SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires > CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concasión 2466 Leto III. EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO BUENOS AIRES, 21. DECEMBRA 1935 štev. 110 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In n c«lo leto $ «ro. 6-—, za pol leta Z50l - Za druoe dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr« LIST IZHAJA OB SOBOTAH SREČNE IN VESELE • BOŽIČNE PRAZNIKE selimo vsem našim izseljenem, posebno pa cenj. naročnicam in naročnikom ter prijateljem "Novega lista". Uredništvo in upr. * Jf * # IZNAJDLJIVOST Fašistični režim prekaša gotovo vse druge režime na vaetu v iznajd-'iivosti, ko je treba ljudem izsesa* vati denar. Sedaj, ko je Italijanom že do dobra izsušil žepe z visokimi •tavki, s podpisovanjem raznih posodi ter na sto drugih načinov, in ko J® celo škofe in kardinale pripravil do tega, da so državni blagajni od' «topili svoje zlate križe, se je režim Omislil še nečesa drugega: porof-n'h prstanov. Vlada se je spomnila, da ima sko-fo vsaka zakonska dvojica po dvi toročna prstana, ki sta ponavadi !iata. Tudi najbolj reven • človek, ki kinč ne more imeti nobenega srnica, si za poroko nabavi prstana, naj bodo njegove gmotne prilike še tako piškave. Tega se je fašizem sPomnil — pa hajd na prstane! Da bo stvar čim lepše uspela, jo fe bilo treba organizirati s posebnimi ceremonijami. Zato so priredili "Dan zaupanja", ko je pretekel prvi "tesec, odkar se izvajajo sankcije iroti Italiji. Ta dan naj bi pokazal, ^ imajo Italijani zaupanje v us-ifižno kljubovanje proti sankcijam v končno zmago nad Abesinci. so delali veliko propagando in v'adi je priskočila na pomoč tudi ^aljica, da bi s svojim zgledom vpli Vala na preproste ženice v Italiji: je na grob Neznanega vojaka ter položila tam — domu na oltar ^ svoj ter kraljev poročni prstan. ^ Posebnem govoru, ki ga je radio ^fcširil po vsej državi, je pozvala 'Pijanske žene, naj store takisto. stvar je imela uspeh: računajo, ^ so na ta način nabrali okrog o-milijonov zlatih prstanov. Za 'Pijanskimi žepi so prišli na vrsto 56 italijanski prsti; oboji so prazni v seveda le, v kolikor se tiče pre-Hstega ljudstva. Sila kola lomi in nekaj si treba Misliti, ko stane vendar afriška italijansko državno blagajno uro približno milijon liric. — ®ldar pa kaže ta storija s poročni- «ftl ko Vi Prstani na iznajdljivost, ki je ta-'zredna, da je vsega občudovanja ^ ^ * ^ * & ¡Jsneš ^íasarykov Naslednik ?'e delj časa so se širile vesti, da ^ sivolasi predsednik češkoslovaška rePublike Masaryk podal ostav-n. na svoje mesto, ker je izvrševali davnih poslov postalo vendar-^ Prenaporno za njegovo starost. j^j vesti so se v soboto potrdile: HjgSaryk Je res podal ostavko in je stS°ve posle začasno prevzel mini-ski Predsednik. Sredo pa sta se sestala senat Hov °Slanska zbornica ter izvolila za Predsednika republike dose-zunanjega ministra dr. Ed-a Beneša, Masarykovega sode Pariški mirovni predlogi zavrnjeni Angleški zunanji minister je moral podati ostavko - Položaj v Ženevi nespremenjen - Velika bitka ob reki Takazze na severni abesinski fronti lv«a v • ' Kl ga je bil odstopivši pred- Pt¡ sam Priporočil kot najbolj tU(li erne8a moža za tako odlično a H6Š odgovornosti polno mesto. Be-in 8oJe bil izvoljen z veliko večino Celo komunisti glasovali zanj. Malokdaj se je proti predlogom državnikov dvignil v svetu tako velik val neodobravanja in celo zgražanja, kakor ga je pozročil načrt za poravnavo italijansko abeisinskega spora, ki sta ga v Parizu izdelala zunanja ministra Francije in Anglije Laval in Hoare. bil načrt sprejel kot podlaga za nadaljnja pogajanja — prav; drugače pa naj se načrt smatra za zavrnjenega. Umik angleške in pariške vlade je bil popoln na vsej fronti. Angleški zunanji minister Hoare je iz tega izvajal posledice; prevzel marsikatero pikro, končno pa je le dobila zaupnico, ko je prvi minister zagotovil, da je pariški mirovni načrt končnoveljavno pokopan. Značilen za razpoloženje širokih plasti angleškega ljudstva je govor, ki ga je imel v gosposki zbornici lord Lothian. Dejal je: Skupina abesinskih vojakov v bliži Besedilo tega načrta je bilo objavljeno v petek zvečer in izkazalo se je, da so bile v vseh podrobnostih resnične one vesti, ki so zagotavljale, da ponujajo Angleži in Fran cozi velik del Abesinije Italiji. Navala vsakovrstnih kritik to dejstvo ni moglo pomiriti, marveč ga je le še povečalo. In po vsej pravici; že zadnjič smo povedali, da je veliki preokret v zadržanju napram Italiji, predvsem v zadržanju Anglije na pram njej, nerazumljiv. Ponujati I-taliji nagrado zá to, da je neupravičeno napadla Abesinijo, bi pomenilo zrušiti temelje, na katerih se še kolikortoliko drži Zveza narodov ter prepustiti nadaljnji razvoj prilik v Evropi mili in nemili volji kateregakoli osvojevalca Mussolinijevega kova. Odpor proti pariškim mirovnim predlogom je postajal vsak dan večji tudi v parlamentih Francije in Anglije, kjer so se oblikovali mogočni bloki z namenom, da se prepreči krivičen mir. Nad vladama so se zbi rali hudi oblaki, ki so grozili z usod nimi nevihtami. Lavalu se je v torek, pred odhodom v Ženevo, kjer se je imel udeležiti seje Sveta Zveze narodov, posrečilo izmuzniti se iz hujših nevarnosti: dosegel je, da je parlament pristal na zažasno odgoditev razprave o zunanji politiki, tekom katere se je imelo pretresati italijansko-a-besinsko vprašanje. V sredo se je odbor ženevske organizacije res sestal, kakor je bilo napovedano, pa je svetovno javno mnenje doživelo zadoščenje: Angleš ki zastopnik Eden in francoski mi-nisterski predsednik Laval sta brez oklevanj povedala, da ne bosta vztra jala pri pariškem načrtu.Framcija in Anglija sta bili pooblaščeni od Zveze narodov, naj skušata iskati kakšno pot za poravnavo spora med Italijo in Abesinijo, pa sta sestavili predloge, ki niso nič drugega nego poskus, ki naj bi pokazal, v koliko je dovoljeno upati na mirno rešitev spora. Oba govornika sta izrecno naglašala, da nimajo Angleži in Francozi niti najmanjšega namena izvajati pa i najmanjši pritisk na eno ali drugo izmed prizadetih držav ali pa na, Zvezo narodov. Ce bi se ni sovražnih postojank na sev. fronti je vso odgovornost nase, da s tem razbremeni vlado, ter je v sredo podal ostavko na svoje mesto. Rešil je s tem vlado pred nevihto, ki se je pripravljala v parlamentu. Na seji spodnje zbornice je Hoare kot navaden poslanec obrazložil, zakaj je pristal na Lavalove načrte: Dejal je, da je bila italijanska vlada odločena smatrati razširjenje sankcij na petrolej kot vojni napad nanjo in da je bila njegova dolžnost računati s tem dejstvom. "Velika Britanija", je dejal bivái minister, "se ne boji italijanskih groženj, boji se pa zanetiti iskro, ki bi sprožila klanje v Evropi. Če bi nas bili Italijani napadli, bi jim mi odgovorili in, ozirajoč se na našo preteklost, smemo upati, da bi jim odgovorili na uspešen način. Imeli pa smo drugačne skrbi: kakršnakoli akeija, ki bi jo bila začela ena sama država brez sodelovanja ostalih članov ženevske organizacije, bi bila brez dvoma dovedla do razpada Zveze na rodov. Skoro vsi člani Zveze so bili proti temu, da bi se sankcije razširile tudi na petrolej in črez pet dni se je imel sestati odbor osemnajsto rice, ki je imel določiti, kdaj naj bi se prepovedalo uvažanje kamenega olja v Italijo. Kako upravičiti odgoditev te odločitve? Edina možnost je obstojala v tem, da se takoj pričnejo pogajanja za mir". Hoarejev odstop je rešil Baldwi-novo vlado. Morala je sicer slišati ★ -fr ★ -ár ★ Italija in Anglija Val protiangleškega razpoloženja, ki ga je v Italiji sprožila vlada s tem, da je listom dovolila hujskati ljudstvo proti Veliki Britaniji, se ni kakor še ni polegel. Zgodilo se je celo pretekle dni, da so fašisti napadli nekatere Angleže in d$ je skupina neznancev zamazala napis pri vhodu v Britsko akademijo lepih U" metnosti v Rimu. Radi teh in podobnih dogodkov je angleški poslanik protestiral pri rimski vladi. "Prepričan sem, da Mussolini ne igra farse in menim tudi, da raje u-mre v boju nego da toi odpoklical svojo vojsko. Vendar pa: ali se bomo radi tega umaknili? Ce nam kdo postavi pištolo na prsa, mar bomo pobegnili? Če bi kaj takega storili, se ne bomo smeli čuditi, če bo ves imperij napadan, kajti svet bo mislil, da smo slabotni. Ni mogoče, da se še nadalje zatekamo k sodelovanju s Francijo. Odgovornost pada na nas. Vkljub vsem nevarnostim, k¡ jih utegne predstavljati za nas sedanji položaj v Sredozemskem morju, v osrednji Evropi ter na Daljnem vzhodu, nas mora voditi ena sama misel: "Naprej!"