148. številka. Ljubljana, soboto 3. julija. VIII. leto, 1875« SLOVENSKI NAROD prej« za pol leta 8 gol d. _ kr. Za posili nuj o na učitelje na ljudskih šolah se plačuje od četiri- stopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska Dopiai naj se lavoie frankirad. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. OitraToištvo. na kat-ro naj m blagovolijo poslati naročnine. teViamacije, okanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiti Gg. naročnikom in prijateljem ,,Slovenskega Naroda". Prosimo sedaj ob obnovljenji osmega polletja, da vsi gospodjo naročniki, ki imajo naročnino za naš edini in prvi slovenski dnevnik Se plačati, to gotovo hitro store, kakor tudi prosimo vse dolžnike, da svoj odlašani dolg našej administraciji precej poravnajo. List nas stane drag denar, posamezniki ne morejo in nečejo žrtvovati za izgubo; naj torej vsak rodoljub stori svojo malo dolžnost, da naš list ne bode v stiskali. Isto tako naj prijatelji naši na to gledajo, da bode naš slovenski dnevnik gotovo naročen po vseh javnih prostorih, krčmah, kavarnah itd. kamor le nekoliko Slovencev zahaja, in da mu mej svojimi znanci povsod kakšnega novega naročnika dobe. Slovensko novinarstvo, najvažnejši steber narodnega gibanja, je sedaj, in bode še precej časa navezano na po/rtvovanje rodoljubnega občinstva. Ko bi vsled malomarnosti občinstva narodno novinstvo propadalo, propade i naša, narodna slovenska stvar. To pa bog ne daj! Ob enem se srčno zahvaljuje „ Slovenskega Naroda" uredništvo v imenu domovinske stvari vsem gg. dop snikoin in vnanjim sodelavcem, ki nam nesebično in vrlo pomagajo, da je naš list gotovo moj vsemi domačimi časopisi z malimi in večjimi izvirnimi poročili najboljše postrežem Naj nas blagovolijo tudi nadalje podpirati z marljivim dopisovanjem. Ne udajmo se! 0 naših učiteljicah. (Dopis iz pedagogičnih krogov.) Prav iz srca nam je govoril g< sp. do-piBuik iz Štajerskega v „Slov. Narodu" stav. 123, dne 3. junija. Naj bode tudi meni dovoljeno, svoje ruuenje o tej prevaŽnej stvari izjaviti. Zanikati in odrekati ženskam vhc naravne zmožnosti za izrejevanje, bilo bi nepošteno. Priznati se še mora nasproti, da so v resnici nekateri predmeti, kakor ženska ročna dela, gospodinjstvo, itd., v katerih ategnejo ženske uspešniše od učitelja delovati. Priznati je dalje, da so ženske kot izrejnice v privatnih hišah velikokrat hvalevredno delovale, in da so v otročjih vitih nenadomestljive. Toda, da bi se ženske kot nČiteljice za vse ali vsaj večino šolskih predmetov v ijndskej ali dekliške) šoli nastavile, to bi jaz ne svetoval. In zakaj ue ? — Zato, ker ženski spol nže od nature nij za to odločen. Poklic in delovanje učitelja zahteva posebno telesno moč; delovanje v z nezdravim zrakom napolnjenej šolskej izbi vniči slabotno in nježno žensko natoro, posebno v mestu odgojeno, dosta prej in veliko lažje, nego moško. Vprašam): kak dobiček ima od tega drŽava in šola, ako je veliko število ženskih invalidov? — Radi dovoljujemo nekaterim ženskam (a to število je jako majheuo), katere imajo nekako posebno telesno in duševno moč in nagnjenje do tega, takim, katerih nrav in volja je neprestano prizadevanje za znanstveno in poklicaao izobraževanje, nekako „emancipacijo" v tej nameri, dasiravno se uam tudi za take Btopinje v javnost vedno nevarna dozdeva. Izjemno navejajo ravno take. Toda, zoper »plodno emancipacijo moramo pa svoj nvetou izreči. Nevarnost je pred durimi ! Zakaj se namerava z ženskami nadomestiti učiteljska nnnta V Oii-rajmo se na Bocijajno vprašanje. Ker žalostne izkušnje pričajo, da se brez zakonstvo vedno bolj razširja, prizadevajo si nekateri ženskemu spolu vsake vrste ali razpola pridobitve dosegljivo storiti. AH bi pa ne bilo modrcjše, prizadevati Bi izvedeti tej prikazni pravi nzrok ? — Mar nij napačna ž e n h k a izreja to zakrivila? — Da, da, gospoda, to je polje, katero je vredno večje pazljivosti! Iz izkušenj znamo, da do deaes se po ženskem spolu nij še mogo posebnega, viteškega in spomina vrednega na tem polji zgodilo. Ali so n. pr. v Ameriki ali Angliji ženske, resp. učiteljice v šoli do denes kaj posebnoga storile? — In vendar se tukaj nahaja ženskih učiteljic posebno lepo število. Zgodoviua pa uči, da večina ženskih, katere so se v javnem življenji in na duševnem polji odlikovale, bile so prisiljene nature izvzemŠi čisto posamezne pisateljice srečne genije kakor George madame Stael itd. Take navadne pa nikakor nij ho sposobne za izrejevanje čistih otročjih daš. Razzakonitost pase bode po nastavljanji učiteljic še vedno bolj razširjala. Učiteljica bode se na poti omikanosti in delavnosti v šoli vedno bolj odtegovala družinskemu življenji. Bode li imela v pripravnici ali pozuejo v službovanji priliko prave hišne pridnosti, varčnosti in gospodarstva, — najpotrebnejše čednosti prave gospodinje — prisvojiti si in se jih navadit; ? Dalje trpi pa tudi njen fizični blagor vsled duševne prenapetosti v pripravnosti in pozneje v službovanji; pomanjkanje krvi, slabost čutnic, nezmožnost in slabost histerije in Gothejev ženski „ihr evvig Ach nnd Weh'u bo na dnevnem redu, za katere bolezni moški stan še skoro ne ve. — Prava ženska narava se popolnem izgubi, ter iz-cimi se nekaj psevdo-možkega. Skušnje pa dokazujejo, da take ženske redkokrat sre- M&tek. Zilska dolina. (Spis d L j. Dragotinln.) (Dalje.) Ko se je ljudstvo nabralo okolo „ste-bra," in sicer v primeruej daljavi, da se kaka nesreča ne pripeti, je nalašč v to izvoljeni „starešina," krepak in lepo oblečen mož „kufo" na kol nasadil in sedaj se je bitje pričelo. Borivcev je bilo osem. Vsi so bili enako oblečeni in kaj Čvrste postave. Jahali so na ckinČanih in iskrenih konjih, in sicer brez sedla. Jahanje je — posebno človeku, ki je to prvikrat videl — kaj div je in pogumno. Vsak teh borivcev je vihtel v svoji desni posebni „železni kol," ki je baje pol sežnja dolg in blizo deset funtov težak. Vsi za poredoma mimo ..kule" v hitrem diru prijahajo in skušajo z Železnim kolom barigljico izbiti, ter ji dno predreti. Mej tem izbijanjem, katero blizu pol ure trpi, se nkufau mnogokrat okoli stebra zasuče. Vsakdor teh borilcev skuša drugega gledč gibčnosti moči in poguma prekositi. Ce se enemu udar ponesreči, ali da njegov konj v pravem trenotku na stran zaherskne, mu nezadovoljnost nusproti doni po smejauji in mrmranji od strani občinstva. To pa mladeniče še bolj navduševa in vnovič se nalete z večjo srčnostjo. Kdor „kufou popolnem iu prvi razdrobi, je zmagovalec in dobi že od zbranih glasno pohvalo. Starešina pa je mej tem časom od „kraljice" tega dnč za zmagovalca na skrivnem umeteljni „venec" dobil, katerega sedaj namesto „kufe" vrh „kola" drži. Madeniči še trikrat mimo starešine jezde, in sicer bolj mirno. Starešina vsacega malo „podraži" in potem zmagovalcu venec poda. V tem trenotku pa mej občnim emehom drugi jezdeci v hitrem tiru domov odjabajo. Zgodilo se je to tako hitro, da nij bilo moč, za njimi gledati. Zmagovalec odda konja, sprejme voščila in pohvalo pristopivših prijateljev in znancev in godba njemu na čast prične igrati narodno pesen. Domači fantje, v sredi zmagovalec, se na to počasi z godbo vred pomikajo k lipi, kjer imade biti ples. Predno pa preidem k „visoceinu raju," hočem še omeniti, da se „kraljica1' te narodne veselice prej ta dan od deklet istega kraja posebno voli. Povpraš*vši neko 78 let staro, jako prijazno ženico, katere la*tuOiti mora imeti, poizvem, da mora biti popolnem „ledik-stanu," ne sme imeti nezakonskega otroka, ne sme imeti projavljeuega „šocja," mora torej biti devica in mimo tega lepa, čedna