185. številka. Ljubljana, v torek 12. avgusta XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan ive^r, i/.in > Si nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman zaavstrijako-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po Jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, „Gledališka stolba". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dva volilna shoda. Dopolnilne volitve za deželni zbor kranjski so pred durmi, odločitev se bliža, a če primerjamo letošnje volilno gibanje z lanskim, sili se nam takoj v oči jako velika razlika, goropaden kontrast. Pred letom še toliko zanimanje za volitve v veleposestvu, toliki napori, in toli nadobudni blesteči načrti. Po-bočniki Švigali so na penastih vrancih s Turjaikega trga in nazaj, da so kar izkre letele izpod jeklenih kopit, krilate besede o bodočih volitvah krožile so liki sv. Lovrenca meteori po političnem vzdubu, s svinčnikom v roci beležilo se je število glasov ta — in onkraj fakcijozne meje in z vso možno pozitivnostjo pripovedovalo se je, da bode toliko in toliko glasov na tej, toliko na onej strani, da je zmaga nam gotova in da bode vsled tega nam na vstala ona zlata doba, ko budemo zbog same BreČe živeli tako dolgo, da bode kar mah porastel na živem našem telesu. Ves ta sangvinizem propal je v prazen nič in letos se za volitve veleposestva ne briga živ krst, kakor da bi veleposestnikov izprazuena dva sedeža ne bila vredna niti piškavega oreha ali pa Blaže-vega „žegna", in tudi o volitvi novega poslanca za Ribnico in Kočevje ni prav nič Čuti. Po živahnej, gorečej, da strastnej lanskej delavnosti nastopila je v teh dveh skupinah prežalostna apatija, nihče se ne drzne na sk ako vati te Gri\fca- redute, ki je še lani zahtevala toliko sladkih besed, toliko obljub in toliko črnila. Vse drugače pa je z volitvijo na Notranjskem. V Postojini je ključ odločilue postojanke, tako se vsaj domneva v gotovih krogih. Zategadelj pa uradno glasilo dan na dan piha v svoj bombardon, napetih lic, kakor angelji, ki trobijo sodnemu dnevu, zategadelj tudi mi ne Bmemo biti brezbrižni, temveč moramo paznim okom motriti vse pojave, ki se kažejo na površji tega volilnega gibanja. Mej temi pojavi je razen druzih glasov in člankov, katerim pripada deloma le uloga hrupne ouverture, važno le vabilo dr a. Zamika na shod volilcev v 15. dan t. m., pri katerem bode notranjskih kmetskih občin bivši poslanec opravičeval svoje postopanje v deželnem zboru in pa vabilo častivrednega gosp. Obreze na volilni Bhod v nedeljo 17. t. m. O volilnem shodu, sklicanem po dru. Zamiku, piše na drugem mestu obširno in temeljito naš notranjski dopisnik, o g. Obreze shodu pa se nam potrebno zdi spregovoriti par besed. Častivredni gospod A. Obreza vabi na volilni shod notranjske volilce, pardon! ne volilce, ampak volilu«' može! In baš to je vse pozornosti in resnega premisleka vredno! Dvajset let ustavnega življenja imamo že za seboj, ves ta čas sklicevali so ue shodi, a do denašnjega dne se še nikdar in nikjer ni delal razloček mej volilci in nikdar se še neso vabili izključno le v olil ni m ožj e. Ta čudni in neosnovani način skuša pri nas udomačiti gosp. Obreza, na čegavo „ordreu, je lahko uganiti. Mi se s tako nekako reakcijonarno omejitvijo ustavne svobode, katere bi se bili od svobodno mislečega in rnzboritega g. Obreze najmenj nadejali, nikakor ne strinjamo. Do dneva volitve so vsi volilci, od prvega do zadnjega, od tistega, ki plačuje samo 5 gold. davka, do najvišje obdačenega, jednakopravni. Vsi imajo jednako pravico, udeleževati se volilnih shodov, poslušati progruine kandidatov in izrekati svoje mnenje, svoje želje. Volilni možje pa se morajo ravnati po volji in željib svojih mandantov, prvotnih volilcev, in Se jim slednji nese, dali odločnega napotka, je temu najboljša prilika baš pri volilnem shodu. Le vsi prvotni volilci so pristno glasilo naroda in ne morejo drugače glasovati, nego hoče narod. Zategadelj mora volilnim možem biti do tega, da se skliče javni shod vseh volilcev, ne pa, da se vabijo oni sami v posvetovanje in dogovor „iu ca-mera caritatis". Vrhu tega so se volitve voliluih mož jedva pričele in gotovo to dni še ne bodo končane. S kako pravico naj bi do nedelje izvoljeni volilni možje v imenu vse Notranjske izbrali si kandidata? Jedino pravi ustavni pot pri volitvah je l) I in jo še dan danes ta, da se skličejo volilni sbodhza v»e volilce, kakor je običaj v Nemcih, Čehih, Poljacih, Madjarih in povsod drugod po Slovenskem, do najnovejše dobe, v katerej je menda javno mnenje nekej stranki zučelo toli presedati, da bi je radi potisnili v stran. V imenu ustavne svobode, ki je sankcijouirana v 201etnej praksi, moramo torej zahtevati, da tudi g. Obreza skliče javni shod, ko bi se mu morda ne zdelo umestneje, udeležiti se javnega shoda sklicanega po dru Zamiku v 15. dan t. m. Preverjeni smo, da bi to ustrezalo želji in interesom volilcev -ainili, ker bi inače ne bilo možno, udeležiti se obeh shodov; ustrezalo bi pa tudi volilnim možem, kajti imeli bi priliko čuti mnenje vsega volilnega okraja in ne imeli bi sami vse odgovornoBtL Potrebno se nam je zdelo, izpovedati to svoje mnenje „sine