." Laval bo imel opravka s parlamen Kova španska vlada Novo vlado je na španskem sesta vil Pórtela Valladares; zanimivo je, da je bil za vojnega ministra imenovan gen. Molero, katerega je bil dosedanji vojni minister Gil Robles spravil v ječo. Eden izmed prvih u~ krepov nove vlade je bil, da je odredila, naj se njen minister za vojne zadeve nemudoma izpusti na svo bodo. Valladaresovo vlado so levičarske stranke sprejele s simpatijo, nacionalisti in katoličani ji pa napovedu jejo boj. Predsednik Venezuele umrl Po dolgi bolezni je v sredo preminul v Caracasu, glavnem mestu republike, predsednik Venezuele gen. Gómez, ki je celih 27 let imel v svo jih rokah vrhovno vodstvo državnih poslov. Veljal je za diktatorja, ki je hotel voditi državo po vojaškem vzor cu, tudi njegovi politični nasprotniki mu pa iskreno priznavajo, da dr žavne blagajne ni izžemal. V Venezueli vladalo zadovoljive gospodarske prilike in je ta republika edim* ameriška država, ki nima nobenih dolgov v tujini. tom dne 27. t. m. Svoj načrt je že vrgel v vodo in bo radi tega njegov položaj gotovo lažji nego je bil prej. Kar se tiče položaja v ženevi, se je razčistil v toliko, da smo sedaj na istem, kakor smo bili pred štirinajstimi dnevi; edina razlika je ta da se s podobnimi predlogi, kakor so bili pariški, nihče ne bo upal sedaj več na dan. Na bojiščih se je po daljšem premirju spet obnovila vojna delavnost. Ob reki Takazze se je sprožila 15 tm velika bitka, ki je trajala tri dni in v kateri je padlo 272 Italijanov in tudi približno toliko Abesincev. En del vojske rasa Kasse je ponoči prebredel reko ter skušal napasti Italijane od strani. Ko se je vnela bitka, so Abesinci navalili še na dru gih točkah vzdolž reke. To je povzro čilo zmedo v italijanskih vrstah, ki so se začele v neredu umikati. Italijani so morali izprazniti več krajev okrog Makalleja in neka vest iz A-ddis Abebe, ki je bila pa pozneje zanikana iz Rima, je celo zagotavljala, da je tudi sveto mesto Aksum spet v abesinskih rokah. Poraz pri reki Takazze ter umik italijanskih čet priznava tudi italijansko vojno poročilo. Ta bitka je bila največja izmed vseh, ki so se doslej odigrale na a besinskih bojiščih in, po mnenju ne katerih poročevalcev, pomeni uvod v veliko abesinsko ofenzivo, ki se ž? več tednov napoveduje. Ú * £ * & ★ Dvajset novih kardinalov Na tajnem konzistoriju, ki se je vršil v ponedeljek, je papež imenoval dvajset novih kardinalov, med katerimi je tudi buenosaireški nadškof. Napovedi, da bo ob tej priliki tudi Jugoslavija dobila svojega pr ga kardinala v osebi zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, se niso izpolnile. V nekaterih krogih so napovedovali, da se bo poglavar Katoliške cerkve ob tej priliki zavzel tudi za mir, vendar pa je papež previdno iz javil le naslednje: "Nočemo govoriti o onih sporih, ki že delj časa vzne mirjajo ne samo Evropo in Afriko, marveč sploh ves svet. Nočemo go voriti o njih, ker obstoja nevarnost, da bi se katera naših besed napačno tolmačila". Manj previdni nego vrhovni poglavar Cerkve pa so mnogi italijanski škofje in kardinali, ki v svojih govorih zagovarjajo italijanski napad na Abesinijo ter pozivajo vernike, naj podpirajo fašistično vlado, ki je ta napad zamislila ter ga spro žila. Manuel Quezon, prvi predsednik Filipinskih otokov* Blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Ujedi nitelj (Predavanje, katero je imel dr. I. Jalaivič 15. 12. 1935 v Bs. Airesu; Hipolit Taine, učenjakfilozof devetnajstega stoletja, največji esteti-čar in umetniški kritik vseh časov, dokazuje na dovršeno posrečen način v svoji knjigi "Filozofija umetnosti", da je človek dete svojega o-jizrazitejši, tudi vzporejen s Karlom koliša. Od vseh predstavnikov filo-zovskega determinizma je Taine na-Marksom, ker noben drug determi-nist ni tako sijajno obdelal tp nad vse zanimivo tezo okoliša ali ambi-jenta. Obratno od onega, kar trdi Hipolit Taine, trde indeterministi vseh časov, človek, posebno izoblikovan, utira po njihovem mnenju pota zgodovini neodvisno od svojega okoliša. Hudo je drzniti se popravljati Hipólita Tainea, vendar pa bi se jaz, vkljub največjemu spoštovanju do u čitelja drznil postaviti se na njemu nasprotno stališče, dasi se ne istovetim pri tem z njegovimi nasprotniki. V zgodovini se stalno obnavlja po jav, ki so ga prezrli toliko Taine kolikor njegovi protivniki. Pojav, ki ga doslej nihče niti tolmačiti ni poskušal. Vprašam: Zakaj je vsem velikim ljudem določen tragičen konec, in to kot pravilo in skoro brez izjeme? Ko govorim o tragiki velikih rao ž, ne mislim samo na ene, ki so bili na križu razpeti, ali na grmadi sežgani, ali pod giljotino obglavljeni. V mislih imam tudi one genialne filozofe, učenjake, umetnike in državnike, ki so bili za časa življenja prezrti in odklanjani, a so jih šele poznejši rodovi priznali, razumeli in uvaževali. Težko je odgovoriti s par besedami na postavljeno vprašanje. Odgovor je mogoče dati šele z opisovanjem in naštevanjem činjenic. Eno pa naj bo pribito: po mojem je zgodovina sveta zgodovina velikih možmučenikov. Narodnostne skupine, ki niso imele svojih velikanov, so izginile iz zgodovine, kakor da sploh niso obstojale. Obratno pa nacije, ki so or ganski prenehale obstojati radi zgodovinskih kataklizmov, še danas žive po. duhu svojih velikih mož. Veliki možje, ki ustvarjajo ■ zgodovino, štrlijo nad svojim okolišem kakor obelisk v ravnini. Svet se jim divi ali pa jih sovraži, število sovraž nikov je po navadi večje. Pritlikav-ci-sodobniki udrihajo po glavi, ki jih nadkriljuje, ker jih nesorazmerje jezi. Masa, ki je amorfna, neiob-ličena, nima tendence, da bi se vzpe njala više, marveč vleče vse navzdol k svojemu nivoju; kdor se ji izmota, takega križa. šele bodoča pokoljenja, ki gledajo na prilike in ljudi retrospektivno, pravilno ocenjujejo vlogo velikana. In če ta še s svojo krvjo utrdil svoje delo, ga proglasijo za mučenika in svetnika. Obdajo ga z avreolo in ga postavijo kot vzor, katerega treba posnemati. In tako postanejo delo, akcije in kri velikih mož narodne svetinje, ki se spoštujejo, amulet, ki se čuva, in vera, ki vzhiča. Vse to, kar sem pojasnil, cenjena gospoda, primerjajte z življenjem našega velikega kralja Aleksandra, ako hočete izslediti vsaj one osnovne poteze njegove markantné osebnosti. Kralj Aleksander spoda že v zgodovino, vendar pa zgodovina ni o njem izrekla niti začetnih, kaj šele končnoveljavnih besed. Prikazati torej njegovo osebnost, je nemogoča naloga tudi za človeka, ki je bolj podkovan od mene. Počakati treba razvoj zgodovine. Potrebno je, da se v vseh podrobnostih po jasni vloga, ki jo je imel v zgodovini. Dobiti treba preglld črez celo-kupnost prilik, v katerih je on razvijal svoje veliko delo Krmarja. Pre brati treba ozadlje dogodkov ter pre tresti središče, v katerem se je zgodovina razvijala, ako naj bo portret popoln in skladen. V en¡ točki se bodo z menoj strinjali tudi oni, ki so brzili kralja A-leksandra: bil je kralj nove,, do včeraj zasužnjene balkanske dežele. (Dalje v prih štev.) Novi šahovski prvak Novi svetovni šahovski prvak je od nedelje dalje Holandec Maks Euwe, ki je v daljšem turnirju premagal Aleksandra Aljehina. Igrala sta 30 partij in je zmagal Euwe, ker je prvi dosegel 15 točk in pol, kakor je bilo dogovorjeno. Aljehin je bil skoro celih deset let šahovni prvak, ki mu v tej plemeniti igri nihče ni bil kos. Stran 2 NOVI LIST S/J ARGENTINSKE VESTI r/, Pšenice in lan Prejšnji četrtek zvečer je vlada objavila naredbo, ki določa, da bo žit ni odbor kupoval odslej od poljedei cev pšenico po $ 10.