala grupa nikjer včlanjenih šahi-stov najdelj. Vzrok tiči v tem, da so imeli čas najti najboljše poteze, razen tega so se pa borili z večjo voljo kot člani šahovskih klubov, ki so kar trumoma ponujali Spielmannu remis in to z uspehom.
Na drugi strani pa je imela previdna igra Spielmanna to dobro lastnost, da je bilo odigranih več lepih partij. Eno od njih prinašamo ne sicer v celoti, ampak do odločilne kombinacije.
Angleška igra
Beli Spielmann	Črni:	Zorc
1. c2—c4	Sg8—f6
2. d2—d4	e7—eG
3. Sbl—c3	h7—h6
4. e2—e4	Lf8-b4
5. e4—e5	SfO—e4
6. Ddl—c2	d7—d5
7. e5Xd6	Se4Xd6
8. Sgl—f3	SdO—f5
9. Lel—e3	0—0
10. Lfl—d3	Tf8—e8
11. 0-0	c7—cC
12. Tal—dl	Sf5—e7
13. Sf3—e5	Sb8-d7
14. Ld3Xh7+	Kg8-f8
15. Sc3—e4	Se7—g8
16. c4—c5	Lb4-a5
17. Se4—d6	Te8—e7
18. S<10Xf7!	Te7Xf7
19. Se5—gG +!	Kf8-e8
20. Lh7Xg8	Tf7—1'6 Črni ima kmeta manj, držal je brezupno pozicijo še 8 potez.
*
Simultanka med Spielmannom in celjskimi šahisti
Celje, 10. maja.
V	petek zvečer se je v dvorani hotela »Evrope« ob 25"45 začela simultanka med Spielinannom ter nič manj kot 48 šahisti iz Celja, Šoštanja in Štor. Zanimivo igro je spremljalo mnogo gledalcev. Trajala pa je simultanka do
4.	zjutraj. Gg. Diehl Branko, poručnik Juri-mič, Mastnak, Novak Josip, inž. Sajovic ter Verčkovnilc so igro proti Spielmannu dobili, štiri partije so bile remi, ostalih 38 partij pa> je dobil g. Spielmann, ki je na koncu igre izrazil svoje priznanje celjskim šahistom. Včeraj dopoldne se je g. Spielmann odpeljal v Maribor.
Pismo iz Guštanja
Iz gornje Mežiške doline je šlo Skozi trg par voz ciganov. Hodili so tudi po hišah ter prosili kakšnega daru, dva cigana pa sta vodila na verigi okoli mladega in starega medveda, ki sta zabavala s plesom in akrobacijami za prostovoljen dar. Javljeno pa je bilo, da so ofgani ukradli v Lešah uro v vrednosti 350 Din. Prevaljska iin guštanjska orožniška patrula je zjfc sledila krivce, jih aretirala ob silnem kriku cigank in otrok ter jih odvedla v Dravograd.
Pripetila se je nesreča iz neprevidnosti kolesarja, ki bi kmalu stala življenje 8-letnega dečka. Nekateri kolesarji, osnbito mladeniči imajo navado, da dirjajo kakor blazni po cestah. Kolesar J. je pridrvel okoli oglja jeklarne z brzino. Po cesti je kotalil takrat osemletni deček lesen obroč, a se kolesarji ni mogel pravočasno umakniti bodisi od moraentalne razburjenosti ali strahu. Ta ga je podrl na tla, ker ni mogel hitro zaustaviti kolesa; fantek je dobil precejšnjo poškodbo po obrazu, rano mu je moral tukajšnji zdravnik sešiti.
Dan	na	dan	črtamo	o samomorilnih kandi-
datih, to zlasti v pomladanskem času, Ro se vse preosnavlja in poživlja. Vzroki zato so različni, včasih tako- malenkostni, a za razburjeno in občutljivo človeško bitje usodepolni. Mmogfi so tako močni, da še tako velike skrbi tn vzroke gorja presekajo in ugladijo, drugi pa, in to običajni slabiči sežejo v lakih slučajih po samomorilnem sredstvu. Odvisno pa je vse to od visokosti srčne kulture poedinca. V vasi Kotlje	se	je pripetil	nenavaden način samo-
mora. Neki mladenič iz ugledne kmetske hiše N. B. je bil v družbi veselih fantov, ter z njimi večkrat popival. Dobro razpoložen se je vinil domov, kjer ga je mati ošteta v dobri nadi, da bi besede zalegle in odvrnile sina od takefft početja. Besede so šle dobremu, rahločutnemu, a razburljivemu sinu tako do srca. najbrže pa so bili še	kaki drugi	vzroki, ki so napravljaj!,
da je	bil	lani	že par	dni otožen in melanholi-
čen.odšel je za skedenj ter se obesil sede. Našli so ga prav kmalu, ko je odšel iz hiše, « vsi poiskusi t. umetnim dihanjem mu niso vrnili življenja.
Jugoslovanski delež
stabilizacijskega posojila
Kakor smo že svoječasno poročali, znaša skupna svota našega posojila 1.025,000.000 francoskih frankov. Na skupni emisiji so udeležene Francija: 675,000.000 fr. frankov. Na čelu fran eoske skupine se nahaja Banque d’Union Pa-risienne, kot Članice pa fungirajo: Credit Lyonnais, Comptoir National, d’Esconipte de Pariz, Societe Generale, Banque Nationale de Cršdit, Societe Generale de Credit Industriel et Commercial, Credit Cominercia! de France, Lazard Freres et Co, Socičtč Financiere d'0-rient, Banque Franco-Serbe, Banque de Suede et de Pariš, Crčdit Mobilier Francais in Bari-<iue de Pays du Nord.
Švicarska skupina prevzame 125,000.000, Češkoslovaška podpiše 100,000.000, Švedska 50,000.000, Jugoslavija 50 milijonov in Nizozemska 25,000.000.
V	tem vprašanju je značilna in zelo važna izjava gen. ravnatelja Drž. hipotekarne banke g. dr. V. Gjuričic, ki med drugim naglaša:
To je prvi slučaj, da naše državno posojilo dobiva tako širok mednarodni karakter. Da so izostali ameriški in angleški bančni krogi, je samo ob sebi razumljivo. (Vzroke smo navedli že v članku dr. Bajkiča. Op. ur.). Važno pa je, da pri tej emisiji sodeluje tudi naš jugoslovanski denarni trg. S tem najbolj prihaja do izraza zaupanje od strani evropskih bančnih krogov, ki ga imajo do našega gospodarstva. Vsekakor pričakujemo, da bo podpis posojila pod takimi okolščinami jasno dokazal, da je to zaupanje tudi popolnoma upravičeno.
Podpis jugoslovanskega deleža se bo izvršil pri Državni hipotekarni banki, pri Narodni
banki, Poštni hranilnici in pri vseh vodilnih privatnih bančnih zavodih. Podpisovanje se prične jutri 18. maja istočasno v vseh podpis-nih državah. Že v naprej se lahko pričakuje, da bodo rezultati podpisovanja z vso silo afirmirali naš javni kredit, za katerega predstavlja to posojilo novo značilno etapo.
Za našega malega vlagatelja je izredno važno, da se zaveda v svojem lastnem interesu velikega gospodarskega pomena novih obveznic in nalaga svoje prihranke v tak prvovrsten državni papir. Kuponi novih obveznic so prosti vseh državnih in samoupravnih dajatev in davščin, tako v sedanjosti, kakor tudi v prihod-njosti.
Pa tudi splošen gospodarski efekt tega našega posojila je izredne važnosti. Zakonska stabilizacija dinarja, ki je sankcijonirana na pod lagi tega posojila, predstavlja osnovo za go spodarsko obnovo in napredek naše države. Drugi važni del tega posojila pa je namenjen našemu narodnemu gospodarstvu in se bo u-porabljal za izvršitve javnih del, s katerimi se bo naš nacijonalni inventar znatno pomnožil.
Pa tudi patrijotična dolžnost nam veleva, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomoremo, da bo jugoslovanska udeležba na tem našem naci-jonalnem posojilu potrdila pojmovanje našega narodnega edinstva in s teni najbolje odgovorila •*seni onim našim sovražnikom, ki so poskušali in še vedno poskušajo ovirati naš napredek in gospodarski razvoj. Zato podpirajmo tudi mi Slovenci to akcijo in dokažimo, da razumemo in pravilno pojmujemo nacijonalne in gospodarske težnje domovine!
Ali mora osiati naše kmetijsko vedno
kakor je bilo?
Saorn bežen pogled na današnje stanje svetovnega kmetijstva in na stanje v ne baš predalčni preteklosti, nami nudi presenetljivo sliko njegovega razvoja in izpopolnjevanja s pomočjo znanosti in tehnike ter vlogo finančnega kapitala.
Komercializacija, nacionalizacija in slednjič tudi mehanizacija — so produkcijo povečali in izboljšali in boj pri vnovčevanju je postal tako oster, da morejo prihajata na svoj račun samo pridelovali tistih narodov, katerih produkcija je usmerjena; pridelki tipizirani, distribucija blaga dobro organizirana. To se pravi, da more kmetijstvo biti ostri konkurenčni boj vsaj deloma uspešno samo tam, kjer stoji vsestransko na višini, ako naj vsied te konkurence ne pada življenjski standard kmetijskega prebivalstva.
Veleobrait postaja « pomočjo mehanizacije napram malemu obratu absolutno konkurenčno sposobnejši, ker elroj vedno bolj nadomešča drago človeško in živalsko delovno silo ter producira sorazmerno zelo poceni. Kmetski obrat pa se ne more odkriževati teh človeških in živinskih delovnih sil, nego je navezan na to, da oboje dovolj zaposli, kajti za izvajanje popolnejše mehanizacije je njegova zemljiška posest premajhna, denarno za to ni dovolj močan i>n še drugi vzrolu so, ki mu v tem pogledu dokaj kmalu postavijo meje. Tako je kmet danes dejansko (četudi tega še noče uvidevati) že prisiljen k delovno intenzivnemu gospodarstvu, t. j. od poljskega obdelovanja mora čimdalje bolj prehajati k vrtnarskemu, poljsko pridelovanje pa postaja vedno bolj domena denarno močnega, mehaniziranega veleobrata.
Če iz gospodarskega in podjetniškega stališča pogledamo našo kmetijo, se nam ona v obče vidi kot nekak nemoderni spominski podzidek, na katerem stoji kmet-gospodar kakor masiven bronast kip, sklonjen pni delu z rovnico, ves oblat od znoja ter zdelan od garanja. Preveč konservativno oboževanje tradicije mu zabra-njuje, da bi bil, če že ne na višku s časom, pa vsaj bliže lega viška, ki mu ga gospodarsko vrvenje kategorično ukazuje. >Tako so delali predniki, pa so vendarle živeli in tako bomo delali tudi mi« — to je še vedno silno kvarna maksima pretežne večine, d asi so se časi v vsakem oziru temeljito iapreimenili.
Res je, da kmetijska obrat glede na možnost izpremenvbe produkcijskih načrtov ni tako prožen kakor industrijski, ali nekaj prožnosti pa vendarle ima. Vedno je možen vsaj postopni prehod od ene kulture v drugo kljub oziru na kolobaremje. S svinčnikom v roki in ob primernem znanju ter opazovanju je zato izboljšanje gospodarskega uspeha vedno teoretično in praktično možno.
Koliko kmetij po Nizozemskem, Nemčija in drugod je kazalo nekoč isto lice kot naše kmetije. Z opazovanjem življenja in trga pa 6o postajale vedno bolj i<n bolj vrtnarije in so danes mekaikii vrtnarski veleobrati. Cele hektarske površine so spremenjene v rastlinjake, iz katerih se zalaga trg z zgodnjim, dragocenejšim sočivjem in drugo povrtnino, ki dajejo dober zaslužek in plačujejo spodobno dnino.
V	preteklem letu smo uvozili za 50,000.000 dinarjev povrtnine. Ali je ne bi mogli dobršen del pridelati doma in dobro zaslužiti'?
Vzemimo za primer kulturo špargljev. Domači konsum zanje ni majhen in še večji bj bil. ako bi racionalno pridelovanje pri nas lo blago pocenilo, kajti cene nad 3<) dinarjev za kilogram ali tudi samo nekoliko nižje, so za naše konsumne razmere vendarle prevelik luksuz.
Krompir i»ia dane« lak o slatn ceno, da ga
mnogi kmetovalci, ki so ga prej prodajali po nekaj vagonov na leto — danes dejansko z>a prodajo sploh več ne pridelujejo. Vnovčeva-nje potoni živinoreje tudi ne nudi pravega haska. Ali se ne bi dalo nekaj površine porabiti za strokovnjaško kulturo špargljev?
Iz t/4 hektara da krompir pri današnjih cenah povprečnega denarnega kosmatega donosa komaj 2000 dinarjev (za 30 q), dočim bi iz enake površine špargelj (z 10 q) dajati pri povprečni ceni 16—18 dinarjev za kilogram po 16—18.000 dinarjev, torej osem do desetkrat toliko. Res je sicer, da ob novi uvedbi šparg-Ijeve kulture dobimo prvo letino šele v tretjem letu jn da pridelovalni stroški zelo narastejo, toda kultura potem zdrži do 15 let. Vsled potrebe večje delovne intenzivnosti je tudi družini dana nova možnost zaposlitve in zaslužka. Palzold računa, da donaša ha špargljev pri prodajni ceni 0-80 Mk (11.50 Din) za kilogram vendarle še 319 Mik (okr. 4500 Din) čistega dobička za vsako leto, že pri minimalnem p>ri-delku 10 kvinta lov (q). Pravi, da to računanje nikakor ni preoptiimistično. Drugi računajo to postavko dosti ugodnejše. Vsekakor vidimo tu naračunan dobiček na debelo še enkrat višji kakor pri krompirju.
Ne mislimo, da naj se vsi naši kmetovalci lotijo kulture špargljev. Toda oni v bližini mest, ki imajo lahko, propustljivo, suho zemljo v »olnčni legi — bi že smeli misliti na to. Seveda je pridelovanje prave sorte ravno tako važno kakor pravilno negovanje, razumno gnojenje i. dr. Med špargljem je možno gojiti tudi druge, primerne vmesne kulture.
Vse na svetu se iajfreminja. Tudi načini gospodarjenja in pridobivanja. Zato ne gre okorno držati se tradicije, nego je treba špekulativno presojati razmere, se jim prilagodit; in dane mežoosti izkoristiti. V vsakem kraju, ob vsakih razmerah je dana kaka taka možnost, le poiskati jo je treba.	JK.
Gospodarske vesli
X Tovarna za dušik d. d. Ruše. Upravni svet tega podjetja je imel te dni bilančno sejo ter odobril družbene račune za preteklo leto. Bilanca izkazuje brutto prebitek Din 12,573 505 77 proti Din 13,183.631-35 v letu 1929. Po odpisih v znesku 3,298.733-33 Din in po odštetju generalnih stroškov in davkov ostane prebitek od Din 2,133.116-38. Po sklepu upravnega sveta bo občnemu zboru predložen predlog, da se plača 7-odstotna dividenda (Din 14) od delnice delničarjem. Lanska dividenda je znesla 20 Din. Občni zbor se vrši 30. maja 1931. v Miriboru.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. junija l. 1. ponudbe glede dobave 40.800 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg jedilnega olja, 5000 kg riža in 2500 kg kave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne Licitacije: Dne 3. junija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave drv; dne 9. junija t. 1. glede dobave vrvar-skega materijala; dne 10. junija t. 1. glede dobave barvarskega materijala (barve, laki, laneno olje, čopiči). — Dne 10. junija t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave jedilnega orodja, steklene in porcelanaste posode itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 23. maja 1. I. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave raznih strojnih olj, konsistentne masti, petroleja itd.; do 26. maja t. L pa glede dobave »vtnega bombaža za čiščen je. (Oglasa sta na vpo-
gled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave lakov, čopičev in rebraste pločevine.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave
10.000	kg portland-cementa in 50 m’ gramoza; do 21. maja t. 1. pa glede dobave minija, amirkovega prahu, bele bombažne vate, špirita, sveč, amirkovega platna, voska, laka, mavca, steklenega papirja, temeljne krede, steklarskega kleja, slikarskih čopičev in pleskarskih čopičev ter glede dobave 300 m3 mehkega jamskega lesa.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznega usnjatega materijala.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi).
Dne 18. maja t. 1. se bo vršila pri Intenda-turi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 17.000 kg petroleja. (Oglas je na VDOgled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Dne 23. maja t. 1. se bo vršila pri Upravi I. odeljka zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede dobave 20.000 komadov desk. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:
Dne 22. maja t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 5000 kg sladkorja, 30.000 kg masti in 10.000 komadov konzerv.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 8. junija t. 1. pa pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave raznih verig in sider.
Dne 1. junija t. I. pri Dunavski finančni direkciji v Novem Sadu glede dobave drv.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 16. maja 1931.
Devize.
Jugoslovenske efektne in devizne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se danes imenovale na ljubljanskem tržišču sledeče notacije:
Amsterdam 22'82. Berlin 13-5375, Bruselj 7-9059, Budimpešta 99114, Curib 1095, Dunaj 798-81, London 276-30, Ne\vyork 56-71, Pariz 2222-34, Praga 168’25, Trst 297-28.
Dunaj, 16. maja. Amsterdam 285-72, Atene 92275, Beograd 12-5263, Berlin 16948, Bruselj 98-98, Budimpešta 124-00, Bukarešta 4-2313, London 34-5903, Madrid 72 30, Milan 37-24, Newyork 711-20, Pariz 87-82, Praga 21-0725, Sofija 51 580, Stockholm 190-60, Kopenhagen 19030, Varšava 79-665, Zttrich 137-12.
Curlh, 16. maja. Beograd 9-1340, Pariz 20-3025, London 25*23125, Newyork 518-80, Bruselj 72-165, Milan 27-1635, Madrid 52-25, Amsterdam 208-35, Berlin 123-58, Dunaj 79-95 Sofija 3-76, Praga 15-37, Varšava 58-15, Budimpešta 90-50.
Vrednostni papirji.
Dunaj, 16. maja. Bankverein 15-20, Dunav-Sava-Adria 13-40, Prioritete 8985, Trbovlje 34-50.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 16. maja. 7% Blaire 81—82.
Newyork. 16. maj«. 8% Blaire 90-50—91-50, 7% Blaire 81-25—82, 7% pos. Drž. hip. banke 81-75-82-50.
Žitna tržišča
Novi Sad, 16. maja. Pšenica: bačka okolica Sombor 185—195. Ostala pšenica brez izpre-meinbe. Promet: pšenica 22 vagonov, koruza 24 vagonov, moka 9 vagonov, oves 1 vagon, otrobi 1 vagon. Tendenca neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno.
Budimpešta, 16. maja. Tendenca za pšenico stalna, vse ostalo prijazna. Promet miren — Pšenica: maj 15-33-15-35 (15-33-15-34), junij 15-25-15-26 (15-25-15-26). Kž: mj 14-57-14-80 (14-55—14-57). Koruza: maj 14-46—14-58 (14-38 do 14-40), julij 14-40-14-58 (14-39-14-40) avgust 14-55 (14-5514-57).
Spori
Lahko-atletski miting SK Ilirije.