ira fct studio", ker smo preverjeni, da je vsekdar imenitno in koristno, spoznati vseh volilcev mnenje in želje. Ker so torej k shodu v 15. dan t. m. povabljeni vsi volilci, tedaj tudi do petka izvoljeni volilui možje, uadejamo se, da se ga vsi udeležb, da bo pokaže pristno mnenje naroda in njega sodba o dosedanjih dogodkih, kar je tem važneje, ker bode ta narodova sodba ob jednem tudi kažipot za bližnjo bodočnost. Dr. Zamikov poziv. [lzv. dop.] Iz Cerkniškega okraja 10. avgusta. Da bivši naš deželni poslanec gospod dr. Zar-nik sklicuje Bvoje volilce na shod v Postojino, to moremo le odobravati. Volitev na njegovo mesto je pred durmi, a odločne kandidature, oziroma kandidatur, ni še nobene. Soditi po burni pisav' Ljubljanskih časnikov in sploh po slovenskega središča tužnih razmerah, vsled katerih se tudi v domu narodne discipline, v centralnem volilnem odboru utegnejo prikazati močna uasprot.stva, — po tem je pač težko pričakovati, da nam bi Ljubljana mogla priporočati za volitev kandidata, če tudi bi ae vestno in vsestransko povpraševalo po mislih nas volilcev, kar se pa do sedaj ni še zgodilo. Potreba je torej shoda, na katerem se volilci sami domtnijo o bodočem deželnem poslanci ter tako ustanovijo kažipot agitaciji in volitvi. Bivši deželni poslanec gospod dr. Zarnik sicer pravi v svojem vabilu, da hoče on na sklicanem shodu le opravičiti svoj vlanski izstop iz deželnega zbora. Pisatelju teh vrstic iu javnemu mnenju vsega slovenskega, ne samo kranjsko-slovenskega naroda se skoro ne vidi potrebno, da bi poslanec narodnim možem razlagal, zakaj ni mogel strpeti pod uplivi, ki gazijo narodno prepričanje njegovo in njegovih LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Joaip Levfčnik.) (Dalje.) X. Trdo temno je še bilo, ko so nas tovariši iz kolibe vzbudili in se nam neso mogli načuditi da smo Bi upali prenočevati v podrtiji, kajti še zjutraj se je na stropu kad'lo. Vsi so nas jako zavidali, ker mi smo vstali čili in lehkih udov, oni pa so si komaj naravnali svoje odrveuele roke in noge. Začne se polagoma svitati, da nam je bilo mogoče spoznati divje raztrgani svet okolu nas. Treba je bilo toraj, misliti na odhod, na rob, ki veže Ojstrico z njeno severno družico „Babo", da bi od ondot solnčni vzhod opazovati zamogli. Skrbeti nam je bilo za zajutrek. Materijal za istega smo sicer imeli sabo, posode za kuho pa no-bedna družba ni imela, ker se nam je v Lučah povedalo, da se nahaja tukaj v bajti vsa kuhinjska priprava. No pa mi nesmo razun dveh „sviuiskih piskrov" in jedne zarujavele žlice ničesar i Sila kola lomi, — zato smo se tudi mi z najdenim zadovoljiti morali in napolnimo jeden lonec z ledeno vodo čistega studenca, dražega pa z ovčjim mlekom ter zanetimo na ogujišči v bajti ogenj, pri katerem smo seveda obe družbi skupno skuhali kavo v svinjskih loncih. Ko smo zadržaj obeh loncev zmešali, kar num je pa mnogo preglavice delalo, ucepimo si vsak jeden kos kruha in si ga namačemo v lonce kakor pri kmetih ovsenjak v hru>kovo vodo. Ostanek pa spijemo „po dijaško iz skupnih posod, ker si zaradi primanjkauja čašic nesmo drugače pomagati vedeli. Po končanem, originalnem zajutreku se ob polu štirih zjutraj odpravimo na odhod in nastopimo jako strmo in težavno pot na „Greben." Ni nam bilo mogoče, hoditi drug za drugim, plazili smo se v poševnej črti navzgor, ker se kamenje pri vsakej stopinji udira in bi isto lahko vzadi gredočega poškodovalo ali celo ubilo. Kmalu nad bajto rasto na strmem griču „planinke", katerih smo si le z veliko težavo natrgali za spomin. Tukaj namreč je jedino mesto, kjer rasto planinke v tem gorovji. Bolj ko se je svitalo, hitreje smo stopali po kamenitih strminah in širokih snežuih plazovih, da bi vzhoda solnca no zamudili. V teh višavah se namreč v kodunjah in iarkih sneg Čez celo poletje ohrani iu marsikatere take plazove je kaj težko in nevarno prekoračiti. Lahko namreč človeku spodrkne, da smukne po gladkem površji navzdol v propad. Dobro smo morali toraj paziti na vodjeve stopinje b podkovanimi cokljami nam kot stopnice ukresane v trdi sneg, da nam je bilo mogoče srečno prehoditi taka nevarna mesta. Ob polu petih se priplazimo srečno na Greben, katera zgolj skalnata višava je v istini pravcati greben. Od obeh strani ostro zabrušen in raz-zobljen hrbet dela zvezo mej Ojstrico in Babo in je tako rekoč zadnje počivališče pri plezanji na teme Ojstrice. Še smo, tu gori dospevši, videli spodnješta-jerske doline 2avite v noč, samo na vzhodu se je svetilo nebo, naznaujevaj« mesto, kjer bode dnevna kraljica nastopila pot. Temno je še bilo okolu in okolu po nižavah, le okolu nas se dvigajoči vrhovi, so se razločneje videti zamogli. Kakor, ko bi iz zemlje rastli, prikazovali so se počasi gorski velikani iz mračnega morja, sive veličastne prikazni, kakor ko bi se grozili drznemu človeku, da si upa gledati skrivnosti njihovega domovja. voiilcev, zakaj je moral molčati, to je izstopiti u zbora, ko mu disciplina njegoveg* kluba ni dala glasu povzdigniti v zboru proti poneračevalnemu tro Senju deželnega denarja, kmetovib davaov! Vender pa bi bilo več kot neuljudno, da bi odstopivii po Blanec ne obrazložil svcjega izstopa, ako