in dobrega vedenja. „Krancelj," katerega „kraljica" zmagovalcu po „starešini" poda, mora dotični odlikanec dobro hraniti, Še eno. Vsi narodi in vse države so terjale od Sol, da vzbuja tudi domoljubje ljubezen do države in do naroda. A hoče ženska domoljubje buditi? V obče ga ona sama nema. Male so izjeme, jako male, žalibog. Sploh so dekleta take, da ako se zaljubi ena v lepega Turka, Angleža, Francoza ali Kineza, — ravnal se bode njen pa-trijotizem po moževem, to se ve, če (dovolite) „hlače nosi". Prvotnega, globoko iz srca in krvi izvirajočega potrijotizm* jaz pri ženskih ne iščem. Sploh je znano, in to nam mora sleherni pritrditi, da tudi možki učitelj mora imeti dovoljno mero potrpežljivosti in rahločutnosti, razum mu mora biti posebno om kan in imeti mora tudi trdno voljo in neomahljiv značaj. Vse to se pa pri Ženstvu ne nahaja v posebno obilnej meri. Nravstvena in razumna omika so pa poglavitne vednosti vsacega odgojitelja! — Dalje vem tudi iz izkušenj (postregel bi lahko z imeni), da učiteljice pri prvej lepe) in dobrej priliki rade svoj uč teljski stan z drugim zamene, v katerem se nadejajo več sladkosti iu veselih ur doživeti in — lepšo obleko nositi, lepim mož-kim bol] dopasti, ker je vedno ženska „nitima ratio." Ako pa one pozneje svoj stan spremene, onda je to gotovo dokaz, da si prvega nijso bile po poklicu izbrale, ampak le kot „Notkuagcl". Vprašamo : kaj pa ima v takih slučajih drŽava, šola in one same od vsega? Nič. — Taki čini so pa tudi za učence jako obžalovanja vredni. V prvih letih svojega delovanja se one le bolj uče; potem kadar so si nekoliko izkušenj prisvojile, ter bolj „praktične" postale, in bi lehko vspešnejše delovale, se pa poslovć od šole, če so kje „moža" vlovile, kar je še najposlednejša „nitima ratio" vsake Eve. Da bi se pa zahtevalo, da bi se za vse — katere so učiteljice postale — večni celibat vpeljal, to bi bilo menda pa vendar nekaj barbaričnega in nezaslišanega v 19. veku. Težko bi tudi ta-cega gospodičine učiteljice tega greha na tem in onem svetu odvezale. Uže stari Rimci so svoje Vestalke težko dobili, denes .... a molčati moramo. Verjamemo, da se dobć taki, kateri ne morejo razumeti, da je „mož" in zakon na vse zadnje vendar Ženstva poglavitni namen, ter da svojeglavno trde, da ženska nij le edino za hišo in delovanje v družinskem ali familijskem krogu, ampak da tudi ženstvu kakor možu pripada ves javni svet, boj z njim in vsa učenost. Mi pa rečemo in za nami se bode še ipak reklo zmirom: naravni poklic Ženstva je zakon in lepa tiha Ijubeznjiva domačnost. Da, da, lepe ve gospodičine učiteljice, le roke na srce, preudarno in brez zamere. — Da je Ženska res uže od nature bolj na zakon in familijo in tiho ljubezen navezana, nego za hrup, razvidno je, da, ako familije ne doseže, ona degenerira, ostane jej celi zistem organov v miru in nedelavnosti in značaj se jej nelja-beznjivo izpremeni. — Ne zove se zastonj „slabejši Bpol". Občutljivost za vnanje vzbude in živahnost je pri ženskem spolu res močnejša od trdnosti, ko se to pri možkem spolu ravno nasproti nahaja. Manjka mera trdnosti pa ne vodi le k površnosti vsega, ampak tudi k pozabljivosti, nejasnosti vseh za-popadkov itd. Končno le to: Emancipacija ženstva na račun družine, je zmešnjava! G. Politični razgled* Mot ratuje . V Izubijani 2. julija. €?e*€ir je prišel prvega julija zjutraj v Prago. Župan mu je izrazil sočutje Pra-žannv zarad smrti Ferdinandove, cesar se je zahvalil. Zaradi smrti cesarja Ventintintti* so vsi Češki listi izšli s črnim obrobjem. „Narod Češki oplakava v pokojniku svojega zadnjega kronanega kralja in dobrotnika" pravijo. Praška „Politik" pravi v št. od 30. jun., da češki cerkveno politični list „Ćech" uij organ narodne stranke Palackega in Riegra ker je ultramnntansk in