Danes popoldne ob pol 3. uri priredi SK Ilirija nacionalni lahkoatletski miting, katerega se udeleže poleg prireditelja in ASK Primorja tudi zagrebški Marathon in mariborski Železničar ter Rapld. Daši Je miting prva letošnja prireditev naših atletov, bo nudil prvovrstni športni užitek. Omenimo naj tek 5000 m, kjer se prvič snidejo na startu najboljši slovenski tekači. — fiporn, Slapničar, Podpečan, Krevs in Majhenič se bodo resno spoprijeli za prvo mesto. Posebnost na prireditvi bo met krogle, kjer bosta skušala postaviti nov slovenski rekord Jeglič in Neli Zupančič. Po trainingih sodeč jima bo to tudi uspelo, vprašanje je samo, kdo jo bo dalj sunil. Zanimiv bo nastop Marathonca Kallaya, zlasti v skoku v višino, kjer se s svojo marko 180 cm resno približuje jugoslovanskemu rekordu. V nekaterih disciplinah nastopijo tudi naši juniorji, omenimo naj samo tek 1000 m, kjer se bodo kosali za prvo mesto Prim or Jaš Ogrin, Ilirijan Glavnik in mariborski tekač Herič. — Upamo da bo znala cenjena publika ceniti trud marljivih atletov, katerega jim bo najlepše poplačala z obilno udeležbo, zaveda naj se pa tudi, da bo z obilnim posetom pripomogla še k večjemu razvoju slovenske lahkoatletike. Vstopnina nizka.
Ocenjevalne vožnje motociklistov.
Motoklub Ljubljana sporoča svojemu članstvu, da se bodo letos vršile klubske ocenjevalne vožnje, ter so za iste razpisana dragocena tri darila v skupni vrednosti 1500 Din, katere dobe tisti vozači, kateri so se z klubom udeležili največ izletov, in žele v drugi vrsti bodo odločali prevoženi km.
I.	Ocenjevalna vožnja je dvadnevni izlet v Crlkvenlco. Proga je dolga 163 km. Izlet se vrši na binkoštne praznike 24. in 26. maja, tako, da se tega izleta pač lahko vsak udeleži. Kdor želi, da se mu rezervira soba, mora to javiti najkasneje do 18. maja društvenemu blagajniku g. Zwolinski (The Rex Comp), Gradišče 10, ter založiti vsaj polovico zneska. Po sporočilu hotela Esplanade so sledeče: soba po legi od 60 do 120 Din, za dve osebi v eni sobi dnevno, kompletni penzijon (zajuterk, kosilo, večerja) s stanovanjem 120 Din dnevno za osebo, samo penzion brez stanovanja 60 Din dnevno. Isto-tako se bodo vsako sredo vršili klubski večerni izleti v najbližnjo ljubljansko okolico, v svrho družabnosti.
Želeti bi bilo, da se naših ocenjevalnih voženj, kakor tudi večernih izletov člani v kar na.j-večjem številu udeležujejo, ter naj upeljejo nove člane in goste, kateri so vedno dobro došli. Na-daljni program za junij se bode pravočasno razglasil.
Kamniški nogometaši so v četrtek gostovali v Škofji Loly in porazili tamošnji SK Sokol v razmerju 4:2 (3:1). Danes se odigra zadnja prvenstvena tekma za prvenstvo province med Javornikom z Rakeka in Diskom iz Domžal. Disk si lahko pribori prvenstvo, ako zmaga s petimi goli razlike, drugače pa bo ostal prvak novomeški Elan radi boljše goldiference. Za tekmo vlada med nogometaši kamniškega okraja veliko zanimanje.
Za binkošti v Tržič. SK Tržič priredi dne 24. in 25. maja t. 1. športna dneva kot zaključek svoje desetletnice in vabi tem potom vse prijatelje športa k tem praznovanju. Izvajale se bodo različne panoge športa, kaor štafetni tek, kolesarska dirka, hazenska tekma, nogometne tekme in lahka atletika. Natančen program sledi v dnevnih časopisih.
fiadio
Ljubljana, nedelja, 17. maja. 9.30 Dr. Kovačič:
Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. 10.00 Ferdo Jelenc: Knjigovodstvo za hotelirje. 11.00: Zvon en je. (Potrkavanje.) 11.10. Salonski kvintet. 12.00 Cae, dnevne vesti, plošče. 15.30 Prenos koncerta Prosvetnega društva iz Št. Vida pri Stični. 20.00 Plošče. Tri predavanja o panevropski ligi: 20.30 Beograjska postaja, govori g. dr. Nimoič; 20.45 Zagrebška postaja, govori g. dr. Vrbanič; 21.00 Ljubljanska postaja, govori g. dr. Gosar. 21.15 Samospevi Marjana Rusa. 22.20 Časovna napoved in poročil«. 22.15 Prenos z Bleda. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 18. maja. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesta. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Salonski orkester. 18.30 Dr. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina.
19.30 Zdravstvena ura: Dr. Osolnik: O raku.
20.00 Koncert kvinteta na pihala (člani narodn. gledališča). 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 19. maja. 11.45 Akademija osnovnošolske mladine iz Bogojine v Prekmurju. 12.15 Plošče (Donski kozaki, plesni šlagerjd).
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Prenos iz Zagreba.
22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Prenos z Bleda.
23.00 Napoved programa za naslednji dati. Zagreb, nedelja, 17. maja. 11.30 Dopoldanski
koncert. 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba (kvartet). 18.45 Panevropski dan: 18.45 Beethoven: IX. Simfonija IV. stavek. 19.00 Beograd: govori min dr. M. Ninčič. 19.15 Govor zastopnika panevropske unije. 19.30 Ljubljana. 20.30 Klavirski koncert (Zdenka Pasber, Dunaj). 21.50 Novice. 22.00 Večerna glasba radio orkestra. Zagreb, ponedeljek, 18. maja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.15 Poročila. 20.30 Prosto za prenos. 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, torek, 19. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Kolonijailna razstava v Parizu. 20.15 Poročila. 20.30 Cello koncert.
21.30 Koncertni večer. 22.30 Poročila. 22.40 Večerna glasba.
Beograd, nedelja, 17. maja. 9.00 Prenos iz Sa-borne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče.
12.30 Jugoslovanski koncert radio orkestra.
13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Predavanje. 21.00 »Prijatelji«, drama. 21.45 Novice. 22.05 Plošče. 22.30 Koncert balalajk.
Beograd, ponedeljek, 18. uiaja. 11.30 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Pravljice. 1-6.00 Narodna glasba. 16,30 Plošče. 17.00 Prenos zvočnega fiilma. 19.30 Francoščina. 20.00 Koncert ženskega pevskega zbora iz Novega Sada. 21.00 Melodrama. 21.30 »SevMski brivec«, arije in dvospevi. 22.15 Novice. 22.35 Tambu-
l-aški zbor.
Beograd, torek, 19. maja. 11.30 Plošče. 12.00 Srednješolska ura. 12.45 Opoldanski koncert.
13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Trio. 17.30 Citre. 18.00 Popoldanska koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Koncert radio orkestra. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Plošče.
Praga, nedelja, 17. maja. 7.00 Koncert v Karlovih varih, 8.30 Nabožna glasba. 9.30 Otvoritev tedna za lnigijeno na deželi. 10.00 Prenos iz Panteona. 12.05 Bratislava. 15.40 Moderna telovadba. 16.00 Moravska Ostrava. 19.00 Orkestralni koncert. 20.00 Češke pesmi. ‘21.00 Brno. 22.25 Koncert.
Praga, ponedeljek, 18. maja. 11.15 Plošče.
11.30 Moda. 11.45 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.30 Bratislava. 19.05 Brno.
20.30 Havajske kitare. 20.55 Uvod k prenosu. ‘21.00 Romantične pesmi. 22.20 Moravska Ostrava.
Praga, torek, 19. maja. 11.15 Plošče. 11.35 Stare matere kot vzgojiteljice. 11.45 Plošče. 12.25 Brno. 16.15 Plošče. 10.20 Otroška ura.
16.30 Orkestralni koncert. 19.05 Pesmi. 19.80 Prenosi iz opere. 22.25 Plošče.
Razširjajte Jugoslovana!
£. M. ‘Rcmavtiuc:	92
f>ef nazaj
Roman
(Copyrighl by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ko sem šel proti kolodvoru, je priteklo iz sosednje hiše par deklic z zamazanimi gobčki in z majajočimi se pentljami v laseh. Ravnokar so na vrtu pokopale krta in molile zanj. Zdaj so se priklanjale in mi molile ročice v pozdrav. »Na svidenje, gospod učitelj.«
Ostanite take, kot ste, sem si mislil, ne postanite take junaške žene, ki se toliko časa junaško branijo moža, dokler ne pride v uniformi. Vse to je bilo! Tudi junaške matere —.
Vlak je prisopihal. Siv dim se je valil iz dimnika v tiho noč.
6.
Ludvik Breyer je pogledal osupel izza kopice brošur in knjig.
»Ti si zopet tukaj?«
»Da, Ludvik,« sem odvrnil, »ne gre. Saj nimam še niti sam trdnih tal pod nogami«.
Pokimal je. »Torej tudi ti ne?« je dejal čez nekaj časa.
Pogledal sem ga. »In ti tudi ne, Ludvik?«
Bridko se je zasmejal. »Vše je kakor začarano, kaj? Tako puhlo in zastano! Vedno sem si skušal razjasniti, zakaj se ne moremo znajti. Poglej mojo zbirko kamnov — kopica kremenjakov. Ta kopica mi je rastla tam zunaj v simbolj miru, življenja in hrepenenja — danes pa ni nič drugega ko zbirka kremenjakov, nič več; razočaran sem —.«
»Razumem, Ludvik,« sem dejal, »toda radi tega še ni treba biti tako ravnodušen napram sedanjosti in celo napram bodočnosti. O ciljih, načrtih in željah hočem molčati, ker teh človek prav tako ne more pričarati v par mesecih, kot se ne da pričarati krompirja iz od bobnečega ognja razkosane njive. Toda nas je vse pustilo na cedilu — celo oblaki, pokrajine in veter niso ostali več tisti, kot so bili nekdaj —.«
Ludvik je nekaj časa premišljeval. Potem je odgovoril: »Poleti šestnajst v Flandriji smo imeli po nekem težkem ognjenem napadu med seboj ranjenca, kateremu ni bilo več pomoči. Vse naše obveze smo ovili okrog njega, vse, kar smo mogli, smo navezali nanj, toda nič ni pomagalo, krvavel je in krvavel. Iztegnjen je ležal na zemlji in molčal, za njim na nebu je pa stal velik oblak; — zvečerilo se je, oblak na nebu je narastel v celo goro beline, zlata in rdečkastega bleska; neistenito in krasno je stal
ta oblak za razstreljeno, rjavo pokrajino in za ranjencem. Oblak je bil tih in se je svetil, umirajoči je bil tih in je krvavel, ko da spadata skupaj. Navzlic temu nisem mogel razumeti, da stoji oblak tako lepo in tako tuje — odsotno na nebu, medtem ko umira človek.«
Po kratkem molku je nadaljeval: »Poglej, Ernest, četudi se ti zdi morda smešno: nikdar prej še nisem tako močno doživel lepote oblaka ko takrat, morda je ne bom tudi nikdar več. Tako malo smo tedaj utegnili živeti, da smo občutili vse živo bolj globoko in bolj močno kot kdaj prej ali pozne j. Neprestani pritisk smrti je tako vstvarjal tla za tista doživetja, da so udarjala v nas ko mine. Nikdar nismo občutili življenja bolj divje in bolj močno, ko v tistih trenutkih, v katerih nam je hotelo skoraj zdrkniti. Razen življenja ni bilo ničesar tam! Danes smo zopet navezani na marsikaj, življenje nam je postalo zopet navada, toda tisto nenadno, intenzivno, tisto besno vsesavanje sveta, tisti bobneči ogenj življenjskega poželenja na enem majhnem odseku, tisto smo izgubili. Odtod prihaja, da smo prazni, nemirni, razočarani, da nimamo ničesar dovolj, in da se nas polasti včasih skoraj domotožje za tistimi čudovitimi trenutki, v katerih nismo življenja več videli, temveč smo ga gledali samo še kot vizijo —«
»
Mehanik Ra<l»
Mehanik Rada je eden od voditeljev radikalnih elementov na Španskem. V prevratnem pokretn na Španskem igra ta mož važno vlogo.
Zaprt peron
Za vstop na peron na francoskih kolodvorih ne izdajajo posebnih peronskih vstopnic, ampak sme na peron le tisti, ki ima potniSUo karto. Neki Nemec, ki je živel v Parizu in ki bi bil rad počakal svojega brata prav na peronu, se je torej v svoji zadregi obrnil na nekega uradnika na kolodvoru s prošnjo za nasvet, kako bi le mogel na peron. »Veste, pojdite čez kakih
10	minut tam-le doli na levi strani proti peronu, pa stisnite uradniku, ki bo tam stal, 5 frankov v roke in šlo bo!« — Nemec je res počakal 10 minut, potem jo je pa zavil s 5 franki v roki na levo. Tam je zelo diskretno stisnil uradniku pripravljenih 5 frankov v roko. »Hvala lepa, gospod« — se je zahvalil uradnik. Ta glas se je pa zdel Nemcu zelo znan — ozrl se je torej in glej! — bil je to tisti uradnik, ki je Nemcu dal tako lep nasvet...
V	raju nezvestih žen
Gospa Cavel, soproga francoskega zemlje-slovca Cavela in profesorica na francoski šoli v Budimpešti, je preživela s svojim možem tri leta na otoku Nuha-hiva v Polineziji (otočje med Ameriko in Avstralijo). Te dni se je vrnila v Budimpešto, kjer je predavala pred odličnim občinstvom o svojih doživljajih in izkušnjah v tistih krajih. Pripovedovala je to-le: »Moj mož je bil s svojimi znanstvenimi raziska-vanji silno zaposlen in zato sem imela časa dovolj, da proučujem življenje in navade domačinov. Na otoku Nuha-hive sem bila jaz edina bela žena, moški pa štirje: moj mož, francoski guverner, zdravnik in neki podjetnik. Z domačini sem živela v najboljših odnošajih; ti ljudje so me kar oboževali in so mi dali priimek »gospodarica sveta«, ki se ji mora pokoriti sam Bog.
Morala je na tem otoku jako čudna. Ženske so jako lepe, samo na zakonsko zvestobo no dajo posebno dosti. Cim se pojavi na otoku be-lokožec, začno nanj divji lov. Domačini se pa za nezvestobo svojih žena ne bojijo dosti, posebno če gre za belokožce. Zanimivo je, da je na teh otokih mnogo belopoltih otrok, domačini pa jih imajo še rajši kakor svoje prave sinove. Seveda tudi možje so povprečno zelo premožni; lova namreč bisere in s tem lovom zaslužijo po 15 do 20 tisoč frankov na leto. Biseri so jako poceni — lep biser nobiš že za nekaj metrov francoske svile.
Vročina je v teh krajih strahovita; včasih se dvigne toplomer na do 50 stopinj Celzija. Hude so pa muhe, ki so tod mnogo večje kakor v Evropi. Zelo razširjena pa je jetika.
Lansko leto se je naselilo zlasti na otoku Tahiti mnogo Evropejcev. Na tem otoku zemlje sploh ni treba obdelovati, ker rodi zemlja vsega v izobilju, zlasti banane in kokosove orehe. Kultura pa na otoku Tahiti hitro napreduje in domačini se večinoma čutijo za Francoze.
Tahiti je od San Francisca v Zedinjenih državah c 'daljen 10 dni vožnje s parnikom in je danes zelo priljubljeno zimovališče za bogate Amerikance.
Pisava na nebu
Angleški major Ln športnik Savage je izumil pripravo, s katero lahko piše na nebu ogromne črke.
Major Savage je pred nekaj dnevu razkazal svoj najnovejši izum londonskim časnikarjem. Major je naložil na svoj avtomobil precej velik zaboj, potem pa so se vsi odpeljali na travnik v londonski okolici. Tam je major odprl svoj zaboj in je napravo v zaboju sprožil z električnim tokom visoke napetosti. Nekaj minut kasneje so se začele pojavljati na nebu velikanske svetle črke, ki so dale napis »Savage projeotorc. Oblaki, na katerih so se videle črke, so bili najmanj 2 kilometra visoki, vsaka beseda je bila do 100 metrov visoka. Napis je gledalo in občudovalo na stotisoče ljudi.
Doslej so rabili za reklamo na nebu črke iz dima. Majorju Savage-ju pa se je posrečilo izumiti aparat, ki meče na nebo dovolj močne svetlobne žarke, da lahko na nebu piše im niše, kar hoče.
IVajsfarejša trgovska knjiga v Nemčiji
V	nekem gradiču pri Nurnbergu so našli v latinščini pisano knjigo, ki je bila last trgovca Ilolzschuherja iz Niirnberga. Knjiga je bila pisana leta 1305. in je zato najstarejša trgovska knjiga v Nemčiji. Starejše trgovske knjige imajo le še v Genovi in v Florenci.
Rodbina Holzschuher je bila ena najstarejših trgovskih rodbin v Nurnbergu. Trgovali so s
suknom iz Flandrije. Sukno so merili in prodajali na vatle.
Kakor je iz te knjige razvidno, je bila že takrat »pufarija« splošno v navadi. »Na puf« so jemali blago vsi od najvišjega plemstva do pri-prostih meščanov. V knjigi je napisanih med »dolžniki« 00 plemenitaških in 186 meščanskih imen. »Plemeniti« Trundinger je bil dolžan 500 funtov grošev, kar znaša po današnji veljavi skoro 700.000 dinarjev. Tudi njegov bratranec, ki je bil kanonik v Bambergu, ni bil dolžan dosti manj.
Sukno iz Flandrije je bilo namreč zelo drago in je veljal vatel tega blaga po današnji veljavi 350 dinarjev. Za svoje dolgove pa so morali plačevati dolžniki takrat po 100 odstotkov obresti na leto.
Male novice
Telefonskih naročnikov je bilo lani v Londonu 703.500.
Prva letalska pošta iz Avstralije je prispela te dni v London. Letalo je prineslo s seboj 20.000 pisem. Pošta je potrebovala zaa 13.500 angleških milj dolgo pot 20 dni; z ladjo pa potrebuje pošta 14 dni več.
385,823.225 svetih piscin je prodala angleška biblijska družba v 125 letih svojega obstoja. Leta 1805 so tiskali sv. pismo v 72 jezikih, danes pa ga tiskajo v 014 jezikih in narečjih.
Poldrugo milijardo zvezd se vidi na nebu z novim daljnogledom na Ilowardovi zvezdami v Ameriki. S prostim očesom jih vidimo okoli 3000.
Produkcija filmov na Češkem
V	najnovejšem času posvečajo na Češkem, posebno pa še v Pragi, veliko pozornosti domači filmski produkciji. Zlasti zvočni filmi so dali Cehom ppbudo, da so se s še večjo vnemo lotili te nove industrije.
Dokler smo imeli samo neme filme, je bilo težko konkurirati z ogromno ameriško, angleško in francosko filmsko produkcijo. Pri zvočnih filmih pa je stvar drugačna, kajti zvočnih filmov v tujem jeziku češki narod ne razume. Zato je na Češkem zanimanje za domače zvočne filme silno narastlo. Ta ugoden položaj pa hočeta izkoristiti kar dve družbi na Češkem: sedanje »AB« društvo, ki je vprizorilo že zvočni film »Lažni feldmaršal«, kjer je slavil komik Burian svoj veliki uspeh, drugo društvo »Afes« pa se je šele prijavilo. Društvo »AB« ima že svoje prostore in »delavnice«, za društvo »Afes« pa jih sedaj grade. Društvo »Afes« bo imelo francoske aparate sistema »Radio-cineme«, društvo »AB« pa ima nemške aparate sistema »Tobis«.
Pri novem društvu »Afes« sta udeležena znana češka komika Voskovec in VVerich. Vsako leto bodo izdelali 4 nove zvočne filme.