se taka želja začuje iz njegovega volilnega okraja. In to hoče gospod dr. Z ar m k storiti priboduji petek v Postoji ni. Opravičena se mi zdi misel, da shod v Posto-jini ne bode prenehal po obrazložbi dr. ZamiKOvega izstopa. Čudno bi bilo, da bi zbor narodnjakov Notranjskih pri tej priliki ne vzel tudi v misel prihodnjega poslanca, da ne bi ničesar določil za deželuo-zborsko volitev dne 25. t. m. Za gotovo marveč mis limo, da bode ta zbor jednemu ali drugemu, soglasno ali z veČino odinenil kandidaturo za prihodnjo volitev, ter tako nekaj kolikor toliko merodajnega ustvaril za-njo. Važnost Postojmskega shoda je torej tudi na to stran oči vidna in more stvar le priporočati slehernemu volilen Notranjskemu. Jedro VBega napovedanega shoda in menimo da tudi V8e volitvene agitacije tiči v vprašanjih: ali je bivši poslanec dr. Zamik imel prav, daje odložil mandat, — in ali je s tem prišel pri svojih volilcih ob zaupanje, ker ga je neopravičeno odložil? Kakor hitro bode Notranjski zbor na Velikega Šmarijina dan rekel k prvemu vptašaaju „da", ali k drugemu vprašanju „ne", v t-stem trenotku bodo tudi izrečeno, da po mislih zbora nema biti nihče drugi izvoljen deželnim poslancem, nego znova — gospod dr. Z ar ni k. Kajti z drugim ni bivši poslanec naš nobenim mogel priti nam v zamero, kakor s tem, da nam bi brez potrebe bil nakopal to novo volilno gibanje. Ako smo ga volili vlani oziraje se njegove lastnosti in proslo delovanje, voliti ga nam je tudi letos, ker se njegove lastnosti nič spremenile neso, in ker mu prejšnjih zaslug za narod naš nobena rja Bnesti ne more, — drugače je, če mu morejo v naših očeh njegove lastnosti poslabšati surovi napadi najnovejšega slovenskega revolver-žurnalistu, ali pa če se ne strinjamo z njegovim izstopom. Kdor drugače misli, tu več ne ve, kako je vlani mislil, ali pa v tem pripo/.na, da ni vedel, koga je vlani volil, ko je volil gospoda dra. Zamika, če pa bode več tacih Notraujcev, potem se ne smemo čuditi, če naš volilni okraj pride ob vea — političen kredit! Toliko o važnosti Postojiuskega shoda v formalnem oziru. Glavna stvar, kateri odločitev pričakuje težko ves slovenski narod, je pač ta, da se vidi, koliko in kakšnega opravičevanja potrebuje dr. Zamikov izstop v zavedni Notranjski. Videli bo-demo, kaj bi tni rajši imeli: ali da bi nam ne bilo treba sedaj znova voliti, torej skledo leče, — ali pa da smo v stanji Bijajuo osvedočiti in braniti narodno niičelu naše, prvo podstavo vsemu napredku čiste naše slovenske narodnosti! Uzroka torej dovolj, pozdravljati poziv gospoda dra. Zamika na Postojinski shod z veseljem in skrbeti, da pridejo nauj — možje. x. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarbtva v Rudolfovem, katero predlaga naslednje zadruge: Za davčne okraje Rudolfovo, Žu žembeik in Trebnje po jedno zadrugo z živili oskr- bovalnih obrtov in po jedno zadrugo z oblačili oskrbovalnih in trgovskih obrtov, potem zadrugo stavbenih obrtov in zadrugo ostalih obrtov za političen okraj Rudolfovo. Odsek ne more priporočati zadruge z živili oskrbovalnih obrtov, ker so v nji trgovski obrti z ro odelsuimi in dopusčanimi združeni, kateri pa ui-m i|o mej seboj nič skupnega. V to zadrugo so združeni naslednji obrti: Peki, mlinarji, gostilničarji, mesarji, trgovina s čebelami, branjevci, točnrenje kave, sladčičarji, prodaja mesa in trženje z deželnimi pridelki. Zadruga v okraji Rudo fovem bi štela 434 članov, mej temi 243 gostilniča.jev, zadruga v Žu-žemberškem okraji 150 članov, mej temi 102 gostil ničarja, zadrug t v Trebenjskem okraji 103 člane, mej temi 62 gostilničarjev. Odsek tudi treh zadrug z obleko oskrbovalnih in trgovinskih obrtov priporočati ne more, ker imajo kramarji, čevljarji, krojafi, izdelovalci lesenega blaga, trgovci z mešanim blagom, usnjarji, prodajalci usnja, trgovci z železom, krojnim blagom in speceri-jami, klobučarji, prodajalci moke in kruha, lasopleti, vo'čeničarji, izdelovalci dežnikov, prodajalci pisalne pr prave, knjigotržci iu suknobrivc:, kateri so v tej zadrugi združeni, premalo skupnih interesov; razuo tega pa bi zadruge v davčnem okraji Žužemberk in Trebnje imele premalo Članov. Proti zadrugi stavbendi obrtov se je odsek zaradi tega izrekel, ker bi štela premalo članov. Iz ravno tistega uzroka ne more odsek priporočati zadruge ostalih obrtov za okraj Rudolfovo. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila svoje mnenje kreče ter priporoča ustanovitev zadrug, o katerih se je v prvem poročilu govorilo. Zbornica predlog vsprejme. Zbornični tajnik poroča o ulogi c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, naj bi predlagala ustanovitev 6. oziroma 7. zadrug. Odsek tudi ne moro priporočati, naj bi se za vsak davčni okraji Kranjska Gora in Radovljica ustanovili po dve zadrugi, izmed katerih bi jedna obsezala rokodelske, druga pa dopuščane obrte, in sicer zaradi tega ne, ker bi zadruga rokodelskih obrtov v davčtiom okraji Kranjske Gore štele samo 43 članov iu ker so interesi ostalih obrtov, kateri bi Be vzeli v drugo zadrugo, preveč nazlični. Odsek tudi drugega predloga priporočati ne more, ker bi ustanovitev v tem priporočene zadruge pekov, trgovcev s