mu je R;m in Praga vse eno. — Čudno, pri nas se pa pravi, da komur nij Rim in Slovenija vse eno ali celo ltm še več, ta nij naroden Slovence. Kardinal Ranscher in njegov „Volks-freund" sta s svojo katoliško 99reichs* pnrtei" tudi na konservativnem Tirolskem popolen tiaško naredila. Hoteli so jo v Hottingu pri lnsbruku ustanoviti, in „V." je uže program prinesel. Sedaj pak se bott. pol. društvo izjavlja proti temu programu. V W*e.iti so se začele uže volitve. Deak je bil z aklamacijo za peštanskega kandidata postavljen. Mesto je bilo prvega t. m. polno zastav. Via****.!**- tirkmre. Wrancoskn levica je izpoznala ne-I zmožnost, da bi se skupščina razpustila uže čen zakon narejajo in na stara leta so moderne „copernice", sitne itd. Mlada dekleta bi ne smela zarad lastne sreče takih resnic presliševati, ter si stanu ne prehlastno iskati, kateri jih daleč proč od pravega ženskega namena na zemlji odpelje. Nikakor se ne more tedaj nameščenje učiteljic kot pomoček za rešitev socijalnega (ženskega) vprašanja smatrati. Sicer se pa meni dozdeva, da socijalno vprašanje, vsaj pri nas nij nikakor v naravnem razmerji k pedagogiki iu šoli. Tudi se nam zdi, da je iola preimenitaa naprava, da bi se rabila kot eksperiment pri reševanji socijalnega vprašanja. Šola je sebi „samonamen". Otrokom se le krivica godi, ako se silijo in vabijo v šolo tuji elementi. Na razsodbo nekaterih se pa zopet ne sme naslanjati, kajti taki vidijo le vnanjost, jih pa tudi mehanična dresura bolj slepi, kakor tiho idejsko delovanje onega, kateri zna in ve celega človeka izobraževati. — Tudi je neovrgljiva resnica, da je zgcvor-ljivost ali jezičnost neka posebna lastnost sicer ljubega nam ženskega spola. Kdor pa veliko govori, kakor naše pozitivne in negativne krasotice, o tem je naravno, da sebe dostikrat brez potrebe trpinči in muči, nazadnje pa vendar ne zve, kaj drugi mislijo ali kar bi rad zvedel (resp. zvedela). Sola pa mora posebno na to gledati, da privadi otroke samodelavnosti, ter jih vadi resnega mišljenja, ne pa brbljati. Da je disciplina v šolah nčiteljic oslabljena, to je naravno. Vsaj so ženske reve podvržene vsakovrstnim slabostim, o nekaterih časih ho one naravno bolj muhaste, ter-maste, vzbudljive, razdražljive, torej tudi več ali manj nagnjene k zmerjanju in nepravemu kaznovanju. To in vedno pomanjkanje stanovitnosti, nedoslednost v ravnanji, kar se pri ženskem spolu sploh pregledati ne sme, stori, da v tacih šolah pomanjkuje stroge discipline, ki pa je neobhodno potrebna za vspešno podučevanje in izrejevanje. Nekateri hočejo ženskemu spolu pripisovati posebne dve lastnosti kot vrline ali kreposti, namreč potrpežljivost in rahločutnost. Ali, boga-mi, ravno s tem so oni izrekli svojo obsodbo o sposobnosti ženstva za splošno, javno učiteljevanje. Ali so mar ženske res tako potrpežljive dušice? Ha, ha! Pa pustimo to! zaradi česar ga tudi k plesu ne vzame so-boj. Vest, kakor da bi tujcu ne bilo dovoljeno, bližje priti k „stebru," moram kot neresnično odbiti; ali reči moram ob enem, da nobeden tujec, ki to narodno šego prvikrat vidi, ne ide bhzu „stebra,u ker mu je igra premogočnega vpliva in se v drugih okoliščinah tudi labko kaka nesreča pripeti. Ako ta iz starodavnosti izvirajoča navada pozornost domačinov, vaščanov in tem bolj še tujcev na 16 vleče, se nemarno čuditi, da so leta 1821. ob času ljubljanskega kongresa precejšnjo množieo Ziljanov naprosili, kateri so potem v Ljubljano došli in svoje junaške vadbe pred takrat zbranimi vladarji na občno čudenje in zdatno pohvalo prednašali. Tudi leta 1856., ko je naš cesar zilsko dolino z dohodom počastil, bo Ziljani „kufo" bili, kar se je vsim kaj dopadlo. Udeleževalo se je takrat te igre blizu 70 mladeničev. Taka narodna šega gotovo iz- vira iz dobe, v kateri so se morali