Ura, ki govori
V stolpu pariške zvezdarne so te dni postavili uro, ki »govori«. Ura pove namreč vsak četrt ure z razločnim glasom, koliko je. Ura je namreč spojena s posebnim mehanizmom z gramofonom, kjer se avtomatično oglasi lep in prijeten glas znanega pariškega gledališkega umetnika. Ura pove n. pr. natanko: Sedaj je ura osem in trideset minut. Ura je zvezana s pariško telefonsko centralo in vsak, kdor ima telefon doma, lahko izve vsake črtrt ure, koliko je »prava« ura.
Koliko stane smrt v Holly-woodu
V znanem središču filmske industrije, v Hol-lywoodu, ne nastopajo razni »zvezdniki« sami v nevarnih vlogah, ampak takrat jih zastopajo namestniki, ki dobe za vsak svoj nevaren nastop dogovorjeno nagrado. Nagrade pa niso posebno visoke. Tako stane:
Skok z letečega letala na drugo letalo 100 dolarjev.
Skok z letala na drveči vlak 150 dolarjev.
Skok z avtomobila v letalo 150 dolarjev.
Skok z motorja na letalo 250 dolarjev.
Skok s padalom 80 dolarjev.
Letalo se zaleti v drevje ali v hišo 1200 dolarjev.
Avto se zaleti v vlak 150 dolarjev.
Letalo pade in se razbije 1000 dolarjev.
Letalo eksplodira v zraku, letalec se spusti s padalom na tla 1500 dolarjev.
Tako visoko cenijo v Hollywoodu človeško življenje...
Novi sovjetski državni tožitelj
Dosedanji predsednik najvišjega sodišča v Moskvi Wyclninski je imenovan za glavnega državnega tožilca v sovjetski Rusiji.
Zgodovinski samostan Escorial pri Madridu
Pri napadih na samostane v Španiji je ostal ta samostan nedotaknjen.
Spomenik nemškim inženerjem
V	Aleksiabadu v Nemčiji so odkrili ob proslavi 75-letnice, odkar obstoji »Društvo nemških inženerjev«, spomenik,!« ga kaže slika. Društvo nemških inženerjev ima danes 31.0C0 člamov.
Službene objave
Razglasi osrednje vlade
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec maj 1931.
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 45745 z dne 21. aprila 1931. leta nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glase na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer:
1 napoleondor........................Din	218^60
1 turška zlata lira...................»	249’—
1 angleški funt.............., ■	»	276-30
1 dolar........................ »	»	56-80
1 kanadski dolar......................>	56-50
1 nemška zlata marka . •	■	.	>	13-54
1 zlat zlot..........................  >	6-37
1 avstrijski šiling ......	»	8'—
1 belg................................»	74)0
1 pengo ....... . .' .	»	9’90
1 braziljsiki mtlreis.................»	5-20
1 egiptovski funt....................  »	283-40
1 uruguajski pezos ......	»	3620
1 argentinski pezos . , .	.	,	»	18-70
1 turška papirnata lira ....	>	26-90
100 albanskih frankov...................»	1085-—
100 turških papirnatih plastno v	.	.	»	26-80
100 zlatih francoskih frankov	,	.	»	1095-60
100 francoskih frankov..................»	222-40
100 švicarskih frankov .....	»	1095-60
100 italijanskih lir....................>	297-60
100 nizozemskih goldinarjev . ■ <	>	2284-—
100 romunskih lejev ......	>	33-80
100 bolgarskih levov .....	>	41-20
100 danskih kron .......	»	1521-70
100 švedskih kron	»	1523’—
100 norveških kron ......	»	1521-20
1O0 pezet..............................  »	580-—
100 drahem.......................  ,	>	73-60
100 češkoslovaških kron ....	»	168 40
100 finskih mark........................»	143-—
100 letonsikih lat....................... 1087-—
Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 31. maja 1931. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon-dori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1931./1932. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitiranih v Ne\v Y»rku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu,
21. aprila 1931., br. 11—45745.
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 12475/1	1288
Razpust društva.
Društvo »Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imo-vine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljev, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1931.
*
II. No. 12472/1	1289
Razpust društva.
Društvo »Jugoslovanska strokovna zveza, zveza lesnih delavcev v Ljubljani« je raz-pušečno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljev, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8 maja 1931.
*
1290
IT. No. 12079/1
Razpust društva.
Društvo »Konferenca Marijinega oznane-nja v Ljubljani, podružnica družbe sv. Vin-, cencija pav lanskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo na Kranjskem c je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljev, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. maja 1931.
*
Vi. No 45/17.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. aprila do 30. aprila 1931.
Ljubljana, dne 4. maja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
»J*
I. No. 4759/1	1308
Razglas
Pri kraljevski banski upravi Dravske banovine je vloženih že tako veliko število prošenj za različna službena mesta, da se spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in razpoložljivih službenih mest ne bodo mogle rešiti v doglednem časp.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli! ■	Omrli	Ostanejo v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice	1							1
Celje .......	2	—	—	—	2
Kranj .......	1	—	—	—	1
Konjice	2	—	—	—	2
Krško .......	7			2	—	5
Ljubljana (srez) . , ,	1	—	1	—	—
Ljubljana (mesto) . .	6	1	—	—	6
Ljutomer ......	—	1	—	—	1
Radovljica .....	2	—	—	—	2
Slovenjgradec ...	—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	3	—	—	—	3
Skupaj | 24 | 3 Griža. — Dvsenteria			1 3	1 —	24
Krško		1 1		1-	1	-
Skupaj Škrlatinka. —	Scarlatina.			j i	1-
Celje		1			1		___
Celje (mesto) ....	2			—	—	2
Kamnik ......	3			1			2
Kranj .......	2	2					4
Kočevje ......	1	—	—	—	1
Krško .......	1	—	1	—		
Laško ......	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . , ,	4	—	1	—	3
Ljubljana (mesto) , .	6	3	1	—	8
Ljutomer ....	1	2	1	—	2
Maribor (mesto) . , .	2	—	—	—	2
Prevalje ......	—	2	—	—	2
Ptuj		—	1	—	—	1
Radovljica ....	8	1	—	1	8
Šmarje pri Jelšah . .	1	-	1	—	—
Skupaj | 33 | 11 Ošpice. — Morhilli.			7	i	36
Ljutomer		10	15	10	—	15
Ptuj		13	19	11	1	20
Ptuj (mesto)		4	1	4	—	1
Skupaj	27	35	25	1	36
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice ......			1					1
Celje .......	1	1	2	—	—
Kamnik ......	1	—	—	—	1
Kočevje ......	1	—	—	—	1
Krško		3	4	1	—	6
Laško			—	2	—	—	2
Ljubljana (srez) . , .	5	5	1	—	9
Ljubljana (mesto) . .	6	1	-	—	7
Ljutomer			3	1	1	—	3
Maribor levi breg . ■ .	8	2	7	—	3
Murska Sobota . . , ,	3	1	2	—	2
Ptuj. . ...	3	—	3	—		
Šmarje pri Jelšah . . .	3	2	-	—	5
Skupaj	37	20	17	—	40
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Ljubljana (srez) . . .	-	1	-	-1	1
Skupaj | Dušljivi kašelj. -	-	1 1 I - | —	Pertussis.			-!	1
Dolnja Lendava . . .	2 1	-	-1	-1	2
Skupaj | 2 | — Šen. — Erysipelas.				-1	2
Celje (mesto) ....	1	—	1	—	—
Gorujigrad . , . , ,	1	—	—	1	—
Kočevje ......	2	—	—	—-	2
Konjice ......	—	1	—	—	1
Krško		—	1	—	—	1
Laško 		—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . .	1	1	—	—	2
Maribor desni breg . .	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) . . .	1	—	1	—	—
Murska Sobota ....	1	—	—	—	1
Novo mesto		—	2	—	—	2
Radovljica ....	1	—	1	—	—
Šmarje pri Jelšah . . .	2	—	—	—	2
Skupaj	10 |	8	3	1	14
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Ljubljana (srez) . ,	_ 1	1			11		
Maribor desni breg . .	_ |	1	—	1 1	—
Skupaj .	-1	2	-	a|	—
Otročniška vročica. — ralis	- Scpsis puerpe-				
Prevalje		- 1	1 I	—!	i|	—
Skupaj .	- |	1 1	-1	i|	-
Radi tega se opozarjajo event. novi prosilci, naj ne vlagajo nobenih prošenj več, v kolikor ne bodo eventualna prosta službena mesta razpisana s posebnim natečajem.
Prošnjo, ki se ne bodo nanašale na razpisana mesta, se bodo dosledno zavračale radi pomanjkanja kredita.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1931.
jj*
I. No. 3162/2	1296
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se vnovič razpisuje v območju cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer:
na banovinski cesti Sv. Urban—Lesično —Kozje—Podsreda za cestno progo od km 23-000 do km 29 000.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 25. maja pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1931.
*
I.	No. 4800/1	1329
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sreskega cestnega odbora v Radovljici tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
1 mesto za cestni progi: a) na banovinski cesti: Javornik—Rečica—Bled v odseku Spod. Gornje do podvoza železnice; b) na ban«v. cesti Spod. Gorje—Krnica;
1 mesto 1. na banovinski cesti: a) Rečica— Mliuo od km 0-00 do km 3-325, b) Bled—Boh. Bistrica od km 10-500 do km 12 00; 2. na dovozni cesti na postajo Bled od km 0-00 do km 0-627;
1 mesto na banovinski cesti: a) Javornik —Rečica—Zagorice od km 0'00do km 3'500,
b) Sava—Jesenice od km 0-00 do km 1-200,
c) Državna cesta — Koroška Bela od km 0'00 do km 0-800.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje^ iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od oU let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi m zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokazila
o	strok, usposobljenosti, je vložiti najkesneje do 31. maja 1931 pri sreskem cestnem odboru v Radovljici.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. maja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc VI. 905/31-
1299
Oklic.
Na predlog Fišer Ane, posestnice na Dunaju IX., Alseirbachstrasse št. 16, se uvede postopek za amortizacijo na njeni nepremičnini, vi. št. 10 k. o. Pivola, dne 12. dec. 1896 na podlagi zastavodajne listine z dne
2.	decembra 1896 vknjižene terjatve Klan-tschnig Ane v znesku 150 gold. s prip.
Klantschnig Ana oziroma njeni nepoznani dediči in pravni nasledniki se pozivajo, da najkesneje do 20. maja 1932 prijavijo svoje zahtevke, ker se bp po brezuspešno poteklem roku izrekla amortizacija.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd, VI., dne 7. maja 1931.
»j.
833/31	,1315
Oklic.
Poziv do realnih upravičencev zemljiška knjiga vi. št. 271 k. o. Dobindol, lastnica Gradisar Angela, Dol. Sušice št. 9; glede hipotekarnih terjatev ml. Josipa, Andreja, Katarine, Marije, Ane in Terezije Supančič iz dolžnega pisma z dne 17. oktobra 1857 po 80 fl. 52% kr in Josipa, Andreja, Marije in Ane Supančič iz dolžnega pisma z dne 71. oktobra 1857 in prisojila z dne 22. julija 1861 po 7 fl. 91‘/n kr. in ml. Matije
Supančiča iz dolžnega pisma 17. oktobra 1857 per 48 fl 88•/,, kr se uvede postopek za amortizacijo teh terjatev v smislu § 128 z. z. Vsi oni, ki imajo zahtevke do teh terjatev, naj jih do najkesneje 30. maja 1932 prijavijo, sicer se bo dovolila amortizacija vknjižbe teh terjatev ter njih izbris.
Okrajno sodišče Novo mesto, odd. I., dne 7. maja 1931.
E 983/31-1.	1334
Oklic.
Zahtevajoča stranka dr. Jos. in dr. Gvi-don Sernec, odvetn. v Celju, je vložila proti zavezani stranki Viktorju Belič, trgovcu v Celju, sedaj neznanega bivališča, v roke skrbnika za čin radi 21,087 Din s prip. k opr. št. E 983/31 predlog na rubež sodnih depozitov.
Ker je bivališče zavezane stranke neznano, se postavlja g. Josip Videmšek, višji pisarniški oficijai v pok. v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju. odd. III., dne 2. maja 19931.
Hi
C 41/31-3.	1332
Oklic
Tožeča stranka Jelovčan Jernej, trgovec na Murav-i št. 4, zastopana po Šinku Števu, notarju v Škofji Loki, je vložila proti toženi stranki Gart-nar Janezu, posestniku v Sp. Žetini št. 19, sedaj neznanega bivališča, k opr. štev. C 41/31 in C 42/31, tožbi na plačilo zneska Din 3.946 in Din 2.468 s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na 27. maja 1931 ob osmih dopoldne pri tem sodišču v sobi štev. 2.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Gartnar M., posestnikova žena v Sp. Žetini št. 19, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. III., dne 13. maja 1931.
C 43/31-1	'	1333
Oklic
Tožeča stranka Lenarčič Stanko, pos. in trgovec v Novi vasi, ki je zastopa notar Viktor Poznik v Ložu, je vložila proti toženi stranki Zabukovec Francetu, krojaču v Ložu, radi 3.215 Din 85 p s prip. k opr. štev. C 43/31 tožbo.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Žnidaršič Alojzij, pos. in gost. v Ložu št. 7, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 13. maja 1931.
•jj
C 332/31-2	1321
Oklic
Tožeča stranka Štesel Josip, del. v Gor. Lendavi 18, je vložila proti toženi stranki Ficko Alojza iz Gor. Lendave 155 radi Din 5500-— k opr. št. C 332/31-1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določila na
12.	junija 1931. ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 23.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Koder Franc, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II..
dne 5. maja 1931.
¥
E 21/31-15	1335
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija ob osmih bo na licu mesta v Brezju št. 30 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Bregana, vi. št. 138.761, 867.882 in zemlj. knjiga Koritno, vi. št. 104.
Cenilna vrednost: 95.407 Din 50 par;
vrednost pritikline: 13.789 Din;
najmanjši ponudek: 72.772 Din 32 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom-dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 11. maja 1931.
❖
E 176/31—12	1331
Dražbeni oklic.
Dne IG. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga ad a) d. o. Veliki Okič, vi. št. 9, b) d. o. Repič, vi. št. 73.
Cenilna vrednost: ad a) 29.840 Din, ad
b)	5.960 Din;
vrednost pritikline: ad a) 1300 Din;
najmanjši ponudek: ad a) 23.348 Din; ad b) 4.470 Din.
JMl*.
Pravice, kater? oi n* pripuščale dražbe, je priglasiti so« ^ču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 1. maja 1931.
E 8084/30-11	1328
Dražbeni oklic.
Dne 1(5. junija 1931 ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. šiška, vi. št. 667.
Cenilna vrednost: Din 100.000—; najmanjši ponudek: Din 66.668'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 5. maja 1931.
E 180/30-18	1316
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1931 ob desetih bo pri
podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Veliki Okič, vi. št. 51, 66 in 112.
Cenilna vrednost: Din 15.920'—; vrednost pritikline: Din 1.400-—; najmanjši ponudek: Din 11.550'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ptuju, dne 5. maja 1931.
•j.
E 50/31—8	"	1292
Dražbeni oklic
Dne 17. junija 1931 dopoldne ob devetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Ostrožno, vi. št. 59.
Cenilna vrednost Din 3129'80; vrednost
Eritikline Din 379—; najmanjši ponudek 'in 2339‘20.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 26. aprila 1931.
*
1314
E 41/31-7—131/31
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1931 ob desetih hfo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržič, do polovice/ vi. št. 284, 289, 290, 374 in cele vi. št. 47/1.
Cenilna vrednost: Din 1,196.555/—; najmanjši ponudek: Din 797.703-32.
Pravice, katere bi ne pripuščal* dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 17. aprila 1931.
•j*
E 268/31-7	'	1318
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1931 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podhruška, vi. št. 38.
Cenilna vrednost: Din 72.711-55; najmanjši ponudek: Din 48.474-88.
Pravice, katere bi ne pripuščala dražbe, i« priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začelkoin dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 5, maja 1931.
E IV 304/31-5	1320
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zidane hiše s provizorično uto n kosom zemljišča v Pobrežju, Gubčeva ulica št. 30, zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 882.
Cenilna vrednost: Din 25.400-—; vrednost pritikline: Din 30-— (ki je zgoraj všteta); najmanjši ponudek: Din 16.993'32.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 6. maja 1931.
E 466/31—9	1291
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke tvrdke Stossl Maks trg. z usnjem v Celju, bo dne 15. junija 1931. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba polovice sledečih nepremičnin: zemlj. knj. mesto Celje, vi. št. 527, etavbišče s hišo in drvarnico, cenilna vrednost Din 19.325-—; zemljiška parcela št. 368/2, cenilna vrednost dinarjev 17.000’—, skupaj Din 36.325-—. Vrednost zavezani stranki lastne polovice dinarjev 18.162'50; najmanjši ponudek Din 9081-25. Vadij: Din 1820-—. K nepremičnini zemlj. knj. mesto Celje, vi. št. 368/2, ne spadajo nobene pritikline.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 2. maja 1931.
*
E 631/31-9	1319
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranko Mavri Petra, trgovca v Vojniku št. 38, bo dne 26. junija 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Brezova, vi. št. 20, hiša in gospodarsko poslopje Din 15.000-—, zemljišča Din 35.068'—, pritikline Din 938-—, skupaj Din 51.006-—; najmanjši ponudek Din 34.004-—; vadij Din 5100-60.
K nepremičnini zemljiška knjiga Brezova, vi. št. 20, spadajo sledeče pritikline:
1 enovprežen voz ter razno gospodarsko in poljedelsko orodje v cenilni vrednosti Din 938'—. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 2. maja 1931.
•j*'
E 972/30—18.	1317
Sklep.
Izvršilna stvar: Državno pravobranilstvo v Ljubljani zoper Kozjek Antona radi 21.176 Din 70 p s prip.
S tusodnim sklepom E 972/30—13 odrejena javna dražba nepremičnin, vi. št. 32, 34, 66, 71 k. o. Zgornja Kapla, se odloži. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 10. maja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firm a:
515. Sedež: Breg pri Ptuju, podružnica: Split.
Dan vpisa: 20. aprila 1931.
Besedilo: »Humanik«, lastnik »Petovia«, usnjarska industrija, d. d., podružnica Split.
Obratni predmet: Družba se bavi z industrijo usnja, čevljev, jermenov in vseh usnjatih izdelkov, kakor tudi s pomožnimi industrijami, ki prihajajo za usnjarsko in čevljarsko industrijo v poštev, posebno z izdelovanjem strojil.
Namen družbe je: a) da se kupi in obratuje že obstoječe podjetje »Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje, d. z o. z. na Bregu pri Ptuju« z vsemi nepremičninami in z vsemi temu podjetju pristoje-čimi pravicami in da se pridobi to pod-je\;.i v celoti, vštevši vsa a'. .iva jn pasiva, proti podelitvi delnic v višini aktivnega premoženja,
b) da ustanavlja, pridobiva, jemlje v zakup m obratuje druga, bodisi že obstoječa, bodisi nova podjetja usnjarske in čevljarske oz. sorodne industrije ter da se udeležuje pri talcih podjetjih,
c) da nakupuje surove kože v svrho predelovanja,
č) da nakupuje gotove usnjene izdelke, kakor tudi pomožne predmete, ki se uporabljajo pri izdelovanju kož, čevljev, gamaš in sploh usnjenega galanterijskega blaga ter da se bavi s trgovino s temi predmeti,
d) da izdeluje čevlje, jermenje in sploh usnjene izdelke,
e) da se bavi s trgovino in z izdelki lastne fabrikacije, kakor tudi z izdelki, nakupljenimi v svrho nadaljnega razpečavanja,
1) da se bavi sploh z vsemi v njeno stroko spadajočimi posli, posebno z razširja* njem lastnih podjetij, z ustanavljanjem podružnic in zastopstev, poslovalnic in zalog v *“%!“ inozemstvu, vse to pa v okviru obstoječih zakonitih predpisov in predleže-čih pravil.