— kvintal, lan pa po $ 14; ceni veljata za žito 80 kg hektoliterske teže ter za lan, Jci nima več ko 4 o|o primešanih tujih snovi. Vzrok, da je vlada zvišala ceno za ti dve vrsti žita, je v dejstvu, da so se prilike na žitnem trgu temeljito spremenile ne samo v Argentiniji, marveč tudi v svetu sploh. Kar se ve publike tič^ bo letošnja letina tako pičla, kakor že celih petnajst let ni bila; radi zmanjšane vrednosti žita so poljedelci letos manj sejali, nego v prej-šnljih letih, poleg tega pa je povzročila mnogo škode dolgotrajna suša in povrh vsega so še kobilice naredile svoje. Na svetovnem trgu se tudi obetajo boljše cene za razne vrste žita, ker so se tudi zaloge, nabrane v prej šnjih letih, že močno skrčile ter ne bodo več tako hudo težile na žitni rtrg, kakor prej. V Radi vladne odredbe, katere namen je zaščititi poljedelca pred pre velikim izkoriščanjem s strani pre-^tupcev. Žrtve prometa V enem samem letu so prometna sredstva v glavnem mestu republike povzročila okrog 400 smrtnih ne sreč ter je bilo od raznih vozil ranjenih približno 70.000 oseb! Tako so izračunali pri buenosaireškem dnevniku "El Mundo", kjer obenem ugotavljajo, da niti v chacovski vaj ni ni bilo v enem samem letu toliko žrtev. Kr vdo pripisuje list občinski upravi, ki doslej še ni znala ali I ko bele vrane. antipersonalistični radikali 4.344; neveljavnih glasovnic pa je bilo 15.082. Vodstvo radikalske stranke je skli calo posebno sejo, da na njej odloči, kako naj se stranka zadrži spričo odobritve volitev, katerim so radikali odrekali vsako veljavo radi »načina, kako so se izvedle. Občinski proračun Mestni svet je odobril v nedeljo proračun buenosaireške mestne občine na leto 1936. Prevideni izdatki znašajo 115.537.722 pesov. Velik vihar Velik vihar so imeli v pokrajini Tucuman okrog krajev Gastone in El Puesto; tridesetim hišam je odnesel strehe ter povzročil mnogo škode na polljih. Dvanajst oseb je pri tem zadobilo poškodbe. Nič manj silovit orkan je divjal okrog Charca in Gramille v prov. Santiago del Estero. Veter je pihal s takšno silo, da je celo tovorni vlak spravil s tira. Odkril je več hiš ter odnesel nekatere strehe do 300 metrov daleč. Italijanski teden Danes se zaključi takozvani "Italijanski teden", katerega je organiziral Argentinski odbor za Italijo. Uspeh te italijanske fašistične propagande ni bil nič kaj sijajen. Tako je na pr. odbor pozval vse Italijane in simpatizante, naj izobesijo tekoma tedna italijanske trobojnice, poleg argentinskih zastav, pa so se le malokje zmenili za ta prigovarjanja. Je že res, da je tu mnogo Itali janov, vendar pa so tudi Angleži do bri kupci; zakaj bi se jim trgovec zameril? Zasebne hiše, kjer ,so vihra le zastave, so bile pa tako redke, ni hotela izdati primernih predpi-sqv glede prometa v mestu, in pa policiji, ki da je preveč popustljiva napram voznikom in kaj rada zami-ži z enim očesom, ko uprizarjajo šoferji prave dirke po mestnih a-licah. Odobrene volitve Volilni odbor pokrajine Bueno» Aires je odobril volitve, ki so se vršile 3. novembra v omenjeni provinci, razveljavil pa jih je v 24 volilnih okrožjih, glede katerih so o-pozicijske stranke dokazale, da so se v njih vršile velike nerednosti. Mnogi so pričakovali, da bodo volitve razveljavljene, pa se to le ni zgodilo. Končni izid volitev je, po računih volilnega odbora, naslednji: Nacionalni demokrati 195.792 glasov; radikali 160.733; socialisti 16.038; svojo novo mašo, nadaljeval pa je višje bogoslovne študije ter je 1908 postal doktor teologije. Deset let kasneje je bil imenovan za škofa in pozneje prevzel vodstvo buenosaireške nadškofije. Argentinski katoliški krogi so i-menovanje mons. Copella za kardinala pozdravili z velikim navdušenjem; v proslavo dogodka se je v četrtek vršila v katedrali slovesna zahvalna božja služba. Sadje Sadjarstvo se je v par letih močno razmahnilo v Argentiniji in lepo argentinsko sadje je začelo že sloveti tudi po tujih tržiščih. Na razvoj sadjarstva so blagodejno vplivale nad vse ugodne podnebne prili ke. Dasi ga je v obilici, vendar pa je sadje v Buenos Airesu razmeroma drago. Krivi so tudi v tem slučaju prekupci, ki Jbogatijo na račua sadjarjev in konsumentov. Ker pa je sadje važna življenjska potrebščina, je poljedelsko ministrstvo dalo pobudo za ustanovitev od bora, katerega namen je proučiti, ka ko bi se trgovina s sadjem organizirala v glavnem mestu republike na način, da bi žepi konsumentov ne trpeli preveč ter da bi se tudi kon-sum zvišal. Češkoslovaški minister v Chacu Znano je, da živi v argentinskem Chacu veliko število češkoslovaških priseljencev, ki so si tam, tekom let, ustvarili lepa posestva. Novi češkoslovaški minister dr. Kadera-bek se je hotel seznaniti tudi s temi svojimi rojaki, naseljenimi v severnem delu Argentinije, pa jih je v tem tednu posetil. Cehi in Slovaki so ga prisrčno sprejeli v Pte. R. S. Pena, v Residenciji in drugod. . Buenos aireški nadškof postal' kardinal Med novoimenovanimi kardinali je tudi buenosaireški nadškof mons. Copello. V ponedeljek mu je papež podelil to visoko čast ter s tem odlikoval tudi Argentinijo, ki je dob'la sedaj svojega prvega kardinala. Kardinal Copello je sin italijanskih priseljencev; rodil se je v San Isidru ter s« že mlad odločil za duhovniški poklic. Leta 1902 je brai Argentinski bombaž Argentinski bombaž, čigar proizvodnja se je močno razširila v Chacu in drugih severnih krajih republike, postaja že važen činitelj na mednarodnem bombažnem trgu. Trgovanje z bombažem argentinskega izvoza je pa oviralo dejstvo, da sa ta proizvod argentinskega poljedelstva niso bili določeni uradni vzorci, na katere bi se lahko nanašale cene in pogodbe. Ta nedostatek je bil sedaj odpravljen: vlada je določila za bombažno trgovino uradne vzorce, ki jih je pripravil ne ki severnoameriški izvedenec. 