vaditi v gibčnosti in pogumnosti, ker so imeli vedno borbe sč sovražniki. Vse to poda. ljudstvu junašk značaj. Kolikor je meni znano, se enaka junaška igra ne nahaja pri nobenem slovanskem plemenu avstro-ogerske države, in skoraj gotovo se mi zdi, da je ta igra poprej bila bojevalna vadba, katera se je pa povsem — kakor se kaže — v prečudenje vseh obranila. Kljubu raznih viharjev mnogih stoletij in raznih vladnih sistem, kljubu ne posebno primerne lege, kot na meji laške in obdani na zahodu in severu od nemških sodeželanov, vidimo pri Ziljanih vendar še lepo ohranjene šege, katerih zvesta hranitev jim je tako pri srcu, kakor pohlepnežu demanti in biserji. ZveBto in nepremakljivo se jih drže in jih vedno v visocem čislu imajo in uže v tem oziru zaslužijo naše obče pripozuanje in zadovoljstvo. — — Mej tem časom dojde občinstvo k lipi, h kraju „visocega raja." Na lipi je oder za godce. Dekleta narede okolo plesišča štiri- do petvrstni kolo in na plesišče nastopijo najprvo fantje iz iste vasi, v kateri je ples. Najprvo zapojejo popolnem mirno in bolj vzvišeno pesen, ki se prične : Bog nam dej en dub'r Čas, Te prvi raj začeti, Da smo ga Io začeli, Se naba no b'mo noli .... Uže besedo prvih štirih vrstic nam kažejo, da imamo tu posebno staro pesen. Soglasja na koncu vrstic nij najti in reči smemo uže z ozirom na to, da je v resnici staro-narodna; ali tudi drugi slučaji v to govore. Napev n. pr. je jako star, počasen in bolj na način koralov in tudi najstarši ljudje ga isto tako znajo narekati in peti, kakor mlajši. Večji del pevajočih mladeničev je pel enakoglasno in manjši je pri- 10. avgusta, zatorej hoče nasvetovati razpu ščenje v oktobru meseca. Rimski pttpvž je poslal 20.000 frankov v dar kot podporo in miloščino francoskim prebivalcem, ki so po povodnji unesrečeni. ttimsiei senat je (kakor smo nže povedali) sprejel postavo za javno varnost v Siciliji. Pri tej priliki so tudi v senatu govorniki opisali strašno stanje v Siciliji. Skrivna zarota tatov in razbojnikov „marfia" imenovana, je tako daleč raztegnena, da so čolni čuvaji v Palermi sami mafijozi. Iz &pnnijt* se poroča : Martiuez Cam-pos je zašel soteske pri Ebrn, da bi zadržal Karliste, ki hote zbežati iz Valencije in Ara-gonije v Katalonijo. Karlisti se zbirajo pri Cantavi eja. Jovellar je šel z 28.000 možmi 12.000 Karlistom nasproti, ki bo v bližini Cantavieje pod poveljstvom Dorregaray-a. #*#•##.» h i minister za knltns znani Falk je sprejel v DlHseldorfu deputacijo, ki mu je svoje soglasje izrekla k njegovemu ostremu postopanju nasproti klerikalcem. Tudi pri banketu so ga slavili kot prvega borilca za slobodo na cerkveno-političnem polji. Mej JKititjci in Angleži utegue do borbe priti, ker so Kitajci ubili angleškega vodjo neke ekspedicije, Margarva, a nočejo zadostenja dati. Domače stvari. — (Pravda za bledsko jezero.) Večkrat smo uže poročali o pravdi za bledsko jezero, katero je hotela graščina Bled kot svojo last reklamirat'. Zastopnik gosp. Malnarja in indirektno vse bledske okolice g. dr. Moše je z odlokom od 25. jun. dobil to pravdo tudi v politiČnej najvišjej instanci, pri miuister.itvi! za kmetijstvo, katero je izreklo, da graščak g. Ruard lastnine nij dokazal, torej je jezero na Bledu javno blago v smislu §. 