Višina delniške glavnice: 1,500.000 Din, razdeljenih na 15.000 popolnoma vplačanih, na imenika se glasečih delnic v nominalni vrednosti Din 100-—
Člani upravnega sveta: Antič Makso, generalni ravnatelj Jugoslovenake udružene banke v Zagrebu, dr. Fermevc Ivan, odvetnik v Ptuju, Tykač Alojz, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Kaufer Sigfrid, ravnatelj Jugosloven-ske udružene banke v Zagrebu, dr. Mayer Feliks, industrijalee na Dunaju, Meglič Mirko, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke v Ptuju, Honvery Štefan, ravnatelj tvrdke »Petovia« v Ptuju, dr. Girau Herbert, prokurist družbe »Huma-nik«, Leder und Schuh A. G., Wien.
Prokuristi: Tatscher Nikolaj, obratovodja na Bregu pri Ptuju, Selinger Adolf, glavni knjigovodja v Ptuju.
Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena na občnem zboru dne 14. februarja 1921, sloneča na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani z dne 30. decembra 1930., št. 10373/2, dzpremenjenih v §§ 1, 4, 5, 10 in 23 na občnih zborih z dne
I. aprila 1921, z dne 16. maja 1925 in z dne 29 aprila 1929. Izpremembe, odobrene z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 2. septembra 1925, O. br. 1482, z dne 8. julija 1926, O. br. 1482/8. z dne 23. junija 1929, O. br. 94/4, In z dne 7. julija, O. br. 2095, na podlagi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 24. decembra 1921, VI. No. 5530, z dne 14. junija 192«, VI, št. 2240, z dne
13.	marca 1929, VI. No. 1070, in z dne 30. aprila 1928, Br. 9890/11.
Podpis firme: Firmo podpisujeta kolektivno dva člana upravnega sveta ali po en član in prokurist družbe.
Upravni svet obstoji iz 6 do 15 članov. Družba objavlja svoje razglase v Uradnem listu svojega sedeža.
Kr. Okružni sud n Splitu. Odio IV., kot trgovinsko sodišče, dne 20. aprila 1931.
(Firm. 299, 300/31 — Reg. B. II. 170)
Konkurzni razglasi
Sa 2/31—6	1297
51«.
Oklic.
Poravnalna stvar Šefmana Franca, trgovca v Radohovi vasi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd.
II., odobrava prisilno poravnavo izven stečaja, sklenjeno v smislu 8 46. z. p. p., in sicer pri naroku dne 27. marca 1931. med dolžnikom im njegovimi upniki, glasom katere plača dolžnik svojim upnikom 40% niihovdh terjatev v treh mesecih po pravo-močnosti tega sklepa pod poroštvom Jev-nikarja Lovra, posestnika in nadučitelja v št. Vidu pri Slični, in Klemenčiča Josipa, posestnika in tovarnarja v Novem mestu.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 9. maja 1931.
•J;
Sa 5/31-8	*’	1326
517.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva:	Hlastali	Stanko,
trgovec v Trbovljah.
Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik Elastan Slavko s svojimi upniki pri naroku dne 23. aprila 1931. te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 50% kvoto, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih, od kojih prvi zapade mesec dni po potrditvi poravnave, ter da pristopijo k tej poravnavi kot poroki in plačniki Forte Ana, posestnica in gostilničarka, Počivav-šek Gvidon, posestnik in trgovec, ter Po-žun Edvard, trgovec, vsi v Trbovljah-Loke.
Okrožno kot poravnalno sodišče Celje, odd. I., dne 6. maja 1931.
Razglasi raznih uradov ki oblastev
Št. 57.642.	1310
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Na podlagi čl. 20 zakona o Narodni ban-kt kraljevine Jugoslavije, kakor tudi čl. 83, 85 in 98 statuta Narodne banke kraljevine Jugoslavije, se bo dne 14. junija t. 1. ob devetih dopoldne vršil v zgradbi Narodne banke v Beogradu
IZREDNI ZBOR
i	naslednjim dnevnim redom:
1. Predlog konvencije med državo in Narodno bnako kraljevine Jugoslavija.
2. Predlog zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
3. Predlog statuta Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Tega zbora se lahko udeleži vsak delni-ačr, lci je državljan kraljevine Jugoslavije in ki je najmanj mesec dni pred natisom te objave uveden v bančne knjige kot delničar (čl. 86 statuta).
Delničarji, lci se želijo udeležiti tega zbora, morajo predložiti svoje delnice, kakor tudi druge dokumente, kjer so takšni potrebni, najdalje deset dni pred dnevom, določenim za zboir, to je do vštetega 3. j u-n i j a 1931.
Predložene delnice bodo sprejemale in bodo oddajale zanje potrdila:
v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila na obligacije in zaloge;
v notranjščini države vse bančne podružnice.
Po zboru bo mogel vsak delničar svoje delnice (in ostale priložene dokumente) proti povračilu potrdila dvigniti tam, kjer jih je položil.
V	Beogradu, dne 11. maja 1931.
I. J. Bajloni, s. r. guverner .Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Štev. 4484/11.	1322
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 15. jnnija 1931. ob enajstih nabavo:
350 m8 jamskega lesa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 8. maja 1931.
Razne objave
1341
ii
Elektra
Razpis službe.
Pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani se oddate dve mesti provizoričnih uradnikov pravnikov s pravico do definitivne namestitve in napredovanjem po pragmatiki.
Letni službeni prejemki znašajo 31.563 dinarjev.
Prosilci morajo dokazati, da so izvršili pravne študije in položili vse tri državne izpite.
Prošnje, katerim se mora priložili krstni list, domovnica, spričevalo zadnjih dveh razredov gimnazije, maturitetno spričevalo in spričevalo o vseh treh juridičnih izpitih, nravstveno in zdravniško spričevalo kakor tudi curriculum vitae in dokaz o odsluženi prezenčni vojaški službi, se morajo vložiti pri ravnateljstvu zaveda Gledališka ulica štev. 8/III. najkasneje
do dne 1. junija 1931. ob 12. uri dopoldne.
V	Ljubljani, dne 16. maja 1931.
Pokojninski zavod la nameščence v Ljubljani.
*•	1330
d. d. za dobavo električnega toka v Ljubljani.
Aktiva Bilanca z	dne 31	. decembra 1931.	Pasiva
	Din		Din
Gotovina •••••••••* Dolžniki in denarni zavodi . ,	2.433-01 913.875-56	Upniki ••••••••	3,000.000 — 100.849-40
Investicije	 Pisarniški inventar .....	1,887.402-85 27.983-05 1.600"—	/	
lilago 			 Izgubaiz prejSnjih let 173 276"24 Čisti dobiček 1. 1930 50.781-13	145.059-82	/	
saldo izgube	122.495-11		
	3.100.849-40		3,100.849-40
	.i—	il		
Račun izgube in dobička.
Prenos izgube iz bilance 1929 Stro&ki in davki....... Odpisi ••••••••••••	Din 173.276-24 354.306-06 565.664-47	Sirovi dobiček	 Izgubaiz prejšnjih let 173.276*24 Cisti dobiček 1.1930 50.781-18	Din 970.651*66 122.495-11
		prenos salda izgube	
	1,098.146-77		1,093.146*77
' 1			
Sodobna danska književnost in
umetnost
Umetniški toki se redko kdaj razvijajo vzporedno s književnostjo. Tudi danska umetnost je našla svojo smer v sintezi, dočim je šla literatura analitično pot. Temu je najbrže vzrok to, ker je pismenstvo Danske daleč bolj staro od likovne umetnosti.
V	dohi književnih prvakov Danske, Holber-ga, VVessela in Evvalda, ni bilo na Danskem niti enega nacijonailnega slikarja niti kiparja. Dočim je črpala danska literatura vzore pri Nemcih in je imela že od časa nemške romantike tudi sama močne zastopnike te smeri, se umetnost ni mogla osvoboditi ozkega obzorja malomeščanskega okoliša, idiličnosti vaškega življenja in se Iškega emterijerja. Ta razlika je povzročala tudi današnje vanijante, ki jLh kaže lituratura nasproti umetnosti: v literaturi ena sama neprekinjena črta tradicionalnega razvoja, slikarstvo pa je prešlo tako-rekoč na en mali iz malomeščanske obrtne umetnosti v neki revolucionarni kaos brez tradicije in brez tehnike. Vsekakor je s tega zre-lišča zelo značilno, da je tisti pisatelj, ki naj bi se zadnji dve desetletji nazval kot voditelj izobražene mladine, Jernsen (Johannes W. Jen-sen), povsem v opreki z nemirnim in nesrečniku duhom, bi vlada v slikarstvu. Mogli bi reči, da današnji tipični danski slikar svojih vtisov ne sprejema z očesom, temveč s paradoksnim izmišljanjem. Preživeli smo že vse bolesti tranooskega kubizma, poentilizma in da-dajizina. toda tudi ti, čeprav ekstremni po-skusi in često predaleč zašli eksperimenti v iskanju novih izraznih oblik in novih izrazov ■a obliko, so prezgodaj ostarelega duha danske umetnosti priveli vendarle do nekega pomlajenja.
Med mlajšimi danskimi slikarji je posebno viden eden, katerega stil in ideja se odlikujeta z jasnočo, polnostjo in močjo — to je Axel Bentzen. Poleg njega ee odlikujeta zlasti originalni in individualni Willy Bille in 0. V. Borch. Borch ima vse predpogoje, da postane voditelj nove danske slikarske šole; tak je prav sedaj potreben, ker po dolgih perijo-dah, ko so prihajale ideje vedno le iz Francije, bi bil potreben nekdo, ki bi bil dosti močan, da bi jih preobrazil in jim dal nacijonalno obeležje in ustvaril tako narodno dansko umetnost. To je že uspelo na Norveškem, tej najbolj umetniški severni deželi, četudi v manjši meri — tudi na Švedskem; sedaj bi bilo važno, da se izkaže, ali je tudi dansko slikarstvo zmožno, osvoboditi se tujih shem in ustvariti nekaj narodnega lin domače preprostega.
Danska je imela srečo, da je našla v kiparstvu človeka, ki je bil dosti močan, da prebije okove šablone. Toda ta — Kai Nielsen — je prerano umrl in ni zapustil svoji umetnosti nobenega naslednika.
Kar se tiče književnosti, skoraj ni dežele na svetu, ki bi na tako majhnem zemljepisnem prostoru dala tako veliko število pisateljev kakor Danska. Takozvani »Gudaldcrtiden« (zlati vek) je povzročil, da se je velika množina
moških in ženskih pisateljev vrgla v literarno borbo; toda zdi se, kakor da ta borba od časa do časa popušča in se je gotovo izpremenila v nekako smešno otroško igro. V današnjih razmerah je težko literatom, zakaj zdi se, da tudi oni iščejo boljšega in bolj koristnega polja za zaslužek. Morda se posreči kaki močni osebnosti, da prodre v prve vrste, dokler še traja ta doba pesniškega mrtvila. Popolnoma napačno je misliti, da se bodo ljudje, ki čitajo nedelj ske magazine, zadovoljili s tisto literaturo, ki prihaja iz Amerike; ta literatura se niti ne prilega danskemu mišljenju in mentaliteti, niti ne more v tako mali deželi dovesti do plodonoe-nega izdajanja. Neki ameriški urednik je ob priliki svojega poseta v Kopenhagnu dejal pred pobožnim poslušalstvom, da zahteva od evojifa sotrudnikov predvsem dvoje: delavnosti in vdanosti. Te njegove besede so sprejeli kot nov evangelij; toda na tej Pirokrustovi postelji so po dolgem trpljenju izdihnili mnogi danski talenti, na primer: Bucholi, Frederic Paulsen in Otto Runt, ki bi drugače delali še leta in let« in leta mirno in z uspehom na polju psihološke analize ali na kakem drugem književnem področju.
Nekaj posebnega in popolnoma drugače je z dramo. Ta prav nič ne zavuai od knjižnic ljubiteljev lepega slovstva, nego od živih ljudi in od dobrih človeških src. Četudi je danes stagnacija gledališkega ustvarjanja večja od kdaj poprej — četudi mi niti enega močnejšega pred-stavitelja te produkcije, vendar se čuti v zraku neko električno namigavanje, da mora priti neoromantična nova doba. Mladi, še nekoliko konfuani, toda simpatični Bonnelykke, kakor da sluti tega novega duha, ga je že začel širiti s svojima romani in dramami, četudi mu še ni uspelo dati tej novi smeri primernega izraza in oblike.
Ženska literatura, to je literatura, ki jo producirajo žene, jo na Danskem še dosti močna in impulzivna Odlične ženske pisateljice kakor Karin Miihnelis, Olga Eggers in Tit Jensen kažejo zelo mnogo smisla za družabnost in za družabni razvoj.
Poskusi, da hi se ustvarile nove jezikovne oblike v moderni književnosti, so dosedaj dali samo zelo ubožne rezultate. Temu je morda vzrok v jeziku samem: danski jezik namreč nima bogatega besednega zaklada, toda je do potankosti izcizeliran v močnih primerah in krepkih oblikah.
Glede glasbene umetnosti — naj tudi to omenimo mimogrede — velja isto kar za literaturo in lik vno umestnost; čutiti je težnjo k neoro-mantiki, v tej kalejdoskopski, zmešani in raztrgani epohi. A ta neoromanlika bi morala procvitati na temelju izkustev, dobljenih v prehodni dobi eksperimentiranja.
V	mnogoterem oziru' bi se dalo, mislim, reči
o	slovenskih razmerah nekaj podobnega, saj imata Danska in Slovenci mnogo sličnega, kar se tiče zemljepisnega prostora, pa tudi kulturnih razmer.	8t.	J.
Dvorakov koncert
je priredila dne 9. maja novomeška Glasbena Matica. Spored je obsegal več orkestralnih skladb in nekaj pevskih s spremljevanjem klavirja. Točke so bile primerno izbrane in zlasti orkestralne dokaj težke. Overtura »Carneval« je trd oreh, zlasti pa je za izvajalce sitna simfonična skladba »Iz novega sveta«. Ostali dve »Slovanski ples« in »Humoreska« sta lirični in lažji skladbici. Vse so pa zelo lepe in vredne, da se ž njimi proslavi veliki slovanski mojster Antonin Dvofak.
Orekstralni program je odigral novomeški sokolski orkester, ki ima zasedbo razširjenega salonskega orkestra. O njem je bilo že zapisano, da ima prav dobre muzike in je to treba ponovno ugotoviti. V nasprotnem slučaju bi bila izvedba nekaterih skladb pri tej pripravi sko-roda nemogoča. Tudi dirigent g. A. Fakin je pokazal, kaj zmore njegovo vztrajno delo. K uspehu v takšnih okoliščinah in s tako šibkim orkestrom pri teh skladbah mu je treba čestitati.
Ali vendar moramo njega in godce na nekatere stvari opozoriti. Predvsem naj ima vsak orkester, pa tudi vsak zbor vedno pred očmi, kaj mu je z ozirom na zasedbo in moči primerno. Ce odigra zelo lepo in težko skladbo, ki je pisana za veliki orkester, mal salonski orkester, je izvedba lahko prvovrstna, a učinek nepopoln, če ne slab. Nasprotno pa umetniško morda šibkejšo in lažjo skladbo, pisano za salonski orkester, le-ta zagode s popolnim učinkom. In je za poslušalca in orkester boljši drugi slučaj. Kako smo pri simfoniji pogrešali raznih barvnih pestrosti orkestralnih instrumentov, kako harmonij vendarle nepopolno nadomešča les in kje so ostali fortissimi kovinskih trobili Kadar je pa udarila v forte pozavna, je bilo večkrat prehudo. Pri tem številu godalnih instrumentov se mora pozavnist celo pri fortih zatajevati, ker je osamljen.
Vedno, kadar poslušamo novomeški salonski orkester, se človeku zdi, da igra dinamično pre-enakomerno. Res lepega pianissima ni slišati. In je vendar ravno v instrumentalni glasbi dinamika še posebno imenitnega pomena. Na vsak način bo moral dirigent v tem oziru izvajanje dvigniti. Spremljajoči instrumenti se morajo v gotovih odstavkih skoro izgubiti, da prinese solo-instrument melodijo z dinamičnimi finesami prav do izraza. Ce mora pa solist zavoljo moči drugih glasbil svoj part odigrati skozi močno, potem izrazna sila melodije trpi. Glasbeni stavki, tematični odlomki itd. 8e morajo prelivati od instrumenta do instrumenta, a ko je prvi svoje odigral, se zgubi med spremljavo, da pusti govoriti drugega. Kajti instrumenti morajo govoriti srcu in mu kaj povedati. Ce ne začuti človek toplote, ki jo izžari igra-vec v svoje godalo, pa naj bo ta toplota veselje ali jok, vrisk ali obupna tožba ali karkoli, se srce ne odpre in toni zastonj trkajo.
Te dobrohotne nasvete naj bi sokolski orkester vpošteval, pa bo njegovo igranje še lepše.
Pevske točke so odpeli dijaki, ki so jim po-
magali v moških glasovih še nekateri drugi pevci. Moravske v ženskem dvospevu so bile kar čedno zapete, le več vsebine bi jim bilo treb vdahniti. Intonačno so nekatere nekoliko težke, pa je šlo vse dobro. »Kmetovalčevo himno« je izvajal mešan zbor. Tudi pri petju smo pogrešali lepega piano in naraščanja. Toda zbor je bil na hitro roko sestavljen in se ne more zahtevati od njega posebnih fines. Poznalo se mu je tudi, da v glasovih ni dovolj izenačen in uglajen. Vendar je dovolj častno rešil svojo nalogo.
Vsi, ki so se veliko trudili za to prireditev, i>aSlx *U?- pollval°' zlasti še g. dirigent A. Fakin.
1	odčrtati se mora njegova vztrajnost in pridnost, ki se ne straši žrtev. Uspeh prireditve, ki je za njegove moči znaten, naj mu bo plačilo m pa hvaležnost publike, ki ga je nagradila 8 priznanjem — četudi bi bilo okusnejše. Če bi vbodoče dijaško navdušenje našlo primernejši izraz kot ga je to pot.	Ludovik	Puš.
Komorni večer gojencev drž. konservatorija
V	petek 15. t. m. je nastopil v filharmonski dvorani godalni kvartet in klavirski trio gojencev konservatorija. V kvartetu igrajo ea. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Rajde, v triu pa Pfeifer, Bajde in Lipovšek. Vsi imenovani so iz najvišjih letnikov in jih poznamo tudi kot dobre soliste. V komorni igri jih šola prof. Jan Slajs, ki ima ž njuni res zavidanja vredne uspehe. Igrali so Mozartov kvartet v d-duru (št 21) Nevdkov klavirski trio op. 27 in Ravelov kvartet. Pri Mozartu so se odlikovali z res komornim pojmovanjem sloga, s čisto intonacijo, ki je prišla zlasti v unisonih do polne veljave in kontrole in s pretehtano dinamiko. Pri Novdku so položili največ v espresivno prednašanje in fino dinamiko ter kontraste. Ravela nisem poslušal radi zanimivega radio-prenosaa iz Zagreba, ki sem ga šel poslušat. Konservatorijski kvartet in trio sta danes že kos najtežjim in najvišjim nalogam. Želim obema obilo uspeha jutri v Mariboru.