čebelami, gostilničarjev, branjevcev, mesarjev iu kupcev zadela na prevelike težave. Zlaga pa se odsek z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, naj bi imeli žebljarji in drugi železo izdelujoči obrti v Kropi in Kamnigouici posebno za drugo. Zadno spremembo v glavnem poročilu predla ganih zadrug, predlaga odsek z?, okraj Radovljico naslednje zadruge: 1. Zadrugo rokodelskih in dopuščenih obrtov s 311 Člani; 2. Zadrugo gostilničarjev, pivovarjov, Žganj ar je v s 213 člani; 3. zadrugo mlinarjev in Žagarjev z 129 člaui; 4. zadrugo železo zdelujočih obrtov v Kropi in Kamnigorici z 80 Člaui; 5. zadrugo trgovcev, kramarjev, lesotržcev in branjevcev s 177 Člani, kateri naj bi se pač delili v dve zadrugi, in sicer v zadrugo večjih trgovskih obrtov in manjših trgovcev. Pod 1. 2. 3. in 5. predlagane zadruge naj bi Dalje in dalje se širi na nebu žar jutranje zore, že zažariti glavi Ojstrice in Rinke in že se, kakor z biseri posute , svetijo snežne planjave Rinke. Nižje in nižje se pomiče na sivih vrhuncih zlati rob navzdol, bolj in bolj se iz mraka vzdigu-jejo velikanske planine in zdajci se zublišči tudi nam svetla solnčna kroglja daleč tam na vzhodu. Na zahodu pa še hribe in doline noč pokriva, ali tudi tam se ista polagoma umiče mogočnim Bolnčnim žarkom. Zdaj se zasvetijo tudi v zatonu beli vrhovi kranjskih in koroških snežnikov, še nekaj minut in se kopljejo zlati žarki v valovih koroških jezer. Kakor orjaški skalnat kip se sveti nad nami veličastna glava Ojstrice, nizko pod nami pa se v jutranjej sap smehlja lepi, božji svet. Tako nas je omamil ta krasni naravni prizor, da smo pozabili na mrzlo jutranjo sapo, in se, kakor zamakneni utopili v čarobno krasoto solnčnega vzhoda. Utviio od tukaj naprej pa se začne najnevarnejši pot, kajti isti se zavije okolu vrhunca od severa proti vzhodu po tukih strminah, da se človeku cruo dela pred očmi, kadar pogledu doli v neizmerne globočine. Le samo jedna neprevidna sto- pinja in Človek se zvrue v globočino. Marsikte-rega izmej nas je kurja polt obšla, ko je obrnil oči v zevajoče propade, in samo pet se nas je odločilo, plezati na vrh, drugi so ostali na Grebenu, od koder je tudi jako obširen razgled. Vsako stopinjo skoro nam je vodja določiti moral; z glasno utripljajočim srcem smo z rokami in z nogami plezali po razpokanej steni in niti jeden si ni upal ozreti se nazaj v nevarno globočino. Že priplezamo blizu vrha; vodja se dvigne čez nekoliko bolj strmi rob na vrb in nas zaporedoma z roko izvleče za sabo. Ob osmi uri /jutraj dospeli smo srečno na cilj našega potovanja — stali smo na vrhu 2347 m. visoke Ojstrice. Ali kakšen je ta vrb! Nadejali smo se, da najdemo tukaj vsaj toliko prostora, da se nam bode pošteno vsesti mogoče, ali v istini najdemo komaj kakor srednja miza široko, razpokano in rogljato planjavo, na kojej je bilo komaj za naše daljnoglede, zemljevide iu par steklenic vina, na ka terega tudi nesmo pohabili, prostora, mi pa smo morali že po obrežji posesti, kakor nam je bilo ravno mogoče. (Daljo prib.) obsezale ves političen okraj Radovljiški. Fužine na Savi, Javorniku, v Bistrici, Beli Peči, v Fužinah in v Radolni, potem tovarne za kose in pila v Beli Peči se kot tovarniški obrti ne uvrste v zadruge. (Konec pri h.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. avgusta. Štajerski liberalci se neki mislijo pritožiti na državno sodišče, ker so se izpustile iz volilnega zapisnika veleposestnikov hiše, upisane v deželnej deski. V nedeljo je bi na Llpanskej gori na Češkem mtadočeski tabor, kojega se je udeležilo nad 2000 ljudij. Iz Prage se je s .separatnim vlakom pripeljalo samo 150 udeležencev, mej njimi poslanci Tilšer, Gregr in Herold. Tabor ae je imel posvetovati o Kričale zakonu, da bi otroci ne smeli obiskovati šol, v knterih se ne poučuje v njih materinem jeziku. Na Češkem je namreč še več nevednih Btarišev, ki rajši pošiljajo svoje otroke v nemške šole, nego v češke, češ, da se bodo vsaj dobro nemščini priučili, ali pa, ker jih Nemci k temu prigovarjajo. Nasledek temu je, da s« otroci nič ne nauče v šoli. Kvičala je hotel temu postavno od pomori. Klub čeških deželnih poslancev se je izrekel za ta zakon, samo Rieger in Zeithammer sta temu nasprotovala, klub veleposestnikov, se je pa izrekel proti temu zakonu, kajti ni liberalen, ker bi silil otroke v to ali ona šolo pošiljati. Govorila sta. mej drugim tudi Tilšer in Gregr in oba sta poudarjala, da je tak zakon potreben že zaradi nemškega šul-ferajna. Nek udeleženec iz Kolina je rekel, da se plemstvo v petnajstem veku ni sramovalo češkega jezika, sedaj se ga pa sramuie, in iz tega se razvidi, da tako imenovano zgodovinsko plemstvo ne misli dobro s češkim narodom. Žito je pa treba, da vodstvo češkega naroda preide iz fevdalnih v demokratične roke. Gtallskl deželni zbor, ki je bil vlani samo odložen, snide se 2. sept., da bode nadaljeval svoje zasedanje. Kakor se iz Levova poroča, hoče 86 to zasedanje kmalu zaključiti, in formalno otvoriti novo zasedanje, da se bode mogol deželni zbor z nova bav'ti s šolskim zakonom, kuteri ni dobil cesarske sankcije. V zapisnik voiilcev zgornjeavstrijskega veleposestva je letos na novo vsprejeto 