25 let plodonosnega delovanja Odlični argentinski zdravnik dr. Angel H. Roffo, ki si je s proučevanjem raka pridobil svetovni sloves, je obhajal te dni 25-letnico svojega plodonosnega delovanja na tem polju zdravstva. Tem povodom se je vršila včeraj v gledališču Cervantes posebna slovesnost, katere so se u-deležili zastopniki vlade, univerze in raznih udruženj, ki so proslavljali veliko delo, ki iga je odlični učenjatt in človekoljub izvršil v boju hudi bolezni. Ob tej priliki so dr. Roffu izročili tudi "Zlato knjigo", obaega-jočo 2.133 strani, katera vsebuje raz ne razprave najbolj slavnih prouče-valcev raka ter njihova priznanja argentinskemu slavljencu. Bližajo se veliki prazniki: BOŽIČ NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD JUGOSLOVANSKI ODDELEK Avda. L. N. Além 150 Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. Srečne in vesele praznike za BOŽIČ NOVO LETO SVETE TRI KRALJE želi svojim cenjenim poslovnim prijateljem ANCO GERMANIC DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES R O Otroška paraliza V Tucumanu je začela razsajati strašna bolezen — otroška paraliza. Širi se v obliki epidemije, ki raz burja prebivalstvo ter povzroča velike skrbi oblastem. Mnoge družine so pobegnile s svojimi otroci iz mesta proti Córdobi in Buenos Airesu, da obvarujejo svoje malčke pred za vratno boleznijo, ki je zahtevala v Tucumanu že več žrtev. Himen Danes se poročita gčna. Ivana Štrukelj, doma s Tolminskega, in Anton Borčič, ki je Jugoslovan iz Dalmacije, dosedanji uslužbenec" dr. Veljanoviča. Mlademu paru iskreno čestitamo ter voščimo vse najboljše! Štorklja štorklja je osrečila tudi družino našega rojaka Josipa Trampuža s tem, da ji je prinesla čvrstega sinčka. Srečni materi ter ponosnemu o-četu iskreno čestitamo ter želimo, da bi jima sinček rastel in se raz vi j al v vedno večje zadovoljstvo, v srečo in zadoščenje! Mohorjeve knjige. Knjige družbe Mohorja v Celju (Jugoslavija) so prispele, in se jih dobi pri'G. Franc Lakner, Av. War-nes 2215|II. Vsak ud dobi 5. knjig. Vsi tisti, ki so se medtem preselili v provincijo, naj pošljejo za poštnino in odpravnino $ 0.50, najboljše v poštnih znamkah. Sv. Maša na Paternalu Na Božič dne 25. t. m. bode za Slovence sv. maša z slovenskim petjem, ob 10. uri dopoldne. Pridite. Silvestrov večer v "Taboru". Kakor vsako leto, tako se bomo tudi letos zbrali na Silvestrov večer dne 31. dec. ob 21. uri, da se skupno poslovimo od starega leta, pozabimo na križe in težave, ki smo ji«i morali nositi v starem letu, ter stopimo z boljšimi upi v leto 1936. I. D. "Tabor" bo priredilo ta večer domačo zabavo s pestrim sporedom, ki bo vseboval nad vse smešno veseloigro "Bucek v strahu", razne pevske točke, kuplete in pa slovo sta rega ter prihod novega leta; sledil bo seveda ples do zore. Bufet bo dobro založen in po skrbno ter po najbolj zmernih cenah posloval. Že sedaj se nadejamo, da bo udeležba številna, kajti vsak se vsaj za-dni dan treba kuhati v vročih dvora nah, marveč mu je dana prilika, da preživi Silvestrov večer na prostem zraku krasne poletne noči. Prosimo vse prijatelje društva, da tudi svoje znance in prijatelje opozorijo na lepi Silvestrov večer v "Taboru", ul. Paz Soldán 4924. Odbor. Redni letni občni zbor "Tabora" Društveni odbor je na svoji seji dne 16. t. m. sklenil, da se bo vršil redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. januarja 1936, ob 4. pop. v druš tvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924, s sledečim sporedom: 1. Otvoritev in določitev dveh ove-rovaljev zapisnika 2. Tajnikovo poročilo 3. Blagajnikovo poročilo 4. Gospodarjevo poročilo 5. Poročila preglednikov 6. Poročila načelnikov šolskega — dramskega — godbenega in pevskega odseka 7. Volitev volilne komisije 8. Volitev odbornikov, preglednikov in razsodišča 9. Slučajnosti. ('.lani naj bodo opozorjeni, da je občni zbor, glasom pravil, sklepčen ob vsakem številu članov, ko je pretekla ena ura po oni, za katero je bil zbor sklican. Važnejši predlogi članov se morajo javiti odboru vsaj osem dni pred občnim zborom. Volilno pravico ima vsak redni član in članica, ki so v redu s članarino za leto 1935. Odbor. Božičnica Na božič, 25. t. m. popoldne, bo v "Taboru" Božičnica z naslednjim sporedom: 1. Otvoritev (godba) ; 2. Nastopi šolskih otrok (deklama-cije); 3. "Budnica iz Kraljestva palčkov" (otroški zbor s spremljevanjem orkestra); 4. "Pesem o lovu" (otroški zbor spremljev. orke(stra); 5. Nagovor voditelja šolskih tečajev; 6. Razdelitev spričeval šolarjem iz Villa Devoto 7. Nastop Miklavža in njegovega spremstva ter razdeljevanje darov. Vstop je prost in se bodo pobirali pri vhodu samo dobrovoljni prispevki. Odbor. BANCO GERMANICO, sporoča vsem interesiranim, da z motorno ladjo "NEPTUNIA", ki prispe sem kaj dne 23. t. m. ob 9. uri zjutraj, potujejo med drugimi potniki III. razreda tudi sledeči rojaki: Grl j Marija Božič, iz Savodenj pri Novem Gradu, Mrevlje Jožef in Aloizija, iz Šempa-sa, Lah Emilijo, iz Dutovlj, Mljač Vida, iz Lokve pri Trstu. Ostruška Emilija iz Komna, Ostroppolo Teresa, iz Furlanije Aviano Gizela, iz Furlanije, De Colle Marija, Ivan, in Onelio iz Vidma. IZ cordobe D.K.D. 'ISKRA' in JUGOSl PODPORNO DRUŠTVO V CORDOBI vabita vse naše izseljence in izseljenke 113 veliko skupno prireditev, povod1"5 desete obletnice ustanovitve tukaJ?' nje slovenske naselbine, katera * bo vršila na Silvestrov večer v F1'3" coski- dvorani, ul. Rioja št. 38". od 9. ure zveč. dalje. Spored: 1. "Pozdrav", deklamacija 2. "Smerkavi Tonček", kuplet 3. "Rdeče obzorje", deklamacija 4. "DOBRO DOŠLI! KDAJ POJD1 TE DOMOV?", veseloigra v nem dejanju 5. Govor tov. F. Kurinčiča 6. "škarje in kneftra", kuplet 7. Voščilo k Novemu letu, deklam" cija. Po sporedu: srečkanje, šaljiva P0 šta in plesna zabava do zore. -t- Sv' ra izvrsten orkester Ceško-Arge"''. ski. — Vstopnina za moške: * l-^ člani in ženske imajo prost vstoV'; Prireditev se vrši ob vsakem vreij>e nU- ! t,!, K številni udeležbi vljudno ta vse naše rojakinje in rojake ODBORA KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" od 25 de MAYO 722 U.T. 31-397* Izvrstna godba od 3. pop. do 1. S* polnoči. Odprto podnevi in P°n' Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmea chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Zidarska stavka V sporu med zidarskimi delavci in podjetniki posreduje Državni delovni urad, ki je sestavil tudi posebne predloge za zaključitev stavke. Vod stvo stavkujočih je predloge proučilo, formuliralo svoje protipredloge, ki so jih delavci na zborovanju v četrtek odobrili, in če vsa znamenja ne varajo, bo sporazum dosežen v kratkem — kakor nekateri napovedujejo — že v ponedeljek. Expreso „G0RiZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto VABI cenjeno občinstvo na svojo Prvo prireditev ki se bo vršila 21. DECEMBRA 1935 v dvorani ul. ALSl^ 2832 točno ob 9. in pol zvečer SPORED: 1. Godba 2. Nagovor g. predsednika nevot0 3. Iv. pl. Zajec: "Zrinsko-Frankopanka", poje moški zbor iz V. v 4. Godba 3. Deklamacija: "Na potujčeni zemlji", od S. Gregorčiča hoi'8" 6. Franc Gerbič: "Slovanski brod", poje moški zbor I. D. 7. Godba peVot<> 5. M. Hubad: "Zvedel sem nekaj novega", poje mešan zbor iz v- 0. Godba nejanj'1" 10. Anton Linhart^; "ŽUPANOVA MICKA", komedija v dveh aej Po sporedu: PLES DO JUTRA, SREČKANJE Svira orkester pod vodstvom g. Samca Vstopnina: Moški $ 1.S0, ženske $ 0.50, člani $ °-50' članice prosto Za obilno udeležbo se vljudno priporoča ODBOR G. P La Sociedad Eslovena de Socorros Mutuos de Villa,,DeV0* baile honor de invitar a sus amigos y simpatizantes a la función c°¿lgina se realizará el sábado 21 de Diciembre en el salón de la calle ji l desde las 21.30 horas. :• * NOVI LIST Str «a S i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD Kaj ši smejo privoščiti italijani v dalmaciji Zadrski "San Marco" je objavil Poročilo iz Dubrovnika, v katerem opisuje, kako so italijanski fašisti v tem jugoslovanskem mestu proslavljali obletnico pohoda na Rim ter rojstni dan Viktorja Emanuela. V cerkvi sv. Roka je bila svečana Oiaša, katero je daroval italijanski duhovnik Venenzoni, ki podučuje tu di na