Papandopolo, Škerjanc in Slavenski
so bili zastopani na sporedu zagrebške radio-postaje dne 15. t. m. Poleg svatovskih pesmi (izvajal tudi zbor UJU pod vodstvom Kumar* ja) je včerajšnji program obsegal Papandopu-lovo komorno glasbo za sopran, gosli, klavir in pihala, ki je držana v slogu ranega Stravinskega in prav mojstrsko druži te heterogene barve v inštrumentih. Škerjančevo skladbo »preludij, arija in finale« je izvajal orkester muzičke akademije in je zlasti drugi stavek (arija) silno učinkoval name. Prav tako Slavenskega »nokturno«, ki še ne dosega njegovih novejših opusov, pa vendar že kaže mladega leva. Koncert so prenašali po vsej Jugoslaviji, Češkoslovaški in v Budimpešto. Vsi trije mladi avtorji so dosegli velik uspeh.	Slavko Osterc.
Urvatska pisateljica in novinarka MARIJA JURIČ - ZAGORKA
(Gl. članek str. 13.)
Se X ¥ Z
(Režija M. Skrbinšek.)
Klabundova satira XYZ je ena tistih lepih iger, pri katerih človeku nikoli ne more biti žal, če si jih gre še enkrat pogledat. Zaradi tega, zaradi nekega majhnega vprašanja o reprizah, o katerem bi bilo dobro malo izprego-voriti, in pa zaradi nekega lapsusa, ki sem ga v naglici zagrešil v svojem poročilu po premieri, bi rad napisal še tehle par vrstic.
Drugič sem šel gledat to veselo stvar v torek. Imel sem vtis, da igra teče še bolj sproščeno in živo kakor prvi večer. Zasluga za to gre vsem, zlasti pa Maši Slavčevi, ki se je po samih majčkenih, komaj opaznih epizodicah, v katerih smo jo videli doslej, naenkrat efektno uveljavila v veliki igri; v njej se nam je od' kril dragocen teaterski temperament, ona premore toliko duhovite igravosti in toliko preprostega izraza za živo mladost, da ji želimo samo mnogo prilike za razmah njenega talenta. Toda mimo te hvale njej in njenim soigralcem je treba ostro pograjati tisto vihravost in lahkotnost, s katero igralci pri reprizah skoraj non parati prihajajo na oder. V torek je človek eno za drugim z žalostjo opazoval, kako skoraj noben rekvizit ni bil ob svoji minuti na svojem mestu — in rekviziti, pa naj bodo še tako majčkeni in mizerni, imajo zlasti v tej duhovitosti, iz samih besednih iger spisani komediji, v kateri se zmirom vsaka beseda česa dotakne, prav pomeni lino vlogo. Površnost v realitetab pa lahko tudi pri najboljšem umetniškem podajanju pokaži uspeh.
Lapsus, ki sem ga zadnjič zagrešil in za katerega se moram opravičevati, se tiče Železnika in njegove vloge grofa Z. Zadnjič sem bežno zapisal, da njegovo povsem realistično razumevanje te vloge ni v harmoničnem skladu s slogom in smislom Klabundovega dela; iz teksta bi človek razbral, da ta grof Z. ni nikakšen Izbran, skozinskoz karakterističen reprezentant aristokratskega stanu, temveč je samo eden izmed njih, nedolžen in nič hudega sluteč, kakor je tudi X samo en simpatičen lopov pod solncem. Mimo te ugotovitve pa bi bilo vendar treba podčrtati, da je Železnik vdahnil svojemu liku toliko osvajajoče toplote in pristnosti in j>odal tako živo podobo človeške nebogljenosti, da se je človek moral spominjati vseh največjih, najsvetlejših momentov, ki jih je ta izredni igralec že svoje čase ustvaril na našem odru, njegovih čudovitih Hvastij, Maksov, Tenchov, starih gospodov (Wildgans, Ljubezen) itd. Bili so to že trenutki, ki jih človek ne pozabi. Zdi se, da Železnik zdaj pogreša prave priložnosti, da bi razmahnil vso svojo delavnost.
XYZ je komedija izredno finega humorja in tak je tudi njen uspeh.	Fri.
Ob jubileju »Zabavne biblioteke
Letos mineva sedemnajst let, odkar obstoja in uspešno deluje v Zagrebu po celi državi po svojih knjigah poznana »Zabavna biblioteka«. Ustanovil jo je 1. 1914. g. dr. N i k o 1 a Andric, ki še danes, ko je izdala svojo petstoto jubilejno kniigo (»Lepa naša...«), z uspehom vodi celo podjetje. V sedemnajstih letih 500 knjig ni malenkost. Kaj takega se pri nas, v naših skromnih razmerah, zmore le tam, kjer se dela z načrtom in zato z uspehom.
G. dr. N. AndriC ima za seboj uspehe v gledališču in književnosti. Več let je bil dramaturg zagrebškega gledališča (1894—1899, 1902 do 1907) in nekaj časa tudi njegoy upravnik (1920—1921). Leta 1907. je osnoval osješko gledališče. On je duša ZB. Danes je komaj še katera književnost v svetu, iz katere ZB ne bi bila izbrala to ali ono delo in ga v dobrem prevodu dala v roke hrvatskemu občinstvu. Zastopani so tudi domači avtorji, tako Ivo Vojnovič, Verka Škurla-IlijiC, Nikola Andrič, Din-ko SimunoviC, Božo LovriC, Hifzi Bjelevac, Branko MašiC, MiCun PavičeviC, Stanko Tomašič itd. Vseh domačih izvirnih knjig je 19. Med prevedenimi so najštevilneje zastopani Francozi (100 knjig). Iz slovanskih književnosti je prevedenih 97 knjig, iz angleške 38, italijanske 23, skandinavske 25, nemške 16, madžarske 15, španske 15 itd. Posebej visoko število je prevodov iz ruščine (44).
ZB si lahko šteje v čast, da je prva pri nas uvedla nekatere književne veličine tujih literatur (n. pr. Kaden-Brandowskega. Dorgelčsa, Geijerstama, Mauriaca, Wellsa in Bojerja).
T. P.
Novosti iz državne biblioteke v Ljubljani
Priobčuje dr. Joža Glonar.
(Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.)
Ribot, Th.: Essai sur 1‘ imagination crCatrice.
Pariš, 1900.	47.874.
Rollund, R.: Das Leben Tolstojs. Frankfurt a.
M., 1927.	47.873.
Schiller H.: Ilnndbuch der praklischen PUdago-gik ftlr hiihere Lehranstalten. Leipzig, 1894.
47.875.
Sinunel G.: Ober sociale Differenzierung. So-ciologische und psychologische Untersuchun-gen. Leipzig, 1890.	47.877—10.
Sinunel G.: Michelangelo. Ein Kapitel zur Me-taphysik der Kultur. TUblngen, 1911.
48.079-1.
Spengler O.: Der Staat. Das Problem der Stftn-de. Staat und Geschichte. Philosophie der Politik. Milnchen, 1925.	47.923.
Strastil ron Strassenheim, Th.: Bibliographia der im Herzogtume Kilrnten bis 1910 erschie-nenen Druckschriften. Klagenfurt, 1912.
48.318.
•	Ščeglovitor V. N.:	Eksploatacija železnica.
Beograd, 1930.	II	48.259.
Tominec R. L.: Dr. Fr. X. Prešeren und dlo deutsche Literatur. Ljubljana, 1929.	47.926.
Ulice, ceste i šetališta u Zagrebu. Zagreb, 1929.
47.702.
Valentin V.: Der Naturalismus und seine Stel-lung in der Kunstentndcklung. Klel, 1891.
47.800-1/4.
Velikanorič L: Hrvatsko - španjolski priručnl Rečnik. Zagreb, 1929.	47.670.
Voli K.: Vergleichende Gemftldestudien. Mtln-chen, 1907.	II	48.242.
Wallace M.: O Slovanih, osobito o ruskem narodu. V Trstu, 1887.	47.011.
Walzel O.: Leben, Erleben und Dichten. Leipzig. 1912.	47.805.
Weisser H.: Die deutsche Novelle im Mittelal-ter. Auf dem Untergrunde der geistigen StrOmmungen. Freiburg i. Br., 1920.	48.342.
Wiese, L. v.: Der Liberalismus in Vergangen-heit und Zukunft. Berlin, 1917.	47.035,
Wolff E.: Prolegomena der literar-evolutioni-stischen Poetik. Kiel, 1890.	47.528.
Zeitschrift fttr die Osterreichischen Gymnasien.
Wien, 1850.	47.908.
Adamovič, V.: Život i rad Gjiva Frana G mite uliča. U Dubrovniku, 1893.	48.300
•Barac, G. M.: Sobranije trudov j>o voprosu o jovrejskom elemente v pamjatutkaoh drevne-rusakod pismenosti. Berlin, 1924.	47.997.
Benfoy Th.: Die persischen Keilinsohriften. Mit Uebersetzung u. Glossar. Leipzig, 1847.
48.380
Bliittor, Periodlsohe, zuir witssansobattlichen Be-spreohung der grossen religiOsen Fragen der Gegenwart, Regensburg, 1872.	47.850
Brinton Chr.: The Meštrovič Exhibition. Intro-duction and Catalogue. Newyork, 1924. 48.373 Bulič Fr. & Lj. Karanan: Kaiser D i oktetenn« Palasit iin Split. Zagreb, 1929.	(47.569)
Cohn J.: Hans von Marčes. Betmerkungen zum Problem des Stela. TUbingen, 1912.
48.079-2)
Corinth L.: Das Erlemen der Malerei. Berlin, 1909.	47.901
Culič, P.; Uspjeh poduzeča. Život pnivrednog poduzeCa i prktične poduke za njegov raz-vitak i uspjeh. Zagreb, 1930.	48.377
*Darwin Ch.: Covekovo poreklo. Preveo s en-gleskoga N. Divac. Beograd, 1922.	47.998
Ivan Rob:
Neiopii
Zadnji solnčnj žarek se je neslišno odtrgal od zavese. Bolnik je vzdihnil, glava mu je omahnila na vzglavje in oči so se bolestno zagrizle v strop. Niti najmanjše misli ni mogel ujeti. Preveč bolečin je čutil v glavi. Vse stvari
V	sobi so mu bile že tako znane, ni bilo stvari, ki bi ga spomnila česa novega.
Mrak se je trudno splazil skozi odprto okno. Večerni hlad je tiho dihal v osamljeno cvetko, ki je trepetala kakor metuljeva krila. Bolnik se je zgledal v zibajoči se cvet in nekaj toplega je šlo mimo njegove duše. Morda je slutil; da se mu vrne misel. Ah, da, česa naj ga sj>om-ni ta ubogi svet. Tako je včasih sam trepetal — pa saj 1o ni nič. Ves žalosten radi te uboge misli, se je zaril v blazine in zaihtel. »Le še eno samo svetlo misel,« ga je treslo v joku, »še en lep spomin.« Mimo okna je nekaj zašumelo. Bolnik se je vzravnal in nepremično gledal skozi okno. Radi pozornosti so bolečine nekoliko odnehale in čutil se je olajšanega. Spel je zašumelo in zletelo mimo okna. Sjmnal je netopirja. Spomnil se je svojih mladih let, ko je zvečer s palico lovil netopirje. Izmed vseh otrok jih je on največ sklatil. Zapeklo ga je. Čemu je pobijal netopirje? Saj je potem vse samo v vodo pometal. Ali jim je bil nevoščljiv onih uric v mraku? Ne, ne, le sram ga je bilo »red drugimi otroki, da ga ne bi zmerjali s ien9ko. Zdaj ga je pa sram tega sramu.
Zunaj je frfotalo kakor v zasmeh.
In spet se je spomnil, kako je nekoč zašel v votlino. Zajela ga je tema in željen novih svetov, je šel vedno globlje in globlje. Potem je sedel na kamen, da bi se oddahnil. Nekje v kotu je kapljala voda v majhen tolmun. Kaplje so padale v enakomernih presledkih in njih votli glas ga je spominjal udarcev na krsto. Pod stropom pa so frfotali netopirji. Takrat s« ,e spomnil na svoj grob, ki je bil še daleč. Prestrašil se je in pobegnil. Zdaj je pa grob tako blizu. Zunaj je frfotalo kakor v zasmeh.
Na sosednjem vrtu je šumelo drevje, roža na oknu se je zibala in zavese so plapolale. Skozi okno je segla noč. Bolnika je stisnila tesnoba. Zbal se je teme, pa se ni spomnil, da bi prižgal luč.
Netopir se je zagnal skozi okno, letal po sobi in butal ob strop. Njegovi udarci so bili kakor preplašena žalost, ki si upa komaj slišno zaihteti. Bolnik se je prestrašil, omahnil v blazine in se stresel poslednjikrat. Hropenje jo odnehalo. Netopir je s svečanim poletom prišel spet na prosto.
V	sobi mir — zunaj šum in čez vse se jo razprostrla netopirjeva perot.
Vhite Bifmt:
Zvezdice
V	toplem pomladnem večeru dete ob oknu šepeče:
»Mamica, kdo pa prižiga lučke tam gori blesteče?*
Skloni se k detetu mati:
»To so pa zvezdice tiste, ki jih večer za večerom vžigajo pesmice čiste.<
»Mamica, jaz pa zapojem pesemeo čudežno, bajnol Ali potem mi svetila zvezdica moja bo trajno?«
In nasmeje se prisrčno mamica, datetu pravi:
»Zvezdice — misli so tvoje, tebi gorijo v nižavi!«
Danil« Gorinšek:
Zajec in kmetovi sinovi
Živel je nekoč ubog bajtar in imel je tri »inove. Ko je čutil, da prihaja ponj bela žena in da bo skoraj zamahnila s koso po njeni, jih Je pozval k postelji in jim dejal: »Dragi moji! Skoro ine ne bo več, in tedaj boste morali po svetu, kajti bajto nam bodo upniki prodali, drugega imetja pa si — Bogu bodi potoženo — kljub marljivemu delu in skrajni varčnosti nismo mogli pridobiti. Ne kolnitc svojega sivolasega očeta, ki vam je žrtvoval vse svoje življenje in storite, kar vam bom rekel 1 Ko sem bil Se mlad, sem bil strasten lovec. Nekoč sem zagledal v hosti, dobro uro hoda od naše bajte, divjega zajca. Imel sem puško v roki, a ko
V
S
lem videl, da skače krog njega dvoje mladičev, •em jo vrgel vstran in se nenadoma približal zajčji družinici. Zajec je zapazil, da jim nisem mislil prizadejati zlega, pa je spregovoril: »Za tvojo dobroto bodi poplačan! Karkoli zaželiš, sgodilo se bo!« — Bil sem tedaj brezskrben in zadovoljen fičfirič in nisem vedel, kaj bi si zaželel. Zato mi je zajec dejal: »Ko si sam brez želje, velja isto po tvoji smrti za tvoje otroke. Uro po tvoji smrti naj pridejo v to ho-rto, in tedaj bo slehernemu uresničena prva Izgovorjena želja.« — Tega se sedaj spominjam, dragi otroci moji, in to je vse, kar vam lahko izročam.
To rekši je oče omahnil na posteljo. Bil je mrtev. Sinovi so pomislili na njegovo izročilo in so se odpravili v bosto, ki jim jo je bil omenil umirajoči oče.
Prišedši v hosto je najstarejši zagledal velik kup nasekanih drv. »O, da bi se ta drva iz-premenila v zlato, čisto, suho zlato!« je zaželel. Komaj izgovorjeno — je zazrl pred sabo ogromen kup Čistega zlata. Z neštevilr-'mi in težkimi vozovi so ga vlačili iz gozda močni konji...
Drugi sin je zagledal Šumotajoč slap, ki se je z oglušujočim truščem izvijal mogočni skali. Pomislil je, kako bi lahko obogatel, če bi izpod skale teklo vino namesto vode, in si je to zaželel.
Kot zaželjeno, tako se je zgodilo. Najmlajši je bil skromen in radi očetove smrti najbolj ialosten. Vedel je, da bodo upniki takoj prodali bajto in da pod milim Bogom nim: ničesar
razen svojih delavnih rok. In zaželel si je dela, da bi vsaj zaslužil za očetov pogreb. Tedaj je agledal pred sabo na tleh sekiro. Bog vedi, kdo jo je bil pozabil sredi boste. Vzdihnil je: »O, da bi bila ta sekira — moja! Tedaj mu je sekira sama priletela v roko. Pri prvem kmetu je poprosil dela in ga je tudi dobil. Delal je od zore do zarje in sekira mu je kar sama vodila roko, tako da se ni nič utrudil. Na večer je bil nasekal drv kot bi bil sekal mesec dni. Kmet mu je zadovoljno naštel denarja.
Vrnil se je v očetovo bajto in je oskrbel očetu lep pogreb. — Ni bilo ne najstarejšega brata, ki ga je zlato zvabilo na potovanje, ne srednjega, ki je jel kupčevati z vinom. Sam samcat je molil ob očetovem grobu.
Kmalu je najstarejši brat izgubil vse premoženje — zlato mu ni zadostovalo — in je hotel množiti svoje premoženje s kvartopirstvom. Drugi brat je postal pijanec in so ga v pijanosti zabodli. Najmlajši pa si je kmalu prislužil skromno kočico in zadovoljno služil borni svoj kruh s trdim, a srečo prinašajočim delom.
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radivoj Rehar.
Kraljevič Marko in Džcmo Brdžanin. Krstno slavo — Jur jev dan — praznuje v gradu svojem kraljevič naš Marko, pa povabil goste je številne: dve sto popov, tri sto samostancev, škofov srbskih še dvanajst, in zraven štiri slavne, stare patriarhe, brez števila znancev in sosedov.
Vsem s pijačo in z jedili streže, ali pravi star mu samostanec:
»Hvala lepa, kraljevič ti Markol Vsega imaš v belem svojem gradu — rib ohridskih pa le vendar nimaš.«
Mučno to je kraljeviču Marku, pa pokliče slugo Bogoslava, izroči mu čutaro in čašo:
»Toči vino, Bogoslav, moj sluga, vsem po vrsti kakor tu sedijo, da na koga v gneči ne pozabiš!«
Pa odide naglo na dvorišče, da opremil konja bi si šarca, a zastavi pot mu mati stara in poreče tiho mu, ljubeče:
Sinko dragi, kraljevič moj Marko, ako pojdeš, pojdi brez orožja, ker navajen že tako krvi si. da še danes mogel bi jo liti!«
Neprijetno silno to je Marku; mučno mu je iti brez orožja, še bolj mučno žaliti rodnico.
In napoti gol se, brez orožja; brez orožja se na šarca vrže, pot pokaže v polje mu široko, pa pojezdi ravno do Ohrida.
Ko dospe do zidanega mosta, glej — pri mostu je junak neznani. Izpodvil si noge je na žrebcu, topuzino pod oblake meče in lovi jo zopet v roke bele.
Mirno Marku »Dober dan!« poreče, mirno Marko tudi mu odzdravi; pa povpraša tujec ga neznani:
»Daj, povej mi, konjenik junaški, nisi li iz belega Prilepa, dvorcev silnih kraljeviča Marka?
Je li Marko v svojem gradu belem, so na slavi gosti mu številni?«
Odgovarja kraljevič mu Marko:
»Da, resnično, moj junak neznani, šel sem davi iz gradu Prilepa, od junaka kraljeviča Marka; svojo slavo ves že dan praznuje in pozval je gostov brez števila.« Odgovarja mrki mu neznanec:
»Naj ima jih, vitez moj popotni; ako Bog da in junaška sreča, v krvi vtone vsa njegova slava, ko obesim grešnega krvnika prav na vrata belega Prilepa, ker ubil mi brata je junaka, brata Muso, Muso Arbanasa!«
Pa obrne žrebca in odjezdi...