17 župnijskih posestev, od katerih se plačuje dovolj davka, izpustilo se je pa 51 druzih voiilcev, pri katerih se je pokazalo, da postavno nemajo volilnega prava. Včeraj se je sešel pretlarelskl deželni zbor. Novovoljeni deželni zbor bode pred vsem poklican, slaviti velevažen dogodljaj, da je dolelana velika arelska železnica. S'cer pa v tem zasedanji ne pride nič važnega na vrsto, samo zaradi šolskih zadev utegnejo mej liberalno munjo no in konservativno večino navstati prepiri, ki se v tem zboru vsako leto ponavljajo. % ii a nje Ar žare. Časopisi se mnogo bavijo s shodom avstrijskega iu nemškega cesarja v Iscblu. Posebno je to, da letos pri tej priliki tudi razni fraucoski listi poudarjajo, da je prijateljstvo NemHje in Avstrije poroštvo za evropski mir, in sploh jako laskavo pišejo o Nemčiji. Vidi se, da se je Nemčija Francozom jako prikupila, ker je podpirala njih predloge na egiptovskej konferenci. Vprašanje je pa, koliko časa bodei trajala ta prijazuost, kajti znano je, da Francozi svoje misli kaj hitro menjajo. Sporazumljenje mej bolgarskimi konservativci in radikalci se je razbilo. Organ konservativcev „Otečestvo" pravi, da je kompromis mej tema dvema strankama nemogoč, ker so njijini smotri ravno nasprotni. Karavelova ministerstvo neki hoče odjiraviti ministerstvo juvuih del. Opoziciji je to ravno prav prišlo, da bo mogla napasti ministerstvo. Že sedaj v svojih listih slika, kako Škodljivo bi bilo to, kajti poljedelstvo in trgovina, ki sti zavisni od tega min'sterstva, sta jediua vira bogatstva Bolgurje. mirovni kongres, ki je zboroval v Bernu, sklenil je v poslednjej seji tudi resoluci o, da se morski poti in ožine proglase nevtralnimi. BouuCi shod kongresa bode v Bukareštu. Hamburškej policiji se je neki posrečila jako važna najdba. Dobila je baje v roke zapisnik vseh nemških anarhistov. 8. t. in. preiskala je angleški paruik „Elizabeth", ki se je ustavil v tamošnjem pristanišči. Dobila je več revolucionarnih tiskovin, ki so tiskane na Ruskem-Poljskem, omenjeni zapisnik anarhistov, zavitek dinamitu iu bomb. Štirje mornarji so bili zaprti in so takoj obstali, da so posredovali zvezo mej nemškimi in angleškimi anarhisti. Razmere mej Hlemcijo in Vatikanom so ss baje zopet poostrile. To je pa nemške konservativce hudo dirnulo, kajti boje se, da bi se v Nemčiji zopet bolj ne utriiii liberalci, ki pospešujejo kulturni boj, na škodo konservativcev. — Škofijska konferenca v Fuldi se je v četrtek zaključila. Sjioznala je neki, da bi bilo dobro, da se združiti Fuldska in Lim-burška škofija in sklenila uložiti prošnjo na cesarja da se uslišijo dispenzijske prošnje, kutere so se bile odbile. V tej prošnji tse živo slika cerkvena stiska v raznih občinah, in da bi že res bil skrajni čas, da vlada od svoje ostrosti nasproti duhovščini malo odjenja. Dopisi. S Hraia 9. avgusta. [Izv. dop.] (Odgovor Šolskemu voditelju v Sežani, g Hrovatinu.) Čisto brez slabega namena in na svojo roko, na vprašaje za svet ne .Mojzesa", ne Petra, ne Pavla, omenil sem v 175. št. »Slov. Naroda" mej drugim tudi na kratko obeh letos izdanih šolskih sporočil Komenske in Sežanske šole ierekši o njiju čisto svoje osobuo mnenje. A lejte si no, kak izreden utis so naredile maloštevilne one vrstice! Voditelj Sežanske šole, g. Hrovatin, .pozivlje" me v 63. listu Tržaške »EdinostiJ, da naj »temeljito utrdim", zakaj bi njega spis »Sadjarstvo" vse preje drugam spadal, kakor pa v šolsko sporočilo, ter zakaj je program Komenske šole »srečneje sestavljen" od Sežanskega 1 Primuruš, to neso šale; g voditelju treba z dejanskimi dokazi na dan, da mu bode jasno, da nesem pisal onih vrstic radi osebne mržnje do njega in iz zgole naklonenosti do Komenskega voditelja; marveč da so mi potekle iz peresa iz prepričanja, katerega nikjer in nikoli po farizejsko ne skrivam! . . . O papirji in tisku obeh programov g. Hrovatin molči, torej smatram ta molk kakor nekako potrdilo, da je istina, kar sem v tej zadevi pisal. ,,Moik resnico potrjuje", pravi Pavlina Pajkova. A zdaj k stvari! Spis »Sadjarstvo" bi vse preje drugam spadal, kakor pa v šolsko sporočilo". Tako sem pisal jaz o H rovu t ino vem izdelku, in to še danes trdim! Za Boga, kaj treba šolski mladini znali — in tej je v prvej vrsti šolsko sporočilo namenjeno — kakošen bi moral biti šolski vrt, kako je v njem ravnati itd. Ako ste mislili s tem spisom ugoditi učiteljstvu v našem okraji, potem ste ga imeli objaviti v kacem strokovnem (kmetijskem) listu, kamor bi vse preje spadal, kakor pa v »šolsko sporočilo". „Gospodarski list", ki izhaja v Gorici, dobivajo vsa šolska vodstva v našem okraji brezplačno. Torej bi bilo Vaše »Sadjarstvo" dostopno vsem nam, da ga je prinesel omeujeui list Sicer je predmet, ki ga obravnava Vaš spis že tako premlačen, da Vam nikakor ni kazalo, iz nova lotiti se ga. O tem je že pisal izborni strokovnjak Rih. Dolenec v »Slov. Učitelji" 1. 