dubrovniški šoli italijanske zveze "Lega Culturale". V društvu "Unione Italiana" se je vršilo zborovanje, na katerem je učitelj Renato Siberna navduševal navzočne 2a fašizem in Mussolinija. List pra Vi, da so zborovalci ves čas vzkli-^ kali fašizmu in duceju ter peli na" ves glas fašistične in bojne pesmi. Tako Italijani v jugoslovanski Dal Uaciji, dočim Jugoslovani na svojih tleh v Julijski krajini niti v cerkvah ne smejo rabiti svojega jezika! mnogo vseucilišcni-kov Lani je bil zaznamovan na ljub-Ijansko univerzo rekorden naval, kaj ti v zimskem semestru 193435 je bilo vpisanih na filozofsko fakulteto 494, na pravno 610, medicinsko 145, tehniško 404 in na bogoslovsko 160 slušateljev, torej skupno 1813 slu-sateljev. Tudi v zimskem semestru 1935 36 je opažati velik naval novin cev in drugih slušateljev na ljubljansko univerzo, kjer se je od 25. septembra do 10. oktobra vršilo red «o vpisovanje, ki je bilo sedaj naknadno podaljšano do 25. novembra. doslej je bilo na vseh uetih fakul tetah vpisanih 1770 slušateljev in bo Pač število slušateljev preseglo lansko. žalostenIčonec drznega tolovaja V četrtek 31. oktobra je prinesel ^eki fant orožnikom v Dobrni pri ~elju listek, na katerem je pihalo, se skriva vlomilec in ropar O ^erza na nekem samotnem kozolcu Prnovem pri Veliki Pirošici. France Omerza je doma iz Rožnega pri Blanci ob Savi, star je bil daj 31 let in se je že od mladosti »vil z vlomi in tatvinami. Bil je na f'len in drzen, vedno je bil oboro-in vselej se je uprl orožnikom. P'1 je obsojen na več let ječe, ko je J| star 20 let, pa je iz kaznilnico 'bežal, a so ga kasneje prijeli jn je ^esedel nad leto dni v celjskih zavrih. Ko je prišel spet na pi-osto, le postal strah in trepet vseh naselj Ja Dolenjskem in štajerskem. Prebijal se je samo s tatvinami in •lomi, klatil se je po kozjanskih gobovih, izdana je bila za njim tirali-cela četa orožnikov ga je pred Meseci zasledovala na Kozjanskem >n je pri tem izgubil življenje neki r°Žnik, toda Omerza se je vselej ^retno izmuznil in se čez čas poja-,L spet .kije drugje. Znan je še dogodek, ko sta bila ^ Vrhpolju pri Moravčah ustrelje-4 orožnika Vričko in Štefančič, ki sta v neki hiši naletela na popotnega, sumljivega človeka. Ko sta ga pozvala, naj se legitimizira, je neznanec potegnil iz žepov dva revolverja ter zadal obema orožnikoma take rane, da sta jim čez nekaj dni v bolnišnici podlegla, napadalca pa niso mogli prijeti, čeprav je policija in žendarmerija napravila baje cel pogon za storilcem. Niso ga izšle dili. Toda čez čas se je le dokazalo jas no, da je orožnika ustrelil Omerza. Orožnikom na Dobrni je torej ne-Omerzov pajdaš javil, da se skriva Omerza na nekem kozolcu na Prnovem. Orožniki so obvestili žalske o-rožnike, odšli naglo v Prnovo ter tam kaj obkolili kozolec in se skrili na drevje. Posestnika, čigar last je ko zolec, so poslali na kozolec in kmalu se je na kozolcu pokazal tuj človek. Spal je v senu ter vprašal v strahu kmeta, kaj išče tod. Kmet je odgovoril, da išče svoje vile. Tujec je skočil s kozolca, tedaj pa mu je izza nekega bližnjega drevesa zakli-cal orožnik, nad obstoji. Omerza je skočil nazaj pod kozolec in hotel na drugi strani na piano. Že je imel re volver v roki. Tamkaj ga je presene til drug orožnik, pa je začel streljati proti orožnikom, a ni nikogar zadel. Tedaj je bližnji orožnik oddal nekaj strelov za bežečim Omerzo in ga zadel v gornjo laket, desnica z revolverjem je omahnila. Omerza je vzel revolver v levico ter si pognal kro glo v glavo. Zgrudil se je in nekaj minut kasneje umrl. Ko so pristopili orožniki, so lahko takoj spoznaliK da ni ustreljeni nihče drugi ko Oijierza. Imel je na obrazu več brazgotin iz boja z orožnikom na Vrhpolju, v nahrbtniku pa so našli vse izrezke iz listov, kjer so bile notice in članki o njem, posebno o vrhpoljskem dogodku, dalje so našli nekaj denarja, mnogo-nabojev in več fotografij, ki ga kažejo v družbi z neznanimi ženskami. VESTI S PRIMORSKEGA SMRTNA KOSA Dne 13. novembra je preminula v Gradcu, v Beli Krajini, 27 letna Tončka Pezdirc. Bolehala je že dve leti na pljučih in baš ko je izgledalo, da se ji zdravje boljša, jo je pobrala smrt. Ob veliki udeležbi doma činov ter znancev iz okoliških va¿i in ob asistenci dveh duhovnikov, se je. pogreb izvršil 15. pr. m. Udeležba je pokazala, kako zelo je bila po-kojnica priljubljena in cenjena od vseh, ki so jo poznali kot marljivo in dobro dekle. Pogreba so se udele žili tudi okoli iz Metlike, Gradaca in Podzemlja, v krojih, poleg tega pa še metliška godba in gradaško gasilno društvo. N. v m. p.! Žalujočim ostalim, posebno bratu, sestri ter svaku, ki žive v Buenos Airesu, naše iskreno sožal je! Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona. U. T. 23—1696 Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO M Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41-4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki speclllzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVI6 Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.1 Sprejemamo od 14.-20. ure Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Preganjanje naše duhovščine v Istri Vkljub konkordatu med italijansko vlado in Vatikanom, se politične oblasti v Julijski krajini mešajo v povsem cerkvene zadeve. Med najbolj vnete spada puljski prefekt Ci-moroni. že pred nekaj meseci je bil izdal ukaz, da hrvatski in slovenski svečeniki ne smejo poučevati našo deco v našem jeziku; prepoved se je nanašala seveda na verouk. — Prav tako je prefekt prepovedal duhovnikom govoriti z verniki v hrvat skom ali slovenskom jeziku! Da se bo njegov ukaz izvrševal, je potom policije in karabinerjev grozil župni kom s kaznimi in konfinacijo, če se bodo še posluževali jezika, ki ni italijanski. ' . Prefekt ni ostal samo pri grožnjah. Naložil je posebno policijsko nadzorstvo naslednjim duhovnom, ker so se "pregrešili" proti ukazu: Vladislavu Premateju iz Jurišičev v Roveriji; Antonu Gerolamiju v Valturi in Ivanu Paviču iz Novakov pri Pazinu. Se večje število svečenikov je bilo kaznovanih s policijskim nadzoi-stvom v onem delu Istre, ki spada pod tržaško škofijo. Tu so njihova imena: Josip Vidal iz Kringe, Toma Banko iz Sv. Ivana pri Šterni; L. Filipčič iz Lindarja; R. Barbiš iz Brd pri Cepiču; L. Miklavčič v Za masku. Š. Milanovič v Cerah in Ga briel Piščanc iz Klanca. Duhoven, ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom, ne sme zju traj préd določeno uro iz hiše ter mora biti zgodaj zvečer doma. Iz va si ali mesta sme le, če dobi vsak krat posebno dovoljenje in poleg tega se mora vsak dan zglasiti pri varnost nih oblastih. Kako naj duhovnik v takšnih prilikah vrši svotjo versko službo? Pravijo, da je proti tem ukrepom protestiral celo poreško-puljski škof Pederzolli, ki nikakor ni prijatelj našega naroda. Cimaronija je opozoril, da to ni v skladu s konkorda-tom. In kaj mu je odgovoril puljski prefekt? Izjavil je, da je konkordat zanj kos papirja ter da je že skrajni čas, da se preneha rabiti slovenski jezik v istrskih cerkvah. Radi jugoslovanskih listov Znana razprodalnica inozemskih listov v Trstu Parovel je vzela v za kup tudi slovenske liste, ko so bili dovoljeni v Italiji, ter jih je razpošiljala trafikam v razprodajo. Za razpošiljanje je skrbel Parovelov šo fer, ki je kar v Postojni oddajal po šiljke listov na italijansko pošto. — Radi izvrševanja te svoje službe j« bil mož aretiran, dasi je Italijan in fašist. Prepeljali so ga v Rim, a ker mu ničesar niso mogli dokazati, so ga izpustili na