Zdvojen Marko se za njim ozira, vse mogoče misli in razmišlja:
Če povedal bi mu, da je Marko, umoril bi Turek ga srditi, ker orožja nič pri sebi nima; če pusti ga k belemu Prilepu, pomoril bo goste preštevilne, ko iskal bo po dvoranah Marka.., Vse premisli, končno se domisli, pa zakliče iz globine grla:
»Kam odhajaš, Džemo Brdžaninec? Evo, jaz sam kraljevič sem Marko; vrni brž se, Džemo Brdžaninec!« Misli Marko, trdno se nadeja, da uteče mu na konju Šarcu, pa požene v beg se preko polja — tik za njim sledi mu besni Turek,., Brz je šareč, hoče mu uteči, a potegne Džemo topuzino, zavihti jo z vso močjo ogromno — in zadene Marka v pleča živa.
Pade Marko na zeleno travo;
Marko pade, Džemo ga ujame, zveže naglo Marku roke bele, pa okove izza pasa vzame in okuje kraljeviča Marka: da na noge težke mu verige, da na roke spone mu železne, a na grlo še jeklen ovratnik, pa zajaše urno konja šarca, prime žrebca krepko za povodce -
rJ^	mn/i.
ko na hrbet vrgel mu je Marka — in odjezdi k belemu Ohridu; pred Ohridom vislice postavi, da obesi kraljeviča Marka.
Pa poprosi srenja ga krščanska:
»Brat po Bogu, Džemo Brdžaninec, le nikar nam tu ne vesi Marka, obrodila več ne bi pšenica; sprejmi rajši zlato odkupnino!«
Vzame Džemo tri zlatnikov vreče, vodi Marka k mestu Vučitrnu, pa pred mestom vislice postavi, da obesi kraljeviča Marka.
(Se bo nadaljevalo.)
Enop. — Fr. B.:
Pijanec in žena
Zaman ženica moža prosi, naj vsega v vinu ne potrosi.
Ko spet nekoč domov prišari,
pijan zvali se pri omari.., Na grob ga nese žena v temi in kot prikazen se našemi.
I
KOLINSKA
TVORNICA CIKORIJI
LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kava:
ln ko se mož ob črni jami površno strežne in predrami, našemljena mu žena pravi:
»Na noge! Joj!« — A mož jo ustavi: O, če bi me zares poznala — požirek vina bi mi dala!...«
Eiop.-Fr. B.:
Lisica in volk
(Basen.)
L/isica pade v star vodnjak, volk pride mimo sivodlak in v milosrčnosti zvedavo
es
v vodnjak potakne svojo glavo: »Kaj res ste vi tam doli, strina?
V	vodnjaku bode pač mrzlinal Kdaj padli, reva, ste v vodo, in rad izvedel bi, kako?
Povejte vso prigodo mi, nesreča vaša me boli...«
»»Ne bodi, brat, tako neslan, pomagaj rajši mi na dan!
Ko pridem ven, povem ti vse po vrsti — kakor abecč...««
Uganka
Med brati sem peti — in kamor prispem sem v radost ljudem — po širnem vsem sveti...
*
Rešitev prejšnje uganke: mati. Pravilnih rešitev smo prejeli tokrat samo 12. Nagrado je žreb določil: Slavi Ožbotovi, učenki III, razreda in Marjanu Pistotniku, učencu III. razreda v Mozirju. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24 do srede, dne
20.	t. m. opoldne.
Glistav Strniša:
Svetilničar
Skromno gorenjsko mestece sanja mirno na visoki skali. Stražnik hodi budno okoli. Le vča-si se začujejo koraki zakasnelega meščana, ki odhaja domov. Votlo odmevajo v noč.
Po ulicah sijejo svetilke. Stare petrolejke so. Njih skrbni čuvar Matija jih sleherni dan pregleda, očisti cilindre, pristriže stenj in postavi osnažene nazaj na tenke, železne stebriče. Zvečer pa hodi zadovoljen okoli njih in jih prižiga. Tudi v njegovih očeh se leskečejo tedaj lučke, saj tiste dobre oči starčka kar sijejo zadovoljnosti in sreče.
In lučke ga ljubijo. Prijazno mu mežikajo in ga pozdravljajo. Vesel se vrača od dela in leže truden k počitku. Še pred zoro mora obiskati svoje lučke in jib ugasniti.
Mesto napreduje. Vse je novo! Globoke, resne vodnjake, ki se šopirijo na trgu in po ulicah, zamenja kmalu vodovod. Mnogo debelih mainic se oddahne. Saj zdaj ne bo več treba hoditi k vodnjaku po vodo. Kar v kuhinji imajo lepe, lesketajoče se pipice. Samo vijak se obrne in že priteče čista in hladna studenčnica.
Mesto res napreduje. A razsvetljujejo ga še vedno petrolejke. Še vedno jih prižiga in ugaša stari Matija. Vse se spreminja, vse je novo, le Matija in njegove lučke so stare.
Pa se oglase mladi mestni možje:
»Sramota za mesto) Deroča reka ga obkroža. Vodne moči bi lahko igraje dobili, pa jih pu-
ščamo v nemar! Voda bi nam lahko služila! Zasužnjimo njeno moč! Napravimo elektrarno!«
Občinski možje so bili mladi. Očka župan je pa bil stara korenina, ki izgleda kakor dren, pa ima dobro srce kakor sladka koreninica.
Dejal jim je:
»Le napravimo elektrarno! Toda, kaj pa Matija? Petdeset let nam je služil in prižiga) skromne petrolejke, da nismo ponoči zgrešili svoje poti! Kaj bo z njim?«
Nekdo se je oglasil:
»Star je. Njjgova doba je minila! Pustimo ga! Kakor drevo je, ki ne more več roditi sadu; Umrl bo!«
Zupan se je razhudil:
»Matic vrši vestno svojo službo! Njegove luči sijejo slednji večeri Njegove noge so res trde, roke tresoče in oči slabe! Toda starček dobro vrši svoj posel, saj ga opravlja z ljubeznijo!«
Mladi svetovalci so sklonili glave. Imeli so dobre duše, le preveč mladostne vihravosti.
Spet se je oglasil župan:
»Le napravimo elektrarno! Toda Matiji dajmo pokojnino! Zaslužil si jo je!«
Vsi so zadovoljno pritrdili.
Ko je izvedel Matija, da bo upokojen, je za-plakal:
»Pa moje lučke mi hočejo vzeti, ki sem jih negoval petdeset let! Postaral sem poleg njih, a one so ostale vedno mlade in jasne. Zdi se mi, da jim nisem prilival samo petroleja, temveč svojo srčno kril Tako rad sem jih imel!«
Oče župan se je zamislil:
»»MatijaI Tudi v tvoji ulici sveti petrolejka. Majhna je ta ulica, samo par korakov dolga. Preskrbel bom, da tvoja ulica ne dobi električne svetilke. Ti obdrži v njej svojo petrolejko! Prižigaj jo po mili volji!«
J
»Tisočera vam hvala, očka župan!« je dejal Malija in se zadovoljno popraskal za levim ušesom.
Mesto je res dobilo elektrarno. Jasno in bistro so svetile nove luči skozi temo.
Le Matija jih ni maral:
»Presvetle sol Preveč rezko sijejo! Pa kar oči zaslepe, če pogledaš vanje. Moje petrolejke pa svetijo tako milo in ljubeznivo!«
Zdaj je slednji večer prižgal svojo petrolejko v ulici, kjer je domoval. Zjutraj pa, ko je vstala zora, je bil tudi on že pokonci:
»Moja lučka! Ugasniti te moram!« je Šepetal in lezel kvišku.
Zora je rdela nad nizkimi bišami in zasijala tudi v njegovih smehljajočih se očeh, ko je dospel do svoje ljubljene svetilke ter jo pobožno ugasnil.
Pa je moral starček leči na bolniško posteljo. Lučko je moral prižigati njegov sin. Zvesto je moral skrbeti za svetiljko. Starčkovo postelj so morali prenesti k oknu, da jo je vedno labko videl.
Nekdaj je zahrumel vihar. Električne luči v mestu so ugasnile. Le Matijeva petrolejka je mirno gorela.
Ko je to izvedel, se je nasmehnil:
»Moja edinka bo gorela, dokler bo življenje » menil Z novotarijami pa nič ni!
Prav naslednjo noč je zelo oslabel. Govoril je
o	samih lučkah in proti jutru umrl.
Zunaj je divjal veter. Od strehe je odkruši) drobec opeke, ki je udaril v petrolejko in ubil šipo. Luč je zaplamtela s poslednjim sijem in ugasnila.
Jutro je ležalo nad meslom. Prvi žarki »o skozi okno poljubljali mrtvega starčka.
Njegovemu nečaku se je zazdelo, da je drobna Matijeva lučka vzplamtela prav do nebes. Tam se je spremenila v solnčni žarek in se še enkrat vrnila vsa blesteča k starčku, di ga pozdravi in poljubi njegovo uvelo mrtvo lice.
Jubilej hvvalshe pisateljice zn
ncvinavhe Darije Jurič UZug©rfee
Znana hrvatska pisateljica in novinarka gospa Marija Jurid Zagorka bo slavila te
dni tridesetletnico svojega književnega in novinarskega dela. Da bi bil ta jubilej proslavljen tako, kakor Zagorka zasluži, se je sestavil v Zagrebu obširen odbor, v katerem so zastopana mnogoštevilna zagrebška društva in ustanove ter mnoge odlične osebnosti. V znak posebnega priznanja ta odbor ne namerava priredit Zagorki samo običajnega banketa z običajnimi govori, kar se v par dneh pozabi, marveč si je odbor nadel nalogo, da zbere med narodom toliko svoto, da bo zadostovala za gradnjo majhne, dostojne hišice, katero pokloni Zagorki. To je lepa gesta, ki je doslej nismo bili vajeni. Gospa Zagorka je s svojim neumornim dolgoletnim delom gotovo zaslužila to priznanje svojega naroda, saj je vse svoje delo, svojo izredno produktivnost in veliki svoj talent posvečala svojemu’na rodu skozi celih 30 let.
Življenje gospe Zagorke je nad vse aktivno in interesantno. Jubilantka je poseben tip med jugoslovanskimi ženami. Ze v šoli je vzbujala pozornost s svojimi sestavki — kot dvanajstletna deklica je pisala pesmice. V zagrebškem samostanu, kjer se je vzgajala, je pisala »Samostanske novinec, v katerih je beležila vse, k se ie dogajalo v samostanu. Skrivaj je pisala povesti in romane, ker so njeni bili proti njenemu pisanju; štirinajstletna je že objavljala svoje prispevke v »Bršljanu«.
Nekdaj je napisala članek o surovem postopanju madjarskega železničarja s Seljaki, čemur je bila sama priča. Članek je zbudil senzacijo in posneli so ga vsi listi. Za tem je začela pisati politične članke proti madjaronski vladi v inozemskih no-vinah. Ti članki so bili čitani celo v hrvat-skem saboru. Tedaj jih je poslala biskupu Strosmajerju ter ga naprosila, naj jo namesti kot novinarko pri »Obzoru«. Bila je to za tedanjo dobo nezaslišana predrznost, toda veliki vladika in tedanji urednik »Ob-zora« prof. J. Pasarič sta bila na njeni strani in končno je bila sprejeta v uredništvo. Tu je pisala rubriko »Madjarska politika«, referate o zunanji politiki, potem je otvorila rubriko »Iz ženskega sveta«, pisala podlistke, humoristične in resne, razna gledališka in družabna poročila, posebno pa je posvetila svoje pero ženskim društvom. Leta 1903., za časa Khuen Heder-varyja, je sodelovala pri vseh demonstracijah na zagrebških ulicah in jih pomagala organizirati. Skrbela je tudi za aretirance. Ona je organizirala veliko žensko demonstracijo proti Khuen-Hedervaryju na Markovem trgu. Bila je konečno tudi sama aretirana in zaprta. Po padcu Khuen Heder-
Prebirfek žensk in njegove posledice
Neka dunajska publicistinja je objavila sledeči zanimivi članek, ki se tiče prebitka žensk in njegovih težkih posledic:
Dnevna rubrika o samomorih izkazuje vedno več samomorov starejših in mlajših žensk. Ravnodušno prebiramo taka poročila, dasi bi nas morale gole številke pretresti. Samomori žensk radi nesrečne ljubezni, prepira ali brezposelnosti in enakih vzrokov so bili pač vedno na dnevnem redu, toda vzroki kakor: naveličanost življenja, strah pred osamelostjo, bolezen, starost, brezposelnost, dosezajo rekord, kakršnega doslej še niso nikoli dosegli. Zena je pač v splošnem nesrečna, se čuti, da je odveč. Manjka ji to, v čemur vidi še danes večina žen smoter svojega življenja: »ljubiti in biti ljubljena«. Njihov prebitek povzroča boj za moža in premagane polagajo malodušno orožje.
če se je že pred vojno ponekod konstatiral prebitek žen, so se te številke po vojni, ko je padlo na milijone moških, strahotno pomnožile. Da pokažemo samo nekaj primerov. V Nemčiji se je dvignil prebitek žensk od 29 na 67 na vsakih 1000 moških, v Franciji od 22 na 110 in celo v Srbiji, kjer je prej bilo znatno manj žen nego mož, se opaža po vojni prebitek žen; ravno tako na Bolgarskem in v Grčiji. Tudi Angleška izkazuje 94 žensk prebitka na vsakih 1000 moških.
Statistika je dokazala, da je v Nemčiji sedem milijonov žensk od 18—35 leta, medtem ko je moških iste starosti samo 4—5 milijonov; več nego dva milijona žensk te starostne dobe, ki pride v poštev za zakon, ostane torej brez moža. Velika večina teh žensk je poklicno zaposlena, vse so prisiljene, da se odrečejo zakonu in materinstvu. In to niso morda duševno revne ženske, ki ne vedo, kaj bi počele same s seboj, marveč nasprotno, so navadne osebe z bogatim notranjim življenjem, ki žel, da bi mogle s kom deliti svoje bistvo in svoje delovanje, da bi mogle za koga skrbeli. Dokler še upajo, da se bo njihova usoda spremenila, dokler so še mlade in močne, jih drži pričakovanje pokoncu; toda pride dan, ko se marsikatera z bridkostjo v srcu vpraša: čemu? Marsikatera se prebori do prosvitijenosti, išče in najde nadomestilo za osebno srečo v socijalnem delu v političnem življenju itd. Toda vsaki ni dano, da bi se mogla odpovedati in od misli na samomor do izvršitve je samo majhen korak. Na
varyja je bila z ostalimi vred izpuščena na svobodo.
Pri naslednjih volitvah je obhodila s kandidati hrvatsko-srbske koalicije vse shode ter agitirala za narodne kandidate proti madjaronom. Ko je njena stranka zmagala in poslala svojo delegacijo v peštanski sabor, jo je »Obzor« poslal v Budimpešto kot svojo poročevalko. Pojav žene kot političnega novinarja je vzbudil tam veliko senzacijo ne le med Madjari, aiupak tudi vse evropske novine so pisale o njej dolge članke.
Ko je bila hrvatsko-srbska koalicija postavljena vsled veleizdaje pred dunajsko sodišče v znanem velikem Friedjungovem procesu, je bila Zagorka spet poslana na Dunaj kot poročevalka. Pri tej priliki jo je posebno pohvalil pred vso koalicijo profesor Masaryk, današnji predsednik Č. S. R. Od te dobe je bila stalna poročevalka »Ob-zora« za hrv. sabor, in to polnih 20 let.
Po prevratu je začela obdelovati posebno zagrebške dogodke. Potem se je posvetila kriminalistiki ter poročala o kriminalnih dogodkih. Zahajala je s policijo v najtemnejše beznice, čestokrat preoblečena v moško obleko ter je pisala črtice o bedi najnižjih slojev, ki jih je sama preštudirala. Nato je postala poverjenica mladinskega sodišča ter poročala o bedi zapuščene dece. Sedaj je urednica »Zenskega Lista«.
Kot pisateljica je začela svojo karijero z romanom »Robije«, katerega je na lastne stroške dal natisniti biskup Strosmajer. Ta roman je bil takoj preveden na poljski in ruski jezik. Za naslednjim delom »Vlatko Šaretič« se je posvetila zgodovinskim romanom, ki obdelujejo hrvatsko preteklost, posebno mesta Zagreba.
Doslej je napisala 18 romanov in 14 dram, od katerih je bilo 12 igranih v zagrebškem gledališču. Za razna dobrotvor-na društva je spisala nešteto krajših igro-kazov, dalje prvi hrv. film po romanu Šenoe »Seljačka buna«. Poleg tega je napisala zelo veliko novel, črtic in podlistkov.
Mnogo bolj nego po svojem plodnem novinarskem delu je Zagorka znana po svojih zgodovinskih romanih, ki se čitajo v najširših slojih in dosezajo za naše prilike naravnost fantastične naklade. Nikdo ne zna tako oživiti hrvatsko zgodovino in napraviti jo tako popularno in razumljivo najširšim slojem, kakor zna to Zagorka. Ravno v tem je njena največja zasluga in ravno za to ji je narod o priliki njenega jubileja najbolj hvaležen.
Mnogoštevilnim čestitkam, ki jih jubilantka dobiva te dni iz vseh krajev naše domovine, pridružujemo tudi naše iskrene čestitke!
Dunaju ni bilo n. pr. leta 1929. nič manj nego 1531 ženskih samomorilk. Bilo je to za Dunaj žalostno rekordno leto.
Po statistiki je največ samomorilk med 35 do 00 letom, najmanj med 25—35, kar potrjuje gornja izvajanja. Slavni angleški psiholog Wil-liam Maltew je dokazal, da se največ samomorov izvrši v juniju in juliju, najmanj pa v decembru, da se med vsemi narodi Nemci najbolj nagibljejo k samomoru, na drugem mestu so Francozi, medtem ko je pri slovanskih narodih, ki vsled svoje skromnosti in ravnodušnosti lažje prenašajo udarce usode, samomor še redkejša prikazen.
Dazno
Proti nesolidnosti v trgovini
Nemška gospodinjska društva svarijo svoje članice pred nesolidnimi trgovinami, katere si skušajo pridobiti odjemalcev na vse mogoče načine. Ponekod dajejo n. pr. znamke za kine? matografske predstave. Ako kupi gospodinja za gotovo vsoto blaga, dobi po eno znamko; ko ima sto znamk skupaj, gre lahko v kino zastonj. Tako si gospodinja misli, da je dobila vstopnico zastonj, toda se vara, ker je trgovec gotovo pri blagu zaračunal vsaj toliko, ako ne več, nego njega stanejo znamke.
Kdo ima prav?
Mnogo se govori in piše o svetovni gospodarski krizi, o njenih vzrokih in mnogo Se ugiba, kako naj bi se ta kriza rešila. Kako različna so mnenja, dokazujeta že naslednja dva primera, posneta iz člankov dveh uglednih žen, priobčenih v »Berliner Tageblatt«-u. Dr. Maria E. Liiders piše: »Ti milijoni (posameznikov) pa so. ki morajo nekaj doprinesti k temu, da se končno gospodarstvo spravi preko mrtve točke; s tem bodo tudi preprečili, da se mi sami in njihovi bližnji ne bodo vedno globlje pogrezali v gospodarsko stisko. Misliti moramo vedno na to, da smo z vsako marko, ki jo izdamo pri kupovanju, plačali delavcu pol ali celo uro dela, da se tako zmanjša brezposelnost.« — »Vsi tisti milijoni žen, ki jim je količkaj mogoče ali ki morajo kupiti karkoli, naj to store takoj.« — Cisto drugače presoja to zadevo Dr. Aliče Salomon, ki piše: »Žene imajo samo eno sredstvo, da pomagajo svojim možem preko gospodarske krize: povratek k preprostosti. Zmanjšati stroške, odstraniti vsak luksus. — Enostavno ni res, da v slabih časih luksus povečuje nakupno
moč. Povečanje in sanacija nakupne moči sta odvisni od tega, da nikdo ne izda za svoje potrebščine več nego ima in da ostanejo trgovcu rezerve za obnovo kapitala.« Vsekakor bo poslednje stališče pravilnejše, posebno še za naše razmere.