1872. in drugi strokovnjaki drugod. Mi torej gotovo nesmo koprneli po vsestransko slabši Vaši razpravi; »Le za-se ohrani takovo modrost", rekel bi pesnik Ratko Brus. Toliko naj Vam zadostuje glede prvega Vašega vprašanja; a Vi bi radi še izvedeli, zakaj je program Komenske šole „srečneje sestavljen od Sežanskega". Na to vprašanje bi lehko mnogo odgovarjal; postrezam Vam pa — da se mi dopis preveč ne raztegne — le z glavnišimi točkami. Komen8ki program je srečnejše sestavljen od Vašega iz teh vzrokov: Prvič: Že njegov uvodni članek: »Za ubogo šolsko mladino" — mnogo je primernejši od Vašega, ker vzbuja milosrčuost odraslim ljudem in šolski mladini objednem! Drugič: Komeusko »šolsko sporočilo" navaja pod „šol-skimi oblastmi" tudi vse ude deželnega šolskega sveta; Vaše sporočilo pa omenja le c. kr. namestnika kot predsednika in c. kr. deželnega šolskega in nadzornika kot uda veleslavnega tega šolskega sveta. Na vsak način kaže omenjati vseh udov, ker marsikoji otrok in posebno stariši, časih od tega ali onega uda c. kr. deželnega šolskega sveta kaj potrebujejo; torej je prav, da se v šolskem sporočilu navajajo vsi udje. In, če ste pri okrajnem in k raj nem šol kem svetu naveli vse dotične ude, zakaj niste tega storili tudi pri deželnem; mari vam je ta manj važen?! . . . Tretjič: Šolska kronika v Komenskem šolskem sporočilu Vam je lahko v vzgled, mej tem, ko je Vaša revna! Presuhoparno je v njej vse. Zahvale spadajo v kroniko; čemu jih tiskate posebe? Tudi ste iz kronike marsikaj izpustili, česar bi kazalo Vam omenjati. Tu pa tam ste rabili dvoumne izraze. Vedite na pr. da ni vse jedno, če se piše: »C. kr. okr. šolski nadzornik g. Sinkovič, »obiskal" je trikrat šolo", ali: „C. kr. okr. šolski nadzornik »nadzoroval" je" itd. Pojmov »obiskati" in »uadzorovati" ne gre zamenjati. Četrtič: V tretjem odstavku: „Uči-teljstvo" ni v Sežauskem šolskem poročilu vse jasno. Tu se čita na pr.: »Hrovatin Josip, naduČi-telj-voditelj, učil je IV. razred in kmetijstvo v na- daljevalnem tečaji, 28 ur na teden." Tu nikakor ni jasno, koliko ur je učil 4. razred ic koliko ur nadaljevalni tečaj! Koliko jasnejše se take reči navajajo v Komenskem programu. Petič: V šolskem poročilu Komenskem so otroci, ki so se »prav pridno4 učili, uvrščeni po z a si uže nji; a oni, ki bo se le „ pridno" učili, po abecednem redu. — V Sežanskem šolskem sporočilu pa navajate tudi odličnike po abecednem redu. Na vsak način je krenil Komenski voditelj v tem oziru pravo pot! Rad priznam, da je težavno vse učence uvršče-vuti po zasluženji; vender pri »odi čiukih" t. j. pri takih, ki so se „prav piidoo" učili, zgodi se to lahko. Prav pridnemu otroku je v posebno zado-ščeuje in veselje, če čita svoje ime mej prvimi od-ličniki; to ga spodbuja, da vstraja v pridnosti in nravnosti. Šestič: V Sežanskem šolskem poročilu so otroci uvrščeni brez dodanih tekočih števil. Ako hoče tedaj čitatelj vedeti, koliko otrok je v tem ali onem ra/.redu, poiskati mora še le »skupni pregled šolske mladine", v katerem slučaji mora še seštevati, hoteč prti do svrhe. Šolsko Bporočilo Ko meoako pa ima pri vsakem razredu dodana tekoča števila, kar je vsekako boljše. Sedmič: Komensko šolsko poročdo ima to prednost, da navaja z debelim tiskom one učenke, »katere so se v ročnih delih posebno odlikovale. Sežansko šol sko poročilo pa takih deklic niti ne omenja! Ako pomislimo, da so ženska ročna dela p re važen predmet za ljudskošolske naše deklice, kaže vsekako javno hvalo dajati onim detclicam, katere se v tem predmetu odlikujejo. Takova javna spodbuja gotovo ne bode brez uspeha in koristi! — Osmič: Komenske mu šolskemu poročilu dati moramo brezpogojno prednost tudi v stilističnem in jezikovnem obziru! Mej tem, ko se nam iz sloga Komenskega voditelja kaže spretno, slovenskega apisovanja vajeno pero, jasno je iz Hrovatinovega izdelka, da se mu je roka privadila bolj drugim delom, kakor pa gladkotekočerr.u slovenskemu Bpisovanju! Čez vse bi mu priporočali, naj se posebno sedaj o počitnicah, ko ima čas za to, uči slovenskoj slovnici! Od „n a d učitelj a-voditelj a na četverorazrednici" bi po pravici smeli terjati, da temeljito zna našega jezika pravila! Čas in prostor mi ne dopušča, da bi g. Hrovatinu naštel vse slovniške bibe, katere kaže njegov »umotvor". Tu le nekaj izgle-j dov: »Nabrano seme peškatega sadja osušimo v senci in »spravljeno" v vrečico, obesimo »ga" pod strop". — „Vsako rastlinico, predno jo piki-ramo, skrajšamo »jo" na 3—4 pope, koreninice pa na ped" itd. Napačno je pisati »ceplenje" (namesto cepljenje), „priraščen", rrazraščen" (namesto prira-8ten, razraBten; tuli trpno-pretekli deležnik »pri-rasen, razrasen" je pravilen). Erikiitika ne sme začenjati stavka. Torej napačno: »Ko ao pognanki ped dolgi, jih pencramo . . ." itd. Komenski voditelj piše: »Šolsko sporočilo"; Sežanski pa »Šolsko poročilo". Kdo ima prav? Mislim, da vsekakor voditelj v Komnu, ker „s poročati'' je nemški „berichten", a »poročati" nemški „trauen" I — Devetič: Šolsko poročilo Sežansko nam kaže še ta nedosta-tek: Vsled učnih načrtov za Primorje, moral bi g. Hrovatin vedeti, da obstoji III. razred čvetero • razrednice iz dveh oddelkov, (t. j. 3 in 4. šolsko leto. Glej načrt na str. 27, tabla XXI.) Šolsko sporočilo Sežansko pa kaže, da je imel tamošnji III. razred čveterorazrednice le jeden oddelek. Ako se že na čveterorazrednici ne postopa po načrtu, kaj naj zahtevamo od naših prenatlačenih jedno-razrednic? Komenski