svobodo. Odvzeli pa so mu fašistično izkaznico in znak. Na goriški kvesturi so dali piti ri-cinovo olje trafikantu pri kapucinih ker je prodajal jugoslovanske liste. Ista usoda je doletela lastnico trafike pri gledališču; ker so ji dali preveliko mero, je zbolela in je bila ve dni v nevarnosti za življenje. Poabesinjeni goriški ulici V gorici so spremenili imeni ulic Via Lunga in Via Scuola Agraria v ulici Via Macalle in Via Adua. — Pasticceria Francese v Trstu je dobila novo ime: Pasticceria (slaščičarna) Adua. SE PRESELIMO da dvignemo NOVO POSLOPJE namesto sedanjega in na istem prostoru CALLE 25 DE MAYO, VOGAL BME. MURE kjer bomo stregli naše klijente in prija telje slovenske kolonije, z ugodnostmi in pažnjo, katero od nas zaslužijo. Počenši z dnem 23. tekočega decembra in med tem ko bo trajalo zidanje bomo nadaljevali poslovanje v našem ZAČASNEM PROSTORU CANGALLO ŠTV. 360 (med ulicama 25 de Mayo in Reconquista) SANCO HOLANDES UNIDO SLOVENSKI ODDELEK Sedaj: Bmé. MITRE 234 — BUENOS AIRES Občinski tajniki v zameri V Breginju, Koprivi in Čepovanu so bili občinski tajniki postavljeni pod nadzorstvo, ker niso dovolj eks-peditivno izvršili nujnih odredb pre fekturne oblasti. Mejo pri Postojni so močno zastražili Vsa meja napram Jugoslaviji je zlasti v zadnjem času močno zastra žena. Posebno veliko pozornost pa polagajo fašistične oblasti na mejo v okolici Postojne. Tu je ves obmejni pas natrpan najrazličnejših uni-formirancev, ki strogo pazüjo na ves promet ne samo ob meji in tik za njo, ampak- tudi v zaledju. Stroge odredbe so uvedene najbrže zaradi vojaških ubežnikov — v prvi vrsti pa zaradi mnogoštevilskih u-trdb, ki so jih tu deloma že dogoto-vili, deloma pa so še v delu. Nova maša V nedeljo, dne 10. novembra, je slovesno daroval prvo sv. mašo g. Vladimir Makovec v Stomažu pri Aj dovščini. Novomašnik je določen za vicerektorja v goriškem nadškofijskem malem semenišču. Mons. Margotti želi Italijanom takšno zmago kot v svetovni vojni Ob priliki obletnice zmage dne-3. novembra je goriški nadškof Margotti poslal udanostno pismo goriškemu prefektu v katerem je izjavil: "Jaz in moji dobri duhovniki ter verniki obnavljamo vso ljubezen do naše domovine Italiije z nado da nje ni sinovi v vzhodni Afriki doprinesejo nič manjšo zmago kot je bila ona najslavnejša v svetovni vojni." ci, ker kraijevne oblasti naredbe tako izvajajo, da imajo pred vsem naši ljudje škodo. Med kaznovanimi je zlasti mnogo Slovencev. Tako so veletrgovcu Trpinu, ki je imel »pecerijsko trgovino z dvema podružnicama, zaprli vse tri prodajalne. Utemeljili so ta ukrep z na vedbo, da je žrtev italijanskih kon kurentov, ki so mu pripravili preiskavo z že naprej določenim izidon. Trpin jim je bil trn v peti, ker je prodajal po nekoliko nižjih cenah in ker so posebno zljudje z dežele radi zahajali k njemu. Veletrgovec je imel v zalogi, ko so mu jo zaprli, okrog 500 q koruzne moke, ki se bo po vsej priliki pokvarila radi tega ukrepa oblasti. Se o pogrebu župnika Primožiča Poročali smo že obširno o smrti in pogrebu priljubljenega prvaškega župnika Josipa Primožiča, pa posne mamo po "Istri" še naslednjo podrobnost: Od blagega pokojnika so se posio-vili tudi cerkveni pevci. Na grobu sta pela dva cerkvena zbora iz oko liških vasi. Kakor ponavadi, je bila goriška kvestura tudi tu prisotna po svojih številnih agentih, katerim slo venske žalostinke nikakor niso bile všeč. Zato so pevce začeli ovirati 9 tem, da so vsakega posebej poklicali k sebi, zahtevali izkaznico ter jih zapisali. Lovskega čuvaja so razorožili Italijane obmejne oblasti so pred časom izvršile obsežno preiskavo v okolici Leškove doline, ki leži tik ob meji. Dva neznanca sta nekega dne razorožila graščinskega lovskega ču vaja in zginila v gozdu. Na ovadbo prizadetega so italijanske oblasti izvršile strogo in natančno preiskavo in obširno poizvedovanie, kljub vsemu pa niso mogli ugotoviti, kdo sta bila korajžna neznanca. Javna dela na Goriškem Na goriškem je med drugim pro jektiranih, kot nova javna dela, sedem vojaških cest za skupno vsoto 8,261.500 lir. Vseh načrtov za javna dela ki so že. predloženi je 34 in skupni stroški znašajo 10,875.416 lir. — Štiri petine gre torej za vojaška de la. Med cestami ki pridejo tu vpoš-tev sta najvažnejši cesti v Trenti pod Triglavom in v Kanomlji pri Id riiji. Restavriral se bo tudi goriški grad. Ukrepi proti trgovcem Iz neznanih razlogov so začeli v Gorici preganjati veletrgovca Orsa-na, ki je moral piti celo ricinovo olje, dasi je Italijanaš in fašist. S čim se je zameril, za sedaj še ni zna no. Z mnogimi novimi odredbami, ki so jih izdale oblasti zaradi sankcij, so v prvi vrsti prizadeti naši trgov O Afriki je prepovedano govoriti V reške zapore so pred nedavnim prepeljali nekega mladeniča, domi s Knežaka na Pivki. Bil je aretiran in zaprt, najbrže na podlagi ovadbe, ki se je nanašala na to, da je pripovedoval, kaj je vse videl in slišal v času, ko se je nahajal v neki vojaški bolnici. Aretirani je bil namreč mobiliziran, a zaradi bolezni poslan v bolnico in od tam domov. Doma je kot vsak, ki kaj podobnega doživi, pripovedal kaj je vse videl in slišal, zlasti o bolnikih in randencih, ki «o prišli iz italijanskih kolonij vzhodno Afrike in katerih baje ni malo. Oblastem pa so ni bilo po volji, zato so fanta aretirale in ga zaprle, a je bil po nekaj dnovih zapora poslan domov. Fašistične oblasti skušajo na vse načine, da bi zatrle vsakršne go vorice, ki se nanašajo na stanje vojnih operacij v Afriki, zlasti pa one vesti, ki govore o stanju naših ljudi, zdravih in bolnih, pa četudi popolnoma odgovarjajo resnici. Zato stro go prepovedujejo vsakem mobilizi-ranču, ki pride domov, da ne sme o razmerah in najživljalih ničesar povedati niti svojim najbližnjim. Na ta način skušajo tudi preprečiti, vla ne pridejo posamezne vesti o resnič nem stanju in o razmerah v katerih živijo naši vojaki, v inozemstvo. **************************** T * Zobozdravnika i Ora. Dora Samojlovich de % Falicov $ * Dr. Félix Falicov * Dentista * Trelle» 2534 - Donato Alv.rei 2181 * U. T. 5} La Paternal 17« * * * **************************** KROJAČNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorlo 5025 — Bs. Aires (Paternal) ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Let>i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer se izdelulje nove čre^lje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL o«>rio 5085 Stran 4 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO DANAKIL Med pokrajinami, ki naj bi jih A-besinija po francosko-angleskem mi rovnem predlogu prepustila Italiji, spada tudi Dankalija ali Danakil — kakor imenujejo domačini to deželo, ki spada med najbolj žalostne in puste, kar jih je na svetu. Anglež Nesbitt, ki je spadal med redke belokožce, ki so to pustinjo prepotovali, je o njej pisal sledeče: V Danakilu si lahko nazorno pred stavimo, kakšen nenadomestljiv za klad je voda. Dežela je popolnoma izsušena po štiri in celo šest dni potovanja narazen ležijo poedine vodne luknje, nekoliko ljudi živi v njih o-kolici, ves ostali prostor pa je prazen brez živali brez rastline. Vodne luknje merijq komal četrt metra na kvadrat in iz njihovega dna polzi po kapljicah motna, z rudninami močno pomešana tekočina, ki komaj zadostuje, da te obvaruje smrti po žeji. Vremenske prilike v daljni gorski deželi se odražajo tu na ta način, da kaplje v vodnih luknjah tu včasih nekoliko hitreje tečejo, včasih pa se jame popolnoma izsušijo. Kjer prihaja voda nepomešana z rudninami na dan in obstoji možnost, da