3 d. p. od 30. maja 1869. — Ker se je g. Ruard precej po prvem \Vurzbachem „po domače" narejenem odloku na last bledskega jezera prepisati dal, bode sedaj morala še c. kr. finančna prokuratura z njim tožiti se za Bled. — (Raz-škof g. Vidmar) baje sedaj proBi za penzijo! Tako gre govorica po Ljubljani. Mi bi skoro ne mogli verovati tega od moža, ki si je nad 300.000 gold. priškofoval in nij bil niti senca požrtvovalnemu blažemu predniku škofu Volfu. Če je pa res, da hoče še „penzijo", vendar mu je država ne bode dala, upamo. „Urška" ima dovolj. — (I m e n o v a n j e.) G. Valentin Preširen, olicijal pri deželni sodniji je imenovan za vodjo gruntnih bukev v Kranji. vdarjal. Tako zvanega „po črez petja," kakor se v junskej in rožnej dolini čuje, nij-sem zaslišal. Če se uvodna pesen odpoje, zagodejo godci in „zmagovalec" s poprej omenjeno „kraljico" pričneta „visoki raj," kateremn se večjidel vsi fantje iz iste vasi pridružijo. Ta ples je v svojej naravi kaj izreden in očitno dokazuje ostanek stare dobe, ter je gotov dokaz slovanske starožitnosti iu staro-narodnih navad v Čast poganskih idej. Mej plesom mnogokrat pojenjajo, okolo plesišča počasi promenirajo in daljne kitice uvodne pesni zapoj6. Drugi ples je navadno mireu, podoben „štajerskemu." Vsi mladeuiči, kateri plešejo prvi „visoki raj," plačajo posebni donesek „v'občno," katerega hrani starešina, ki potem v sedmini po veselici vse plesalke prvega „raja" s tem denarjem pogosti. Zopet stara, lepa in izredna navada! — (Društvo kranjskih vojaških doslužnikov ali veteranov) ima v nedeljo po polu dne ob 3 uri v mestnej dvorani svoj prvi občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. — (Odlikovanje.) Poslanec vitez Gariboldi je dobil križ Pranc-Josipovega ordna. Njegovih kacih „zaslug" za javno življenje se ne more lahko uganiti. — (Iz Bukovice) pri Gorici se nam piše, da je neka ciganka svoje novorojeno dete na polji z ruto zadavila in mrtvo v grm položila, kjer ga je nek kmet našel, ki je uže poprej ciganko tam čepeti videl. Stvar ima nže sodnija v rokah. Želeti bi bilo, da bi višje oblasti vendar eukrat zabranile tako cigansko klatenje. — V Krzovlaku pri Vo-gerskem so tatovi nekemu kmetu 49 gld. ukrali, pustil je doma za varuhinjo svojo — gluho teto. — (Iz Gorice) se nam piše: Sredo po polu dne je bila huda nevihta, v goriškej okolici je mnogo škode učinila. V bližnjem št. Petru je pa strela ubila hlapca necega tukajšnjega posestnika iu trgovca. Stal je na hlevnih durih, baš ko je grmelo in treskalo: strela je vanj udarila, ga razkrojila in ostal je takoj mrtev. — Deues smo izvedeli, da je v Fojauu pri Zagradu mož ženo z nožem zaklal. Zabodel jo je trikrat v vrat, in reva je ua mestu dušo izdihnila, krvoločnega moža je pak sodnija zgrabila. — (Iz Brd) pri Gorici se nam poroča; 29. t. m. je strela udarila [v dimnik Miha Lenardiča. Sedel je na ognjišči, strela ga je omamila, padel je nesrečno v ogenj, in zdaj leži na postelji v smrtni nevarnost*. Ne vem kaj bode, sleherni dan imamo nevihte in dež, polje hudo trpi. — (V i u o r e j h k a Šola v Mariboru) je po svojem ravnatelju g. Gothe-ju izdala račun od 1. marca 1872 do začetka marca 1875. Iz njega poizvemo, da je šolo obiskovalo G3 učencev, večjidel iz slovenskega Štajerja. Stroškov z nakupom posestva vred je bilo G8.802 gld., dohodkov pa 14.058 gld., Dežela je tedaj morala doložiti 54.247 gld. Javna zahvala. Podpisano šolsko vodstvo šteje si v svojo dolžnost, slavnemu društvu „Narodna šola" za poslanih 91 kosov pisank za slovensko lepopiaje, 12 kosov elastičnih tablic, 24 kosov llardmuthovih svinčnikov, 23 kosov roč- Sploh se pa uže iz zunajnega vedenja pri plesu kaže, da je vsem ples jako priljubljen in po-pravici pravi njih naiodna peseu : „Cev dan sem jez pobič žvižgov. Cev dan sein jez pubie pov..... Jez dro mam si dečvo zbrano, Deleč tam jo pod goro; Jez jej godco bom perpelav. Da se boni igraj a v ž njo." in zopet druga se končeva: „Kadar groš v liirbart, koj pridi grede, Bom pa en malo pogostiva to, R a j a t to tud' pelam, Juhe* ! koj gvišno pridi." Ali če mladenič z deklico pleše, še nij vse dosegel, ker pravi mu ona po uaroduej pesni: „Da boš godce lih perpelav, To ti bode vso zastonj; Jez 'mam že cn drujga aocja, Ki ga prav lubila bom."