Amerikanci se uče gospodinjstva
V	Ameriki so vpeljali na šolah pouk v gospodinjstvu tudi za moško mladino, in sicer je uvedlo ta pouk doslej 42 držav od 48. Preko 7000 dijakov iz višjih šol se uči prati, krpati, kuhati in pospravljati sobe. V Tulsi, v državi Oklahoma, je eno leto na šoli gospodinjstvo za dečke obvezen predmet. Angleška je začela posnemati Amerikance v tem oziru; mnoga mesta uvajajo pouk o gospodinjstvu na deških šolah.
Panazijatski ženski kongres
Panazijatski ženski kongres, ki st je letos vršil v Lahori, je imel za žensko gibanje velik pomen. V Ženevi zbrane ženske voditeljice, ki so ravno reševale vprašanje državljanstva poročene žene, bi brez Azijatk ne dobile glreov vseh državnikov. Azijatski delegati, turški, perzijski in japonski zastopnik, niso hoteli glaso-ati, dokler ni dospela brzojavka iz Lahore, ki je potrdila, da tudi Azijatke podpirajo zahteve Evropejk in Amerikank v vprašanju državljanstva poročene žene.
Kitajske šege
V	angleškem parlamentu je pri obravnavanju nekega, na vlado stavljenega vprašanj prišlo na dan, da se pobere po ulicah Ilonkonga letno po 1300 mrtvih otrok. Podtajnik za kolonije je temu pritrdil in je pojasnil, da ne gre za zločine, temveč da je to za Kitajce način, da se znebijo mrtvega otroka, ker ne marajo imeti sitnosti, ako je otrok umrl od nalezljive bolezni. Večkrat ga pa polože na ulico tudi zato, ker ne zmorejo pogrebnih stroškov.
Moške in ženske plače v Švici
Razlika med moškimi in ženskimi plačami v švicarski industriji se zadnja leta nikakor ni izenačila; nasprotno, postala je še večja. Pred vojno je znašal povprečni zaslužek žene od 18. leta dalje 3-22 frankov. Neizučeni delavec je zaslužil povprečno 4-79 fr. dnevno. Razlika med dnevnim zaslužkom žene in onim neizučenega delavca je torej znašala pred vojno 1-57 fr. L. 1929. je znašala povprečna dnevna mezda delavke 6'45 fr., medtem ko je neizučeni delavec zaslužil povprečno 985 fr. dnevno. Razlika je znašala 3'40 fr. ali 53%. Ženska plača je torej padla od 1. 1913 do 1. 1929 v primeri s plačo neizučenega delavca za cele 4%.
Sospodin/sfvo
Varčevanje s časom
n.
Moderna arhitektura olajšuje in poenostavlja delo ženi-gospodinji. Dočim se je do zadnjega časa gledalo bolj na zunanjost hiše. posebno še na fasado ali pročelje, nego na notranjo udobno razdelitev prostorov, se je zdaj preokrenilo in se gleda v prvi vrsti na udobnost. Nič več ni v novih hišah tistih strašnih, temnih kuhinj, v katerih se je ena oseba komaj obrnila in kjer je morala ves dan goreti luč. Ali niso bile te kuhinje prava ječa, kjer je morala prebiti večino dneva bodisi gospodinja, bodisi služkinja brez zraku in brez dnevne svetlobe? Še le po vojni se posveča kuhinjam več pozornosti, odmerja se jim veliko okno in, če tako bolje kaže, postavlja se kuhinja celo na pročelje hiše. V starih hišah so shrambe zunaj kuhinje, morebiti je treba celo čez hodnik na nasprotno stran. Sedaj, v novih hišah, so vrata v shrambo kar naravnost iz kuhinje. Tudi se vzidavajo v kuhinjske stene omare s policami, da se v kuhinjah, ki so navadno majhne, ne nabere preveč pohištva. Vsa posoda se lahko pospravi v te stenske omare.
Koliko stopinj si gospodinja prihrani, ako je tako srečna, da dobi tako udobno zidano stanovanje!^ Izmučenosti, ki leže zvečer na veliko večino žen-gospodinj, je krivo baš nepraklično razporejeno stanovanje, ko mora stopicati iz kuhinje v shrambo in nazaj ter po dolgih hodnikih v druge prostore.
Mnogo si prihrani gospodinja na času. ako si pravočasno nabavi na dom vsega, česar potrebuje. da ji ni treba trkati na vrata svojih sosed ter prositi na posodo, kar je nelepa razvada. Tudi pošiljati služkinjo ali otroke za vsako malenkost v prodajalno ni prav, olroci — posebno dekleta — se tega navadijo in bodo tudi one tekale ali same ali pošiljale druge po večkrat v enem samem jutru v trgovino zdaj po to, zdaj po ono.
Gospodinja si mora že ob večerih napraviti program za drugi dan. premisliti, kaj bo kuhala in česa ji bo treba. Vse si mora zapisati, četudi le na kratko, saj je to samo zanjo. Grede na trg si preskrbi vsega, česar bo potrebovala čez dan. Menda se nikjer drugje tako rado ne pozablja kakor v gospodinjstvu. Pri gotovem delu ti sine v glavo: to in to moram narediti, to moram kupitiI Pa greš in v mislili na drugo delo in v drugem opravku takoj pozabiš, kaj bi morala narediti, kaj kupili. Zato je najboljše, da imaš svoj zapisnik pri rokah, da vanj takoj zabeležiš, česar si se spomnila, kaj moraš sto-rili ali kupiti. Zato imej svoj zapisnik in svinčnik vedno pri rokah!
Uradniške in delavske žene dobivajo denar za gospodinjstvo bodisi mesečno, štirinajstdnevno ali tedensko. Najboljše je, da si le žene 3 stalnimi dohodki naročijo iz špecerije vsega, česar je treba bodisi za ves mesec, štirinajst ali teden dni, za kolikor časa pač dobe denar.
Tako je mnogo bolj priporočljivo in ekonomično, nego če se z vsako četrt riža ali zdroba moke ali masti teka v prodajalno. Papir, v ka-
terega trgovec zavija živež, tudi nekaj odvaga Ako imaš glavni živež doma, je vselej bolj varno, nego če imaš stalno skromno odmerjeni denar. Večkrat je treba tega ali onega razven hrane. Če je denar tu, kaj rad zdrkne in proti koncu meseca ali tedna zmanjka za hrano. Ce je živež doma do nove plače, je družina vsaj s hrano preskrbljena in ni se bati pomanjkanja vsaj v jedi ne.
Od začetka se bo morebiti gospodinja parkral uštela; naročila bo morda preveč ali premalo, pozneje se pa tako privadi, da bo imela tako rekoč natanko dovolj.
Preden greš k trgovcu, zapiši si vse jestvine, ki so ti potrebne; v trgovini prečitaš trgovcu, da si tudi on zapiše in ti živež pošlje na dom.
Tako ne boš letala ali pošiljala vsak trenutek v prodajalno po to ali ono malenkost. Na ta način si prihraniš na času, ki ti je kot dobri In skrbni gospodinji skromno odmerjen.
Tudi na trgu se posebno v zimskem času preskrbimo za več dni. V mrazu se meso ne po-hvari, če ga hranimo na hladnem, glavnato zelje, ohrovt, sladkor in kisla repa se da ohraniti doma.
S časom varčujemo lahko pri vsakem delu s tem, da imamo za dotično delo vse potrebno pri roki. Tako n. pr., če hočemo čistiti zelenjavo. Ako jo imamo na vrtu, jo bomo že tam očistile prsti, trdih ali gnilih in sploh neuporabnih listov. Na mizo pogrnemo več listov časopisnega papirja, pripravimo si skledo z vodo, kamor bomo devale osnaženo zelenjavo, oster nož in lesen krožnik, ako jo mislimo zrezati na drobno. Ko imamo vse pri rokah, sedemo k mizi tako, da ne bomo upognjene in da imamo roke v primerni višini, ne previsoko, da se ne utrudijo. Prav tako se pripravimo za lupljenje krompirja, jabolk itd. Da mize ne zamažemo, jo vedno pokrivamo s časopisnim papirjem, katerega zvijemo po končanem delu z olupki vred v kepo, ki jo vržemo, v mestih, kjer nimamo živine, najboljše na ogenj, po končani kuhi.
Vso kuhinjsko pripravo kakor bet, kuhinjske nože, desko za mesenje. valjar imej vedno na nože, desko za mesenje, vljar imej vedno na no, da ne izgubljaš časa niti z iskanjem niti še le s snaženjem, kadar jo potrebuješ.
Glede na varčevanje s časom, naj še omenim stari izrek, da je rana ura, zlata ura.
Blagovi igrajo veliko ulogo v tekoči sezoni. Pri pariških dirkah in v spomLdnem salonu je bilo videti mnogo pikčastih blagov. Večinoma so to male pike v velikosti gralia in še manjše, posamezne in v skupinah; vidimo jih na vseh vrstah blaga: na lahkem volnenem blagu kakor tudi na svilenih muselinih, kitajskih krepih, marokenih in lularjih. Ti blagovi so najrazličnejših barv, vendar prevladuje belo na črnem, črno na belem, rumeno na modrem, modro na rumenem in še bolj zelene pike na modrem dnu ali modre pike na zelenem dnu. Te vrste blaga uporabljajo za preproste popoldanske obleke, medtem ko vidimo na slavnostnih ter večernih oblekah zelo velike kroge ali elipse. Pravilo se torej glasi: za vsakdanje, preproste, pocestne obleke mali vzorčki, za lahke slavnostne in večerne obleke pa veliki in zelo veliki \ vzorci!
Vzorčasti blagovi so tako zelo priljubljeni, da uporabljajo enobarvne blagove samo še za kostime in plašče, skoro vse ostalo je na kak način vzorčasto. Vse praktične žene zanima v prvi vrsti to, katera iz nekdanjih barv je zopet moderna, da si lahko s stare obleke prenarede . in jih zopet uporabijo. Letos slavi svoje ponovno vstajenje temno-modra barva. Med kostimi je poleg drobno črno-belo vzorčastimi najele-gantnejša barva temno-modra, toda tudi pri vzorčastih svilah vidimo čestokrat temnomodro dno. Temnomodre svilene in čipkaste obleke ! niso nikaka redkost in v izložbah vidimo toliko , moderno luknjičasto vezeno svileno blago temno modre barve. Temnomodri kostimi, naj bodo iz volnenega blaga ali iz marokena, se popolnjujejo s svileno bluzo svetlo zelene barve ali pa neke , modne rožnato-rumene (podobne barvi ožgane kože); ciklamnov barva, ki je bila že mnogo sezon naravnost nemogoča, se sedaj zopet uveljavlja. Poleg teh bluz lahko nosimo tudi bluze iz angleške vezenine, bele, <5cru, rožnate, bledo modre in ciklamnove barve. Iz vezenega blaga se nosijo tudi cele obleke, ali se to blago upo-rabi samo kot okrasek pri enobarvnih oblekah. Iz enakega vezenega blaga se izdelujejo tudi široki letni klobuki.
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI Draina.
Začetek ob 20. url zvečer.
Nedelja, 17 maja: »Pri belem ko<njiokuc. Ljud- ’ ska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, »Zeleni kakaduj, On je vsega kriv«. Red A.
Torek, 19. maja: Zaprto (Gostovanje v Kranju). : Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 17. maja: »Oj ta prešmenlana ljubezen«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven
Ponedeljek, 18. maja: Zaprlo.
Torek, 19. maja: »Fidelioc. Gostuje Marij Šimenc.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 17. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Znižane cene.
Ponedeljek, 18. maja: Zaprlo.
Torek, 19. maja ob 20. uri: >Dogodek v mestu Gogk »b. C.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začelek ob 20.15.
Četrtek, 21. maja: »Bunbury«. Premijera. Stoti naslap gdč. Pirčeve.
Petek, 22. maja: »Bunbury«. Zaključna pr®d »tava v tej seaoni.
M
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmunj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskegu značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 pur.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Znarfne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro „Tehna“, Ljubljana, Mestni trg itev. 25/1________507
Fofomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-šfcine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
2.500 — Din
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi 1 Tovarna Vega, Ljubljana, pošt. predal 307. Priložite znamko za odgovori	988
Emajl d./o.z.
Ljubljana 7
Beljaška4 - Telef.3252
emajlira in ponilc-
Ijuje po naročilu
NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenjo
Emajl d. z o. z.
Ljubljana 7
Beljaška 4	1084
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
tajceneje In v veliki izbiri pri KARL PSELOG Ljubljana, Židovski ulica In Stari trg
Vse vrste
kakor tudi kromatične najboljo in najceneje kupite pri mo lidtlovatilju harmonik
Franc Kucler
postaja Dranov grli pri Vrhniki, lugoslivija.
Priznano naj bot J šn domača lzdelovalnlca. Nizke cene.
Ustanovljeno 1. 1852
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (proj Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave
792
Duke ličan/e
in tapeciranje avtomobilov
Mariin Mali
Domžale 1240
Za splošno ključavničarstvo
se priporoča
IVAN KRALJ
UUBUtNA
Gregorčičeva ul. št. 5 ia Jesenicah
iščem štirisobno stanovanje s pritiklinam. Dr. Štempihar. 117i7
Izvežban žagar
bi rad nastopil takoj službo Jernej Raspotnik
Vas Briše, štev. 18, p. Medija-Iziake
1276
Barvamo
In čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj
1164
*° X kateri so dobili •j1*	v spomin na
Birmo ure in »JT zlatnino kup-w Ijeno pri
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9 In tadov oljni ostanejo ^ tudi &
/ ki so tako ugodno In poceni ku*
r»l!l za svoje Birmance naj* epSa darila — Oglejle «1 izložbo
Klavirje, pianine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40.
1269
Najnovejšu bržoli k a 1 n i c a. — Prvovrstni modni atelje
JOSIP BOC
LJUBLJANA Kolodvorska 6
1207
Tudi Vas se <0
tiče!
Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor
Okrajne
zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirano orožnike, učitelje itd. Pismeno ponudbe na „UNION“, zavarovalna družba, Ljubljana, MikloSlčeva c. 7/IH.__________1222
Nagačenfe
vsakovrstnih
živali
po jako nizki ceni izvršuje
foško E. Pušpan
preparator Ljubljana Mesini trg H.
Pozor 1
Avtomobilisti
Ako Vam se na potu na Bled-Gorenjsko pripeti nesreča na avtomobilu, obrnite se na avtomehanično delavnico ST. CYRANSkl. Kranj, ki Vam popravi takoj In poceni
1150
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Zahvala.
Ob nenadni, težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, dedka, itd,, gospoda
kana Kregarja
nam Je došlo toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, in bilo nam je izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu po-sebe j.
Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in nam stali zvesto ob strani.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Misu, vsem darovalcem krasnih vencev in -cvetja, prav osobito zahvalo izrekamo upravnemu odboru »Ljudske posojilnice«, kr. banski upravi v zastopstvu podbana gospoda dr. Pirkmayerja in ban. svet. gospoda dr. Vončine, vsem gg. banskim svetovalcem, županu gospodu dr. Pucu in podžupanu gospodu prof. Jarcu, vsem gg. občinskim svetovalcem, magistratnemu uradništvu z direktorjem gospodom dr. Zarnikom na čelu, predsedniku in podpredsedniku zbornice za TOI, gg. Jelačinu in Ogrinu in generalnemu tajniku gospodu dr. Windischerju, uradništvu Ljudske posojilnice z gospodom ravnateljem dr. Kržanom na čelu, zastopnikom denarnih zavodov z gospodom dr. Slokarjem na čelu, komisarju OUZD gospodu dr. M. Kreku, predsedniku Pokojninskega zavoda gospodu Vrtovcu, predsedniku Kat. tisk. društva gospodu dr. Pečjaku, bivšemu oblastnemu komisarju gospodu dr. Natlačenu, ministru n. r. gospodu prof. Sušniku, bivšemu prosvetnemu šefu gospodu dr. Capudru, glavnemu uredniku in ravnatelju uprave Slovenca gg. dr. Ahčinu in Rakovcu, vsej številni duhovščini s preč. gg. stolnimi kanoniki Nadrahu, dr. Stroju, dr. Klinarju in dr. Opeki, čč. sestram usmiljenkam, zavodoma Marjanišču in Lichtenthurnu, upravi in uslužbencem električne cestne železnice, Prosvetni zvezi, Rokodelskemu društvu in Sentpeterski Prosveti, čč. 00. frančiškanom, pevskemu društvu »Ljubljana« in pevcem ostalih pevskih društev za prelepo žalno petje, zastopnikom raznih korporacij, društev in organizacij z zastavami, pokojnikovim stanovskim kolegom, gg. govornikoma Ogrinu in prof. Dermastji za prelepe tolažilne besede pri hiši in ob grobu ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k preranemu grobu.
Vsem še enkrat naša ponovna in prisrčna zahvala.
V	Ljubljani, dne 16. maja 1931.	,
Globoko žalujoči ostali.
J
bivši komisar za šofersko izpite
Ljubljana
Dunajska cesta 31
Ure, zlatnino in srebrnino
za birmo kupite najbolje in poceni pri stari tvrdki:
T. Fchrenbach
urar In optik, Maribor
Gosposka ulica 26
Ivan Seliškar
urar
Ljubljana
Gradlile Jlev. 3
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ista izvršujem točno in solidno. Cene nizke. 1226
Ure za birmo
zlatnino in srebrnino
kupite najbolje pri
Mulavcu
Maribor, Kralja Petra Irg (pri mostu).
Oglejte 1228 si kvaliteto ln cene.
A. Lesjak, Maribor *
\,to	^
k
sov'"- s*	A
Gosposka ulica št. 11
Agitirajte za »Jugoslovana«!
Pogrebni monopol v Ljubljani
Lani je mestni pogrebni zavod imel 712 po grebov m prepeljav, doeim jih je imel predlanskim 605. Bruto donos pogrebov in prepeljav v 1. 1930. je znašal 1,056.698 Din, v primeri z onim 1. 1929. za 446.896 Din več, kar dokazuje, da se je promet 1. 1930. znatno povečal.
Kot važen dogodek za mestno pogrebno podjetje je beležiti v minulem poslovnem letu razsodbo državnega sveta z dne 10. oktobra, s katero je bila pritožba pogrebnega podjetnika Ivana Gajška iz Most proti odločbi trgovskega ministrstva kot neosnovana zavržena in po kateri ima mestni pogrebni zavod edini pravico pokopavati na teritoriju ljubljanske mestne ob-fiine mrliče, torej tudi one iz tukajšnje splošne bolnice.
S pridobitvijo pogrebnega monopola v Ljubljani se bo število doslej po mestnem pogrebnem zavodu izvršenih pogrebov ln prepeljav zvišalo za okoli 600 pogrebov, torej podvojilo. Od tega števila odpade na tkz. ubožne pogrebe splošne bolnice okroglo 400 pogrebov na leto,
Zanimivo je, da je mestni pogrebni zavod izvršil od svojega postanka 1. 1914. pa do danes skupaj 17.027 pogrebov oz. prepeljav in eks-hnmarij. Bruto tlonos teh pogrebov je znašal v tej dobi 13,819.257 Din.
Razširjajte Jugoslovana!
Speeijalna elektrotehnična I«Trt fVilr*
delavnica	Ul	lit
Ljubljana, Mestni trg 17, Cankarjevo nabrežje 25.