voditelj je vender pravilno po načrtu ravnal, kar svedoči, da sta mu postava in načrt dobro znana! . . . Dovolj! Menim, da je lahko vsacemu jasno, da nesem po krivici Komenski program više cenil od Sežanskega. Omeniti mi je vender še n^ke reči, da-si je prav kočljiva. Vi, g. Hrovatin, porogljivo imenujete Komenskega voditelja »Mojzesa", a mene »Arona". češ: »srečen je Mojzes, imajoč brata »Aroua". Nu, kar se namerovanega »Mojzesa" tiče, povem odkritosrčno, da jaz nikakor ne precenjujem njegovih zmožnostij; vender smelo trdim, da se Vi glede sposobnosti nikakor ne morete ž njim meriti, ker Vas nadkriljuje v vsacem oziru! Kar so pa moje malenkosti tiče, nikakor si ne prisvajam »Aronovih" vrlin. Nazad njaštvu, farizej s t vu, klečeplastvu pa sem bil, sem in bom odločen protivnik in po skromnih svojih silah neustrašena vselej povzdignem glas za pravico in resnico, ne glede pri tem ne na desno ne na levo! rlA- molčatt tudi ne smem, daT bi si ^vsaf zaT nekaj časa želel biti Aron, 4 bi n čudotvorno nje*a palico pregnal možgansko tmino, ki prebiva v glavi marsi-kojega puhlega klečeplaza in farizeja! Dixi et sal-v»vi ammHm meam! Domače stvari. — (Konfiskacija.) »Škrata" danes izišlo 15 številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo, ker je penzijonirani filozof Izidor Muzlovič preres-nobno premišljeval in zakrivil motenje javnega miru in reda po § za 300 kr. z. — Uredništvo Škratovo nas prosi objaviti, da bode priredilo drugo izdajo. — (Iz Ormoža) se nam brzojavlja 9. dan t. m. kandidat g. prof. Kunstek sijajno v sprejet. Volilci z njegovo kandidaturo izredno zadovoljni. Nasprotni kandidat je baje dr Ausserer, ki ima pa le malo pristašev. Niti uradniki ga ne bodo volili, ker je prefatccijozen. Čudimo se, da si ta mož upa kandidovati v našem okraji. Živeli volilci! — (Včerajšnji Čebelni somenj)naIgu je bil prav dobro obiskan. Pripeljalo so je na stotine panjev, tudi kupcev se ni manjkalo. Mnogo je bilo Ljubljančanov, še več pa Gorenjcev. Par najmanjih panjev stalo je 4 gld. 60 kr par največjih, 5 gl. 30 kr. Zjutraj ob 6 uri je bilo že vse razprodano. Večinoma bo vse pokupili Gorenjci, samo jeden Ljubljančan je kupil 50 panjev. Uzrok, da so bile čebele drage in se jih je prineslo primerno manj na trg, ko druge leta, je ta, ker je pri Rbmci in okolu Lašič v deževji veliko čebel poginilo. Prihodnji čebelni somenj na Igu je na Šmarijni dan 15. t. m. — (Utonil) je včeraj 41etni otrok Miha Zajec. Pustili so ga brez varstva in pal je v vodo ter utonil. — (Nesreča) Včeraj je vozil tukajšojega trgovca g. F. Oreška Rt. hlapec s sejma v Rovtah voz, naložen z zaboji. Blizu Rovt zvrne se težki voz in zmečka jednega konja. Zaboji so pali v globoki jarek. — (Napad.) Na cesti proti Igu napal je včeraj branjevec Polde Klemenčič brez vsacega uzroka delavca Josipa Brajerja in ga tako oklofutal, da se njegov obraz spreminja v vseh bojah mavrice. — (V Postoj ini) bode 17. t. m. popoludne ob 3. uri velika veselica v »Jami", v slavo presvit-lega cesarja rojstnega dne, ki je drugi dan. Jamo razsvitljevalo bode 5000 sveč in 12 električnih lučij, vsaka za 1400 normalnih sveč, svirala pa bode godba pešp. št. 97. — Duuajski »Reise Bureau Scbroekl" priredi v ta namen zabavne vlake iz Ljubljane, Reke, Trsta, Gorice in Kormina. — (Tujci v deželi.) Iz Postoji ne se nam poroča, da je letos to mesto pohodilo nenavadno veliko tujcev. Veliki hotel in vsa bival šča so prenapolneup, in mnogi, ki ob šeejo slovečo jamo, radi bi delj časa ostali v mestu, ko bi imeli kje prenočiti. — To nas veseli, da je naša Postojiua prišla v tako dobro ime, katero si ohrani, čim več bode mogla vsprejemati tujcev, ki so e&sih zido-voljni že s skromno sobico. — (Beseda v Cerknici) v 10. dau t. m. bila je v pravem pomenu — slovesna. Klasični program zvršil se je pred gospodo, ki je vse prostore polnila, izredno lepo. Vsaka točka sporeda, pri kateri so sodelovali: gospe Lavričeva in Gerbičeva, gospica Daneševa in gosp. Gerbic, ponavljala se je. Hvaležno občinstvo je navdušeuo sledilo prekrasuemu petju. V Blavnostnem govoru slavil je gosp. Gerbic ranjcega dra. J. Bleivveisa kot očeta naroda slovenskega, ter britko potožil, kako ga sedaj pogrešamo. Živahen plos zuključil je slavnost proti jutru. Slavna Cerknica sme biti ponosna, da je ondu bila beseda, kakeršna je sicer le možna v velikih mestih. — (Popravek.) V nekaterih izvodih včerajšnje številke sti v dopisu iz Rudolf »vega dve tiskovni pomoti. V drugem odstsvUu treba čitati go:p. prof Poljanca in gosp. prof. Poljanec, ne pa grof Poljanec. — V 10 odstavku v 16. vrsti pa sti izostali dve besedi, treba namreč čitati: in je vse te nedostatke Narodov dopisnik. — (Izgubilo) se je 16letno dekle Ivana Kržišnik iz Sestrauske vasi pri Tratah na Gorenjskem. Dekle je m itasto, mirnega plašnega vedenja, arednje šibke postive, plavih las, na obrazu poznajo se znamenja koz. Iiginilo je že večkrat po dva, tri dni, a potem prišlo zopet nazaj, zdaj pa že pet tednov ljudje o njej ničesar ne vedo. Vsakdo, kdor o njej kaj povedati ve, ae prosi, da poroča njeuej materi pod uaslovoin: Uršula Kržišuik v Sestranskej vasi, pošta Gorenjavas na Gorenjskem. Gg. volilcem notranjskim. K volilnemu shodu v Postoj ini 15. avgusta pride tudi podpisani, da poroča o delovanji v deželnem zboru kranjskem, zlasti o agrarnem vprašanji ter poizve mnenje gg. volileev: 1. zastran ustanove kmetskih domov, 2. zastran dednega prava na kmetih, 3. o napravi deželne hipotekarne banke, 4. o napravi kmetskih farnih posojilnic in 5. o upeljavi kake hišne industrije na Notranjskem. Prosim, da se gg. volivci v prav obilem številu udeleže shoda. Dr. .1. \ »»ujak. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 12. avgusta. V dolenje j zbornici izjavil je Hartington, da je za ekspedicijo Gordonu na pomoč vse pripravljeno. Northcote napada politiko vlade v Egiptu. Gladstone zastopa politiko vlade rekoč, da ne more ničesar povedati o Northbrook-a misiji. Zagovarja na dalje angleško-francoski dogovor, a ne da bi se o njem razpravljalo, kajti ta dogovor je sedaj mrtev in proračunjen je bil za vse drugačne odnošaje, katerih sedaj več ni. Razne vesti. * (Nadzorstvo tovaru v Rusiji.) Poro čali smo že, da je Rusija upeljala koristno in jako ljudomilo naredbo nadzorstva ruskih tovarn. Nov zavod je pričel svoje poslovanje še s prvim julijem tega leta Povedati nam je še danes, da ima pre-pičlo število uradnikov preveč posla in skrbij. Ra-zur nadzorstva šolskega obiskovanja tovarniških ot Sk delujejo nadzorniki v to, da bi se polagoma odpravile vse zdravji tovarniških delavcev preteče in škodljive tovarniške naprave, Težavno nadzorni-ško delo pomnožuje tudi veliko število ruskih to vam; ttko ima n. p. sam Moskovski okraj 1546 tovarn. Saj že samo potovanje od jedne do druge stane dosti Časa in provzročuje muogo truda samo dvema osobama. Koliko pa še delo, uradovanje in skrb za vseh 1546 tovarn! Ne bo kazalo druzega, nego Rudija bo morala število nad-zorskega osobja nekoliko pomnožiti, da doseže svoj po novej upravi nameravan smoter. Višji nad- zornik dobiva letne plače 5000, okrajni nadzorniki po 3000 in pomožni uradniki p • '2000 sr. rubbev. Stroški za potovanj- in za uradovanjo se računajo na 26 500 rub.; tako da bo stalo nadzorstvo tovarn zdaj 78500 ruhljev na leto: * (Zares čudno.) (Potepuh se ogleduje v zrcalu in se čudi svojej podobi sum | sabo govoreč:) „Čizmice imam od bankin^ga vodie, hlač*« dohoda r-jeve (rentierjeve), telovnik in suku|0 baronovo, klobuk še cel<5 grofov in vender sera videti v obraz kot — potepuh." I.«-U v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati so pristni „Moll-<>vi Se i d 1 i t z - pra škj", kateri iuiMJ'« poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvomi založnik, na I Misiji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli - o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(690—8) Tuiei: dne 11. avgusta. Pri Mlonn t Vossler z Dunaja. — Vosile iz Trsta. — Sonbichler iz Gradca. — Pipuš iz Maribora. — Bachschmidt, Folzing iz TrBta. Pri Mali*! : Manevrier, Lachassagne iz Pariza. — Hoffinan z Dunaja. — Velčič, Scnigaglia iz Trata. — Ro-gerts iz Gradca. — Ilubad z Gorenjskega. — Schvvarz z Dunaja. — pl. Schneid iz Kamne gorice. Pri avstrijskem ce»»rjl: Persetič z Ruskega. — Minis z Dunaja. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. bo > oa rA 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja 73858 mm. 736 87 mm. 737*15 mm. temperatur 4- 1«8 C -j- 97*8*0 4* 21*8*0 a + 21-7°, Drezv. si. vzh. brezv. za 1-8 megla jas. jas. 0 nad n 0 zlati zast. listi . 121 25 Prior, onlig. Elizahetiue zapad, železnice 108 30 Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 ■ 50 179 — Rudolfove srečke .... 1" 19 n — Akiije Hiiglo avstr. banke . 120 , 111 n — T rani m way-d mit. velj. 170 gld. a. v. 215 m — I« M^JuMJani. Praga, Pflastergasse Nr. 5, jedini zastopnik, za Avstro-Ogersko, Italijo, Rusijo in Podonavske kneževine kemične tovarne za desinfekcijska sredstva v Ivoliim. IVag-el uJatu keuiieuo « ist;i knrbolnu klHlinu. ci-iiii se ravna po odstotkih. Uvojuo /M'|(!(-iiiisniiisin »puo za bolniške sobe, razkuže-valno in varovalno sredstvo pri nalezljivi živinski kugi, 10" Bf. Hauvr-jcv kttrbolui i»ruNck (lenolnokleln maiifta- novn ilovi^itNin hoI) za scalne kftte in stranišča itd. 4»NoIin, tekoče, prijetno in osvežujoče desinfekcijsko sredstvo v koncentrovanej raztopljini.......... Oglje napoj6Q0 s ereoMoliu.iiu, 20°/0 najbo jšo srkavno des- inlekcijsko sredstvo.............. Ta specijaliteta gotovo in hitro upliva in se da povao«! porabiti, ker je skoro brez duha. Creosolin jo iz Phenola, Cresola (Methyl-Phenol), Creosola in lelesnih solij. Karl>olov<» žasoiuje za hleve, brez duha, imajoč v sebi prosto karbolovo kiBlino.............100 kilo gld. 8 Kartiuliuej, napojiliio olje, ki sestoji iz 10 —12°/0 Creosota, 12—ir>°/0 Phenolne kisline in je najboljše napojiliio sredstvo za les..................100 „ „ 24 Prospekte razpošiljam na zahtevanje franko. (491—2) ImČ(> zastopnlIt #a d|ul>l.|ano in v»«» Kranjsko. Slavni mestni sovet kralj, stolice Prage je meni izročil preskrbo vanje potrebnih desinfekcijskih sredstev. 100 kilo gld. 2G 100 „ „ 20 100 „ n 10 100 „ n I* 100 „ n 40 100 B . 16 izdatelj in odgovora) urednik: Ivuu Železuikar. Jjastiiina m tiHk „Nurouue Tiskarne". 564