-- (Konec prih.) kov za peresa, 90 kosov kamenitih črtainikov 1 gros M. G. Criner Ruuovih jeklenih peres in 1 bukve pisnega papirja v imenu revne šolske mladeži prav iskreno zahvaliti ne. Dalje pa tudi to vrlo društvo vsem narodnim šolam, učiteljem in drugim za pravi napredek mladine vnetim prijateljem Sole prav goreče v podporo priporoča. Vodstvo enorazredne ljudske šole v Sturiji dne 25. junija 1875. _M. Ran t. vodja. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Reialesciere in Barry V f.*t T( V. 28 let aže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozrira-rlla ta prijetna zdravilna hrana, pri o.i; r..'. -. 11« i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi VSe Hnlozni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrali: žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, neprebavljen je, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, /.lato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v •rlavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico !n prehlajenje ; posebno se priporoča za dojoneo in je Oolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi <>pri-Sevala profesorja Dr. Wnrzerja, g. P. V. Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbellii, prof. Dr. Dćdč, Dr. Urč, grofinje Oastle-»tuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprieevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. j ul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koriBtna je pri (irisfi in griži, dalje pri Besalnih in obiatnih boleznih, a t d. pri karunju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni covi, zaprtji, pri holohnom bodonji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bređstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Ru d. Wu rzer, zdravilni svetovalec In člen mnogo učenih družtev. "VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina, Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Hurry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An gol ste in , tajni sanit avetovulec Spričevalo št 76.921. Oborgimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Montona, Intra. Učinki Revalesciere du Barry bo izvrstni. Fer d. Cl ausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wocbenschrii'tu od 3. aprila lt>12 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-bica" (Revalescičro). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila niJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehimji glave iu davljenji. Št. 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nospanji, treslici na vseh udih, ■hnjianji in hipoho i idr ij i. ftt. 86.715, Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nospanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. KOUerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. ■Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademije dunajske, na skoro bresnadejni prani bolečini in pretresu čutnic. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hram ote na rokah in nogah i t. <1. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter »e pri odraščenih m otrocih prihrani 50 krat već na ■eni, glede hrane. V plehaKtih r>ufitov.h po pol funta 1 gold. 50 kr, rJ. Š gold. &0 kr.. 2 lunui 4 gold. 50 kr., B fttO-a 10 ffold V.i fantov SO gold., 24 fantov 86 gold., - Hovalo&oier^vHijcoiton v pušieah a 2 gold. !>0 kr. a i. gold 60 kr. — Rev«leaoiore-Chooolatee v prahu o v ploUtoata 12 taa l gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. 50 kr., 48 tat i gold. 30 kr., v prahu za 120 tas -j ^old., ta 888 tU 90 gold., — za 57» ta« 36 gold. - Prodnjo: Barry in 3*rry 4 Comp. na l>u-.*Jt, Wa*lJflaeh|i»*K" b' , v rjuMJun: Ed. jJuhr, v kradel bratje Obcr anzmey r, v !