ostane vlaga vse leto brez ozira na deževne razmere v dalnjih ozemljih, dobiš nekoliko domačinov, ki ljubosumno čuvajo svoje izvirke. Dežela vmes jim je večinoma popolnoma neznana, le malokateri so bili v sosednem naselju enkrat ali dvakrat v svojem življenju. Ni čudno potem, da so ti domačini angleškega razis kovalca vodili do izvirov, ki se se že davno spremenili v kup blata, če niso sploh usahnili. V takšnih primerih ceniš vodo, ki si jo prinesel s seboj, bolj nego vse zlato na svetu. V dveh ali treh krajih je naletel Nesbitt v Zgornji Dankaliji na dovolj čisto in zadostno pitno vodo. To je bilo na vulkanskih tleh, kjer je voda šumela v globokih jamah. Rast lin in živali pa je tudi tu zaman is kal. Grozotno prazna je bila dežela vsenaokrog, v neznosnem soncu so se bleščale črne mase lave in so žarele bazaltne skale, večinoma pokrite s plastjo apnenca, tako da so videti, kakor bi gorele v belem žaru. Tu pa tam je raziskovalec na velikanske razdalje odkril kakšno strupeno kačo ali puščavno kuro. Te kure opravijo kdaj pa kdaj ogromne poti skozi puščavo, da dospejo do vodnega izvirka in s smerjo svojega poleta utegnejo popotniku, ki umira od žeje, pokazati pot do rešilne moče. Strupene kače, edine stalne prebivalke danakilske puščave, se skrivajo v skalnih razpokah, da si zvečer, ko priletijo ptice do vode, ulovijo svoj plen. Potovanje skozi puščavo je kaj raz lično. Včasih moraš brez vsake težave čez popolnoma ravno ozemlje iz izsušenega, gladkega glena. Potem boš šel cele dni čez rahlo valujoča- in kakor luskinasta tla, nato spet skozi pesek, vdirajoč se do kolen. Sledijo dnevi, ko ne vidiš okrog sebe nič drugega razen grušča, kam na, skal, peči, v strašni zmešnjavi. To je kamenje, ki so ga nekoč raz metale vulkanske sile in ki je potovanje preko njega nekaj strašnega. Peš sploh ne prideš nikamor, če se ne moreš takšnemu ozemlju izogniti, tedaj je velblod tvoja edina rešitev. A tudi za dolgonogo žival, ki si zna vse drugoče poiskati trdne opore nego človek, je takšna pot nekaj skraj no težkega. Gorje, če se spotakne in pade ves tovor iz nje, tako da ji ga moraš znova nalagati. Zvečer pa si lahko šteješ v srečo, če prideš do kakšnega prostora, kjer se lahko vle žeš. Nesbitt ne more prehvaliti de la, ki so ga v takšnih razmerah o-pravili velblodj. Pogostoma po cel teden in več živali niso dobile hrane najslabotnejše so vzdrževali potem s pestjo dure iz svojih skromnih zalog. Če so bili pred polji lave, ki so prebadala s svojimi ostrinami kakor z iglami podplate, so si želeli dežele razmetanega kamenja, če so bili med kamnom, so koprneli po masah lave, ki se leskečejo v vseh barvali spektruma. Takšna je Dankalija, dežela z Mar sa na zemeljski premičnici. U MODAS WILMA' Nudimo cenj odjjemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Ženski kotiček Nov način zdravljenja opeklin Opekline zdravijo sodobni zdrav niki po novem angleškem načinu. — Gre za zdravljenje s taninom, s čre-slovino torej. Stvar je prav preprosta: opekline vseh stopenj najprej dobro in previdno očistimo, nato jih pa z mehkim čopičem namažemo s 5 o|o ta-ninovo razstopino. Nanje položimo v isti taninovi raztopini namočeno gazo, pokrijemo z vato in preveže-mo. Prihodnji dan odstranimo gazo, ponovimo mazanje in če treba, storimo tretji dan takisto. Zaradi čre-slovine se napravi na opečenem delu kože trda skorja in tedaj je treba še tri dni mazati krasto z mešanico kolodija in petdeset odstotnega taninovega etra (pol na pol). Po šestem dnevu pustimo krasto pri miru, zakaj čez dober teden ali dva itak samo odpade. Kadar gre za lažje opekline, je dovolj, če jih samo s taninom ma-žemo; kolodij še potreben ni. Po tretjem dnevu pač še zavežemo o-peklino z gazo, vendar je nič več ne mažemo. Zdravljenje opeklin s taninom je preskušeno, zato svetujemo sleherni gospodinji, da si kupi stekleničko 50 odstotne taninove raztopine. Sveže cvetlice Po velikih mestih v hišah brez vrtov ljudje radi pričarajo v stanovanje vsaj malo narave. Cvetja se lahko dalje časa veselimo, podaljšamo mu življenje, ako menjavamo v cvetličnih čašah in vazah dvakrat dnevno vodo. Ta sveža voda pa ne sme biti premrzla, zato je ne smemo natočiti naravnost iz vodovoda, mar- več naj bo postana. V vodo za cvetlice vržemo vsakokrat za vsako vazo noževo konico soli, kafre, ali je-lenove soli. Ako je vaza zelo velika vzamemo tudi tega pridatka več. U-rejati cvetlice lepo in spretno v vaze, je umetnost, ki zahteva že nekaj okusa. Omeniti bi bilo, da je poljski šopek lep, ako je v njem povezano cvetje raznih barv, v splošnem pa delajo odličen vtisk enakobarvne in istovrstne cvetlice, ki so narahlo pataknjene v vaze. — Šopek ne sme biti tesno zvezan, kakor da je šiloma zvit. Kadar devljemo v vazo cvetlice raznih barv, moramo barve vsekakor premišljeno izbrati in razdeliti. Misliti treba tudi na to, da spada v kmečko sobo drugačno cvetje kakor v salon, v damske prostore zopet drugo, kakor v pisarno ali v sobo za gospoda. Povsod naj vlada harmonija, sevé, kjer je to dosegljivo. Nič pa ni bolj klaverno in ne vzbuja neprijetnejšega odčutja, kakor po vazah napol posušeno, uvelo ali morda celo nagnito cvetje, ki žalostno poveša glavice. Pogled in vonj ti vzbuja nehote misel, kakor da si vstopila v mrtvašnico. Cvetlice v vazah zahtevajo skrbno negovanje; ako za to nimamo časa, je bolje,. da pustimo cvetje rasti in oveneti v naravi. Migliaji za hišne gospodinje Šivalnega stroja ne mažimo z ol-*jem, dokler ga nismo temeljito očistili prahu. Sicer se olje zmeša s pra hom in se zamaše in otrde vsi deli stroja. Po končanem šivanju treba pod iglo položiti sukneno krpico in sprožiti zapono. Pepel od smodk in cigaret je izvrsten za obnavljanje poliranega po hištva. Kroge, ki jih puste gorke sklede na poliranih- mizah, otri J mešanico smodkinega pepela in pet roleja in lise hitro izginejo. Ponošene rokavice iz irhovine nam izvrstno služijo za šiščenje srebrnih predmetov, ker so mehke in se po njih srebro lepo sveti. Dober klijent Krojač: "Obleke vam ne morem prej zgotoviti, da mi poravnate zadnji račun". Gospod: "Tristo medvedov, tako dolgo vendar ne morem čakati." ....................................................................... SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENES-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 IIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII SREČNO NOVO LETO 1935 želi svojim cenj. slovenskim gostom BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U. T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanje denarja po vsakodnevnem tečaju KROJAČNICA u Triestina " izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires ' U.T. 59 Paternal 1262 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih éest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v n^pdernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preur edbe v* s e h vrst Velika lzbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires MALI OGLASI PRODAM trgovino na zelo Pr0" metnem kraju. Lep lokal. Chiclana 3899 vogal Castro. F. Kurinčič. SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 58 svoje doboče in preteklo življenje, •e obrn» na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva te poslati v pismu en peso na naslo^1 GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B' Aires. — Pišete lahko v svojem mater'" skem ali pa v kakem drugem jezik"* POZOR! PRODA SE kegljišče in krogljijf ul. D to. Alvarez 2251. Lepa prili»8 za dva samca. Podrobnosti se izved" pri