Sreda
Naš ata je zagrizen ljubitelj Ijubljanskih komunalcev in mu je spremljanje njihovega početja oziroma nepočetja postalo že kar en mali hobi. Zdaj si je pripravil kar eno majh-no analizo, ki dokazuje, da je vse skupaj bolj figasto.
Takole vam pove: najbolje je, če je toplo, če ni poledice, če ni snega in če ni plundre. Morali bi si prizadevati, da bi bilo vsega na-štetega čimmanj, kajti kadar eden od našte-tih faktorjev nastopi, je cel hudič. Recimo: če sneži še in še, komunalci obupajo, ker je snega preveč, nakar ga ne morejo splužiti in se gremo skakanje čez zasnežene kopice. To-rej preveč snega ni dobro imeti. Tudi ni nič prijetno, če je snega premalo. Zakoni komu-nalcem namreč velevajo, da lahko plužijo (ali morajo plužiti) šele pri deset centime-trov debeli odeji in je sedaj jako sitno, če sneži počasi in komunalci postanejo čisto živčni od čakanja. Pa še v roke jih zebe, ko stalno letajo po cestah z metrom termerijo, kdaj bo deset centimetrov. Oboje — živcira-nje in mrzle roke ni dobro za zdravje, zato bi bilo zaželjeno, da bi zasnežilo ravno prav snega.
Ce je poledica ugodna, potem smejo ko-munalci posipati ceste s soljo. Tega seveda sem pa tja sploh ne počnejo, kajti imajo soli premalo ali.je sploh čisto zmanjka. Torej po-ledica ni nič prida pojav ter bi se bilo treba proti njej boriti. Je namreč tako zaguljena, da tudi sol nič ne pomaga (četudi jo imajo) — če so temperature prenizke, ker tudi sol zmrzne. Torej, če že mora biti poledica, po-tem se naš ata zavzema za takšno poledico, ki bo takrat, ko bo dovolj soli, in seveda ob ravno pravi temperaturi.