Popravilo in previjanje vseh vrst motorjev, generatorjev in transformatorjev. Specialni oddelek za previjanje in popravila avtodinam. — Precizna popravila vseh vrst zdravniških, zobn-zdravniških itd. aparatov. Telefon 2744.	1189
Prostovoljna javna dražba v St. Vidu nad Ljubljano
V nedeljo, 17. maja ob 18. uri se bode nadaljevala dražba in se bo med drugim prodalo
16 stavbnih parcel
v izmeri od 600 do 800 m2, ki ležijo ob Škofovih zavodih. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji bo na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 87.
Pričetek dražbe ob 13. uri pri hiši št. 17 — Oirman vulgo Lovrenc v 6t. Vidu poleg cerkve.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 15. maja 1981.	1268
V	neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest o smrti našega ljubega sodelavca gospoda
ki nam ga je kruta usoda iztrgala dne 14. maja 1931.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. maja 1.1. ob 4. uri pop. iz zdraviliške kapelice v Slatini Radencih.
I Slatina-Radenci, 16. maja 1981.
I	DIREKCIJA I ZDRAVILIŠČA SLATINA.RADENCI
I
Kam naj grem, kje naj kupim___
■
S
Največje
podjetje
v Sloveniji za konfekcijo plaščev In obleke
j Trgovski I £ dom
Maribor
■ Aleksandrova c. 26
I
josip leloviek
Celje, Aleksandrova št. 4
I
It
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert
lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Zlvell“ Ljubljana
762
Kavarna
»Merkur«
Ignac Lebič, Celje
696
|akobPerhavec
Izdelovanje likerjev, dez. vin, ruma In konjaka
Maribor
Gosposka ulica štev. 9 696
Hotel
»Pošta«
Celje
689
Birmanska
darila
po nizkih cenah Danijel Zupanc
zlatar
Ljubljana
Wolfova ulica štev. 6 1271
URI ZA BIRMO
nudi najcenejše
IVA« PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo itev. 16
da bom dobro postrežen . . .?
Industrija
»Karo« čevljev
Maribor
Koroška cesta št. 19
^	698
„lux“
kemični Izdelki Josip Kordiš
priporoča svoje izdelke najbolje kvalitete kakor: „Lux“ krema za čevlje vseh barv, vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno | voščilo.
Zibert A.
zaloga čevljev Ljubljana Prešernova ulica
Naj večja izbira!
740
Velika zaloga čevljev ročnega izdelka znamke
,0ro‘
Priznano dobro blago.
Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvor-
903
ska ulica 26.
Bebica —
kam se peljeva? Na Poljansko cesto31 k M. Nardinu
ki nam nudi najboljša kolesa
wMInaw
in nam kolo popravi dobro in po zmerni ceni. ioas
O
Spain
nce
moderne in vse drugo pohištvo po najnižph cenah
Matija Andlovič
Ljubljana
Komenskega ulica 34 1115
stavbno
mizarstvo
B01CA IVAN
Vižmarje
pri St. Vidu nad Ljubljano
812
Zaloga pohištva
Mizarstvo
NOVAK IVAN
Vižmarje
St. Vid nad Ljubljano 811
Maks Ferjan
splošno ključavničarstvo Ljubljana Zvonarska ulica št. 7 Popravila tehtnic, utežev itd. — Spe-clialist za blagajne.
858
Modni krojaški atelje
Franc Avšič Ljubljana
Komenskega ulica 36 (vis-k-vis „Ledine“) Izdeluje vso obleke po meri in nizki ceni 1126
Drogerija
»Central«
Filip Vrtovec
Celje
Zahtevajte brezplačno cenik
693
Modna trgovina
T. Eger 774
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 2
Modno blago, čipke, perilo, nogavice itd.
Dežnike
izdeluje In popravlja trvdka
Ivan Pavlin Ljubljana,
Florjanska ul. 11
Solidna postrežba.
Zakaj?
Nesporno elegantna fazona obleke, za katero marsikoga zavidate.
Ker je blago in podloga nabavljena pri znani tvrdki
Novak, Ljubljana
Kongresni trg 15
nasproti Nunski cerkvi
Velika izbira!
Ugodne cene! Solidna postrežba!
1220
m
Hotel in restavracija pri
»Belem liranjcu«
Pristna domača vina — gorka in mrzla jedila — moderno urejene tujske sobe
Kajlež
Ljubljana
Florijanska ulica št. 4
m
„Elida“
brivski salon za dame in gospode
Trajno kodranie Celje Vodnikova ulica
687
Oglašujte
v
•Jugoslovanu I«
Frizerski salon za dame in gospode
Franc Loborec
Ljubljana
Rimska cesta
se priporoča c. damam za trajno kodranje, vodno ondulacijo in vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih cenah. Sprejme c. dame in gospode na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust. 720
I Brivski salon za dame in gospode
Franc Kokalj
Celje
Kralja Petra cesta štev. 22
ije _
cesta I 688 |
Trajna ondulacija
garantiran in siguren uspeh. Se priporoča
Fr. Wilmann
brivec, Ljubljana
vis a vis Napoleonovega spomenika
746
DAME I - NOVOST!
Trajna ondulacija
brez opeklin, — nepoškodovani lasje, najlepši valovi — (tudi n» ddglh litth — kitah) Cene zmerne.
Vendelin Sebal
Mm za dama In gospoda Ljubljana
Sv. Petra c. 44
1242
Tako izglodajo pravi zavitki Dr. OETKER-ja za vanilinov sladkor in za pecilni prašek. — Pri nakupu pazite na
,,Svetla	“
Dr.A. Ostker-jev
vanilinov sladkor
za kuhinjo.
»« ra vdrli «<foitujr.d* rufobi vrMi puding kres**, boM pU 1 Utor lik«*** jcM* ronilijdv arroms.
VkebiM *»** lavdka Mdemctluja 3-> «4rg||» voalHio.
997
F
Oitar Oetker-je* pecilni prašek
imenom
pod
(Zadbt
99
A
Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le
2>z>. CefXter-/eve izdelke"
L. Ornik
manufaktura
Maribor
Koroška oesta 9
Plačilne olajšave! 697
I
Harmonike
Lubas
so najboljše. —■ Fran« Lubas, Ljubljana, Dunajska oesta. 76i
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti bi obHk
STEKLO
irealno 0—g nun, maSipako 4—6 nun, portalno, ledasto, M d as ter Hd.
SPECTRHM D. D.
NA VII — '
a-#
JEk
Vedno prihajajoče novosti 1
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Vino
z vinarske razstave
v steklenicah in sodčkih prodaja od sobote od 8. ure naprej v dvorani „Union‘, v Mariboru
po zniiani ceni
Vinarsko društvo.
1276
sobice
AKUMULATORJE
dobavlja ter strokovno popravlja in polni
edino oblastveno koncesionirano akumulatorsko podjetje |aaa. Dunajska cesta štev. 87, poleg strojnih livarn.	856
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
TOVARNA SODAVICE
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčujoči „Santtas“.
I. SLANOVIC “
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna In izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. ©9 Družba dobavlja
članom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe 1
Telefon štev. 3831
UNDERUfOOD
pisalnih strojev ie danes v rabi ZASTOPSTVO IMA
Ludv. Baraga
Selenburgova ul. 6 • Tel. 29*80
Netle-lja, 17. maja 1031.
    ; -------------------------------
JUGOSLOVAN
Stran 17
Preselltveno naznanilo f	12,2
Vljudno naznanjam cen), občinstvu, da sem preselil svojo slikarsko delavnico is Roinc ulice kt. 8 na Karloviko cesto St. 2, vhod iz Vosarske poti St. 1
Blagovolite mi ostati Še nadalje naklonjeni in hodite uverjenl, da bom izvrševal
Vafta cenj. naročila, vsa v mojo stroko spadajoča dela, najhitreje, najtoČneje in po zmernih cenah
Joiko Majhenič, sobno slikarstvo, Karlovška cesta-Uozarska pot 1
Za bližnje spomlad
smo izdelali veliko zalogo	Vabimo	na	izbiro	n	to
modernih plaščev "“emm
za gospode in dame
Drago Gorup & (o.,
Induilrijd
Ljubljana, Miklošileva cesta št. 16 — I. nadstropje
1. MIKUS
Ljubljana - Mestni trg 15
*	Telefon Stev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Na	veliko!
Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportira-nje vina, kakor tndi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna!	Delo	solidno!
Franjo Repič
sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolesijska utica 18
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358 Lastnik in vodja:
429
primarij doktor Černič
specialist za kirurgijo.
Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“~jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: 1. razr 120. II. razr 80, III. razr. 60 Din
Uniforme
za gospode oficirje in činovnike vse vrste, točno in solidno izvršuje od najboljšega po zelo nizki ceni tvrdka za uniforme in civil
Anion Vrbinc
Ljubljana, Vidovdanska cesta Št. 20.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah In posestvih daje svojim članom
„JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5’— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
909
PozorI
Prihranimo 60 — 80 odstotkov
pri nadomestitvi novih plošč za
Avto - Motoriki - Radio Akumulator
Specialna stanica za polnenje po znižani cenil Delo zajamčeno strokovno edino pri
3. Jenih ©
1’rva spccijalna akumulatorska delavnica, vhod Miklošičeva c., poleg palače Delavske zbornice in kolodvorska ul. 29, Kavarna »Leon«.
t)74
Zaradi nesreče
inventarna odprodaja
manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah	Se priporoča
MARIJA ROGELJ, Ljubljana, Sv. Petra cesto 26
Motorna kolesa in kolesa
vseh prvovrstnih svetovnih znamk
A. Praprotnik - Domžale
trgovin« s kolesi, Šivalnimi stroji In gramofoni, me-banlčna delavnica, stabilna bencinska pumpa
Najmoderneje urejena peč aa lakiranje In emajliranje
koles In drugih delov
Karol Ussar
Mari jot
Plinarniška ul. 17 Izdeluie vse vrste 702 tehtnic
tovarna
tehtnic
MoJerna električna svetilna telesa
*	nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lamplone etc.)
is velike ubere solidno dobavlja in inštalira
ELEKIROINDUSTRIIA D. ».
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13
Telefon interurban 2314	983
ra niti
Hočete Imeti prijetno lahko hojo? Potem se obrnite na prvo specielno čevljarsko delavnico kjer boste postreženi kakor sami želite. Izdelovanje vseh vrst moških in luksuznih damskih čevljev. »Goiserji«. — Popravila se sprejmajo. MIHAEL PETERNEL, Ljubljana, Brce *t«v. 1.
122S
Za stavbno sezono
se priporoča glavnemu občinstvu in cenjenim zavodom renomlrana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno I	Cene	konkurenčne	I
Poslovalnica: Novi trg kt. $ Delavnica: Rimska c.2. in Gregorčičeva ni.5 8 apoštovanjem	Telefon	8353
JAKOB FLIGL
LJUBLJANA ioo4
e
82!)
Prihranite
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in temeljne zidove, napeljave iz cevi s svetovno priznanimi
CONCO
€€
amerikanskimi azbestno nitkastimi izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co., Euclid, Ohio U. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo:
Mirko Marmolja, Maribor, Cinkarlm 20.
vsa dela s „Conco“ preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK
splošno kleparstvo in instalacija strelovodov
LJUBLJANA, Ambrolev Irg 9
870	Telefon	št 3146
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektro-tehnično podjetje za vsa elektro-instalaeijska dela in elektro-mehanična delavnica za popravilo elektro-motorjev, transformatorjev itd. LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44 Telefon št. 30-41
Od dobrega najbollše je le
423
šivalni »Ivo/ in bele
Elegantna
Izvedba najboljši
materijal I
imama
pisalni stroj v S velikostih !
Novosti
Šivalni sivci
kot damska pisalna miz..	Le	pri
Jos. 'Peteline
Ljubljana
•a vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obroke! Tel. int. 2913
Tovarna pohištva IVAN M ATHIAN
arhitekt za fatterlere
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko ealogo najmodernejšega pohištva • priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetnifika dela po naj-- -•	nižtih cenah.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo
kroJaSko obrt In kontekd)sko trgovino presolil m Sv. Petro cesto it. 25 (hotel Tratnik).
Priporočam se slav. občinstva za mnogobrojni obisk, s pripombo, da bom glede postrežbe, točnosti in najnižjih cen v popolno zadovoljnost ustregel. :: Obleke bom izdeloval po najnovej-Šem kroju. :: Likanje od obleke 16 Din.
S spoštovanjem um IVAN MOHORIČ, krojaSkl mojster.
Za soboslikarska,
plesltanlta in blniliLanLa Jela se prlpsuta
«» Tone Malgaj
Jruiba i a. IJUBljAM, k.lejvorska »I. «
Ustanovljeno leta 1846 Telefon 23-63
Gradbeno podjetje
G.TONNIES
♦	družba z o. z.
Ljubljana
Pisarna: Dunajska cesta St. 25
I	Podjetje projektira in izvr-
šuje vsa v gradbeno stroko spadajoča deta: bančne in industrijske palače, stanovanjske hiše, tovarniška poslopja, šole, cerkve, vile, male enonadstropne, oziroma enodružinske hiše. Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — lastni opekarni se izdeluje po konkurenčnih cenah lepa, močna žgana opeka. Iz lastnega gramoioloma se nudijo vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega materijala se nahaja na Martinovi ceBti.
Ploščice za štedilnike, Stensko oblogo Peči > sobne in krušne FAM4 azbestni tlak Ksilolitni tlak Keramični tlak Strešna opeka Ceresit
in ves ostali gradbeni materijal vedno najcenejSe pri:
Keramični in gradbeni materijal
L. Battelino & Co.
Ljubljana - Miklošičeva cestfa 15
Telefon 2037	1260
Spedicijsko podjetje
RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče t direktnim tirom od glavnega kolo-
I BURI lAIlA dvora‘ Carin**0 skladišče. Mestne trošarl-
M **	™ ne prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
lelelon u. 20-60	PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Jugoslavija
••
v nominalnem znesku: Francoskih frankov 1.025,000.000 = dolarjev Zedinj. amer. držav 40.158,525.225 ~ funtov šterlingov 8,251.958-13-8,4 = švicarskih frankov 208,126.307*40 = holandskih forintov 99,907.324.41 = švedskih kron 149.850,827.225 = čehoslovaških kron 1.355,400.396-25 - belg 288,817.269.65 = zlatih stabiliziranih dinarjev 2.280,141.510. To mednarodno posojilo je izdano na podlagi določil zakona z dne 14. maja 1931. v cilju izvršitve programa denarne stabilizacije in ekonomskega razvoja Kraljevine, sprejetega od kraljevske Jugoslovanske vlade ob sodelovanju Narodne banke Kraljevine Jugoslavije*
Emisijo tega posojila izvršijo:
v Franciji:
Banque de F Union Parisienne iz Pariza;
v Čehoslovaški:
Živnostenska Banka iz Prage;
v Švedski:
Aktiebolaget Kreuger & Toll iz Stockholma;
v Švici:
Societe de Banque Suisse iz Bazela in Credit Suisse iz Ziiricha-a;
v Holandiji:
MM. Mendelssohn & Co., Amsterdam in Neederlandische Handel-Maatschappij N. V« iz Amsterdama;
V Jugoslaviji: Državna Hipotekarna Banka, Beograd.
Emisija v Jugoslaviji ima 50.000 obveznic v nominalnem znesku Ir. frankov 50,000.000. Ali 111,226.400 stabiliziranih dinarjev po vpisni ceni	8*7*50°/
odnosno 875 francoskih frankov ali 1.946*50 dinarjev po obveznici z obrestmi od 1. junija 1931., plačljivih pri vpisu.
V	kraljevini Jugoslaviji vršijo vpisovanje:
Državna hipotekarna banka in vse njene podružnice; Narodna banka kraljevine Jugoslavije in vse njene podružnice; PoStna Hranilnica in vse njene podružnice; PriVilegOVana
agrama banka V Beogradu in sledeči denarni zavodi:
v Beogradu:
Beogradska Zadruga Beogradska Trgovačka Banka Vratarska Zadruga
Generalna Banka za Trgovino in Industrijo Zanatska Banka Izvozna Banka
Jadransko-Podunavska Banka člnovnička Banka
v Leskovcu:
Les kovaška Centralna Banka
v Novem Sadu:
Trgovačka i Obrtna Banka Gradska Štedionica
v Sarajevu:
Banka Gajret Gradska Štedionica Zemaljska Banka
Srpska Centralna Privredna Banka
v Subotici:
Opšta Kreditna Banka Opšta Privredna Banka in vse podružnice označenih bank.
v Zagrebu:
Prva Hrvatska Štedionica Gradska Štedionica Jugoslovenska Banka Jugoslovanska Udružena Banka Srpska Banka Hrvatska Kreditna Banka
v Dubrovniku:
Dubrovačka Trgovačka Banka
v Ljubljani:
Zadružna Gospodarska Banka Hranilnica Dravske banovino Kreditni Zavod za Trgovino in Industrijo
Ljubljanska Kreditna Banka Mestna hranilnica
v Splitu:
Bračko-Amerikanska Banka Gospodarska Štedionica Prva Pučka Dalmatinska Banka
v Celju:
Celjska posojilnica
Vpis se obavlja od 18. maja 1931. do zaključno 6. junija 1931.
Državna Hipotekarna banka si rezervira pravico zaključiti vpis po potrebi tudi prej.
Pogoji emisije:
Posojilo bo izdano v obveznicah na donosilca v nominalni vrednosti po 1.000’—, 5.000’—, 10.000*— in 25.000*—< francoskih frankov. Obveznice trauš, izdanih v raznih državah, bodo v vsem enake. Vse obveznice bodo istega tipa in uživajo iste pravice in prerogative brez ozira na mesto njihovega vpisa, narodnosti in osebo vpisnika.
Obresti 7% se bodo plačale donosilcu v Šestmesečnih enakih kuponih, 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Prvi kupon zapade 1. decembra 1931. Izplačilo dospelih kuponov se bo vršilo po želji imetnikov v mestih emisije v odnosnem nacionalnem denarju.
Vse obveznice bodo amortizirane v toku 40 let, počevši od 1. junija 1932., bilo v polnem nominalnem znesku potom letnih Srebanj, bilo potom odkupa na borzi, v koliko bi bil kurs obveznic izpod paritete, oziraje se pri tem na vrednost tekočega kupona. Jugoslovenska vlada ima počevši od 1. junija 1936. pravico, da odkupi po nominalnem znesku bilo vse obveznice, bilo en del, kakor tudi da vrši izredne amortizacije potom odkupa na borzi. Objavljanje številk izžrebanih obveznic se bo vršil® preko »Službenih novin«. Amortizirane obveznice se bodo izplačale po želji imetnikov v mestih emisije v odnosnem nacionalnem denarju.
Plačilo kuponov in izplačilo obveznic se bo vršilo v Kraljevini Jugoslaviji brez odtegovanja za kake državne ali samoupravne dav&ine, takse in davke, tako sedanjih kakor tudi bodočih.
Kot garancija za to posojilo bodo služili celokupni čisti dohodki Uprave Državnih Monopolov s pravico prvenstva za ona posojila, ki so bila preje izdana.
Kuponi, ki ne bi bili predloženi v izplačilo v teku petih let, računajoč od dneva njihovega roka, zastarajo v korist državne blagajne. Za amortizirane obveznice je rok zastarelosti 30 let, računajoč od dneva roka njihovega izplačila.
Natančnejša obvestila in prospekte glede tega posojila dajejo vse banke, ki jim je poverjeno vpisovanje.
Državna hipotekarna banka.
1274
Izdaj« tiskoma »Merkur«, GregorSiCava ulioa 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Hihitale. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja ATgusl Koiman. — Val t Ljubljani.