lastniku, istotam. NAZNANILO. Sporočam, da sem preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le z z0' nesljivo dobrimi službami za matrik®" nios, služkinje, sobarice itd. BEBÍ* CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre °a Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358* PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 21. Arianza 23. Neptunia 24. M te. Sarmiento 27. Mendoza in H. Monarch Proti Evropi odplovejo ■22. Lipari 25. Arianza 26. H. Patriot, C. Sto. Tome in CaP Norte. REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsak0 vrstnih navadnih lin športnih ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. SpJ"el mam naročila in popravila po ugodnejših cenah. ( ALBERT BELTRA*1 "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. " Prvovrstni orkester. — Menjavanj® denarja po dnevnem tečaju. — Govofi se slovensko in hrvatsko. — 1¡2 l',ril piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 t A Priporoča se lastnik: SPON* 25 de Mavo 666 ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA "Ko ne bi imel tako črne duše, kakor so črne Sultanetine oči, 'bi prav gotovo pil na zdravje Verkov-skega, dasi bi moral to storiti pred derbentskim muftijem in čeprav bi se dvignili proti tebi vsi svetci in preroki!" "Pusti me v miru!" "Nimaš prav, Ammalat! Zate bi jaz z lastno krvjo celo samega zlo-deja razdražil, ti pa mi nočeš narediti usluge, da bi radi mene spil eno kapljico vina". "Ne bom pil, Sofir, ker nočem piti, in piti nočem, ker mi kri že itak preveč gori". "To so izgovori, ki ne drže. Jaz mislim, da ni to edini krat, da pi-jeva skupaj in tudi ni prvi krat, da nama je kri vroča. Azijska kri! Kri, ki je nekaj vredna, pri moji veri! Odkritosrčen bodi, pa priznaj, da si nekoliko jezen na Verkovskega!" "Dobro torej; imaš prav!" "Ali smem vedeti, zakaj?" "Je več vzrokov". "Ampak..." * "Je že več časa, odkar priliva strup v svojo medeno dobrohotnost, in ta strup, prilivan po kapljicah, je napolnil čašo, da je že več ko vrhana. Jaz sovražim prijatelje, ki so preveč uslužni in sovražim jih,ker jih ni drugega ko sam nauk; za dru go niso kakor za takšne reči, ki jih nič ne stanejo ter ne zahtevajo od njih nikakih žrtev." "Razumem: polkovnik ti ni dovolil, da se vrneš v Avarijo, pa mu ne moreš odpustiti". "Ce bi moje srce bilo v tvojih prsih, bi prav dobro čutil, kako kruta je njegova odločitev", je odgovoril Ammalat. "Kakor izgleda, se jo Ahmed kan potolažil in dasi mi je sporočil, da bi me rad videl, ne morem do njega". Ammalat je vil roke ter vzdihoval: "Sultaneta! Oh, Sultaneta!" "Jaz pa ti pravim, da se ti postavi v kožo Verkovskega, pa boš videl, da bi bil prav tako storil, kakor on", "Ne. Jaz bi mu bil takoj rekel, naj ne računa nikakor na mojo pomoč. Jaz ga ne prosim, naj mi pomaga; dovolj je, da mi ne dela ovir. Pa ne! — Postavlja se med mene in med solnce moje sreče! In pravi, da de la tako iz prijateljstva ter se drzne celo prigovarjati mi, naj se pustim voditi od njega!" "In zakaj ne pustiš, da te on vodi? Morda bi te on ozdravil..." "Ali ga jaz morda prosim, naj me zdravi? Moja edina sreča, moj edini užitek je božamstvena bolezen, ki se imenuje ljubezen. Če mi jo iztrga iz prsi, mi iztrga tudi srce". V hipu ko je Ammalat izrekel te besede, je v šotoru postalo še bolj temno, ker je neki človek zakril vhod. "Kdo je?", je vprašal Ammalat. "Ali prinašajo vino?", je dejal So fir Ali. "Kdo je?", je ponovil Ammalat beg ter je zgrabil za handžar. "Ime, izgovorjeno tako potihoma, da je prišlo komaj kakor dih do njegovih ušes, je povzročilo, da se je Ammalat zdrznil; vzkliknil je: "Neftalí!" V istem hipu se je postava umaknila od šotora. Ammalat je skočil na noge ter kre nil za postavo, katere obrisi so se komaj razločevali v temi. Sofir Ali je šel za Ammalatom. Končno se je postava ustavila. "Ali si res ti, Neftalí?" je vprašal Ammalat. "Govori tišje", je odgovoril Nefta li;, "jaz nisem pri Rusih dobro zapisan". "Ah!", je vzkliknil Ammalat, "tudi ti prihajaš sem, da mi boš delal očitke? Mislil sem, da prinašaš kaj prijetnega za svojega brata". * "Poslali so me semkaj, da ti postavim nekatera vprašanja, ne pa za to, da ti bom odgovarjal", je odgovoril Neftalí. "Ali si pripravljen'iti z menoj?" "Kam?" "Tja, kamor so mi rekli, naj te po vedem". "In kaj bi tam?" "Veš, kdo mi je naročil, naj pridem pote?" "Ne". "Orel je najrajši v gorah". "Ah, kan te pošilja?," je dejal A-mmalat, ki je v Neftalijevih besedah spoznal običajen Ahmedov izrek. "Ali greš torej z menoj?" "Daleč?" "Kakšne štiri verste od tod". "Ali morava iti peš?" "Ali smeš zapustiti taborišče na konju?" "Da; vendar pa bo dobro, da obvestim polkovnika, da ne bo kdo kaj sumil". "Dobro; obvesti torej polkovnika". "Sofir Ali," je dejal Ammalat, "po jdi k polkovniku in mu povej, da gre va nekoliko jezdit po polju, da pre-ženeve čas. Daj mi puško in naj o-sedlajo mojega konja!" Črez nekai časa je bilo slišati pe-ketanje dveh konj; na enem je jezdil Ali, ki je vodil za uzde Ammalato-vega konja. "Tu je tvoja puška", je dejal Sofir svojemu mlečnemu bratu. "Na novo sem jo nabasal in se lahko popolnoma zaneseš nanjo!" "Zakaj hočeš iti z menoj?" "Ker me je polkovnik vprašal, če pojdem tudi jaz jezdit, pa sem mu pritrdil". "Ammalat je takoj ugenil Sofirje- ve misli; razumel je, da ga noče pustiti samega ponoči in v družbi neznanca. "Ali sme priti z nama?", je vprašal Ammalat Neftalija. "Da in ne". "Ne razumem". "Sme priti, dokler ne dospemo iz taborišča; ne sme pa priti do kraja, kjer je sestanek". "Pojdi!", je dejal Ammalat Sofir Aliju. Zahajal je konja, se obrnil k Ne-ftaliju ter ga vprašal: "Kaj pa ti?" "Ne boj se zame", je odgovoril Ne ftali. "Kakor sem prišel brez tebe v taborišče, tako bom tudi brez tvoje pomoči prišel ven". "Kje se najdemo?" "Na nobenem določenem kraju; te že najdem!" je odvrnil Neftalí. Ammalat in Sofir Ali sta jezdila naravnost proti prvi straži, dala sta dogovorjeno znamenje, pa ju je stražnik pustil mimo. Kakšnih dvajset korakov daleč od straže se je Ammalat zdrznil; tretji jezdec se je iznenada pojavil vštric njega, kakor da ga je zemlja vrgla iz sebe. "Kdo je?", je vprašal Sofir Ali. "Tiho!" je dejal Neftalí. "Tiho!", je ponovil Ammalat. Kmalu za tem se je konj Sofir A-lija spotekni^ob kamen, pa je jezdec vzkliknil: "Naj gre k zlodeju ta naš vodnik! — Pa kaj, saj baš prihaja od nje2a — Kdo ve, kam naju vodi? mogoče je, da naju vede v zased0^ "Ne boj se," je dejal- Amina13'; "Moj prijatelj ga je poslal in tu°' z vodnikom sva prijatelja". bi'» "Ah, res je; pozabil sem ze da si si nabral mnogo prijatelj odkar sva se ločila", je odvrnil b'" fir Ali. "Da bi ti novi prijatelji bil1 oolj* vod li vsaj tako zvesti, kakor so ti prejšnji!" Jezdeci so krenili s poti na P ki je bilo posebno z onim bodiíjeI^ ki ga prav pozna vsak, kdor je P° val po Kavkazu. "V imenu kralja'vseh duhov vzkliknil Sofir Ali, obrnivši se k * ^ niku, "povej mi, ali si se domen1^ bodičevjem, da mi bo trgalo na> z moje čuške? Ali slišiš? Nisem ča in tudi lisica ne!" j. "Saj si si želel, najbi te vodi ^ zlodeju", je odvrnil Neftali ter ^ ustavil. "Tvoja pot je že konča« ' tu počakaj in pazi na konje! "Kaj pa Ammalat?" "Z menoj pojde". "Kam?" . . p "Kamor se mu po vsej prililq plača iti". c A'1' "Ammalat", je vzkliknil Soin-"brez mene pojdeš v gorovje, s mljan od tega tolovaja?" Anini»' "To pomeni", je odgovoril A ^ lat, ki je skočil s konja ter de Sofirju, da se bojiš ostati s "Kaj, jaz da bi se bal?" IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.