■«•- fcc-nbu Dieohtl & Frank, v Celovei P. Birn-baoher, v Lončl Ludvig Mfillor, v Jl»rH»*»rn M Morič, v Hcraan J. B Btoekhauaen, v Znerrbo v lekarnici usmiljenih sester, v C'er-novU-nti pri N. Snirhu, v Oseku pri Juh Da-\i<'i;, lekarju, v CJrađru pri bratih Oberranz-meyr, v iruicNTsru pri Jos. v. Papu, mestnemn lekarju, pri C. RJ. Jahncrju, lekarju, v Varaa-ainu pri lekarju dr. A. llalterju, kakor v vaab ave-.ih pri dobrih lekarjih in Bj.t-coriJBL.ih trgovcih: tuć -. '.piailja dntaj«ha bi5s na i *e kraj© po postnih r.b«h.... ali ■ vse+j»h. X U J 4*1. 30. junija: Kvcupn: Adrano iz Tirolskega. —^Drenik iz Trsta. — Stare iz Mengša. — Komenay iz JStajerja. Pri Monu : Kietel iz Tirola. — VVolfarth iz Dunaja. — Kočevar iz Krškega. — Lahusen i.-, licrlina. — Juvančič iz Ljubljane. — Statin iz Duuaja. Pri Malici: Fischor iz Dunaja.— Zemonovič iz Trsta. — I.isnor iz Dunaja. — Rothel iz Kočevja. — Urbančič iz Dvora. Drtnajska borza 2 julija. (Izvirno tolografiono poronilo.) I • i tnl drž. dolg v bankovcih . 70 g!d 25 :i drž. dolg v srebru 73 „ 60 M • drž. poBojilo ... 111 . 90 Akry> narodne banke . • 927 . — Kreditne akcije - -t „ fo London........ 111 »45 Napol.......... 8 »88 C. k cekini....... 5 , 22 SreH-o ro 50 Naznanilo. Podpisani ima veliko množico okolo 70 funtov nenavadno lepih in zdravih, posebno za some izvrstnih s* Uopl'cjnili liokonov na prodaj, ter jih vsi'in čestitim svilopiojcem toplo priporoča. Kdor jih hoče v predonji videti, naj so podviza, ker f> dnij hodu še čakali. Anton Arko, (236—2) posestnik in krčmar v Ribnici. Oznanila* Pritožna pekarija, eOOCCCCCOOOOOOO(X> » > xxxx Polog originalnih Hovvo-strojev so nahajajo pri meni skoro vsi znani šivalni stroji inozemski po zelo znižanih cenah in v voliki izbiri. ■■■ Kakor tukajšnji zastopnik najboljših in najstarših fabrik za šivalno strojo celega sveta, t. j. amerikanskih Elias Hovve. potem Singer & Comp., Grover K Backer, dalje gospodov Baer & Rempel, Lehmann & Comp. na Pruskem, Wheeler & VVilson strojev itd., som v stanu tokmovati z vsako konkurencijo. P. t. kup až oljne dame in gospodje so tedaj proaeni, izbrati si kakor prejšna lota svoje potrebne stvari v mojem bogatem skladišču, ter Bem porok za izvrstno in pošteno postrežbo. T ml i plačila na obrok«. ■■■ Vsled zahtevanja oskrbljujciu i ponarejene strojo a po 10—15 gld. conejo, kakor gori omenjeno vrsto. Mašinska svila, cvirn, šivanko, olje, aparati, strgljač za prsne gubo, volna za podlago pri Grovor & Backor-strojih itd. ao vedno v največjo) izbiri. (166—2) Ljubljana, judovska ulica št. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Oetter. Piccolijova lekarna „k angelju". -oo» • "T) sicer še ne bo tako brž, pač pa se nam uže bliža čas žetve in £MF" Hilaeve. Mlatiči bodo dragi, to je gotovo, in se bodo vrb tega težko dobivali, žita pa ho, kakor k;./.", mnogo, in ker se samo ne (mlati, treba preskrbeti si uže za časa drugih pripomočkov. Taki pripomočki so pri katerib ima troje, k večjem čvetero ljudij, možkili ali žensk, opraviti, in katerih vsaka na dan 30 do 40 mernikov žita namlati. Pri tem je zrnje užn očiščeno plev, klasje do zadnjega zrnja omlačeno. Teh mlatilnic je bilo lansko leto mnogo prodanih in kupci jih na vso moč hvalijo. Goniti in rabiti jih je prav lebko. Lansko leto so se prodajale po 133 nl gici. v Ljubljani. Za to mislimo, da ne bo noben količkaj • eči p< sentu k zamudil napraviti si tako koristeo mlatiluico; če pa je eden Htm ne zmore, naj si jo napravijo po dva, trije, štirje, tudi cele vasi ali občine skup. Da s« uže v enem letu h plača, to je iz vsega tega gotovo vsakemu jasno. Dajo se tudi za plačo v obrokih.. Vsi d ru u i poljski in UiiieiiJsKi Mi roji se laliKo dol»e. alto so naroči. Zaloga ročnih mlatilnic v Ljubliani je pri t> v ^-». , Joz. Debevcu, (231—2) v (irailišči ob tržaški cesti, hiš. st. 57. lidajatelj in urednik Josip Jurčič. Lasiuma in tisk „Narodne tiskarne1*.