Posamezna številka TO vinarjev. Slev. 208. v imm, v CemeK, dne n. septembra m LeiO XLYH »SLOVENEC, velja p« pošti na vse strani Jugoslavije ln t Ljubljani: ta oelo lato naprej.. K 84-— ia pol leta M „ aa četrt leta « ,. „ 21-— aa en mesec „ .. „ 7*— la laosaaatvo celoletno K 93'— n Sobotna izdaja: a Sa oelo leto ..... K 1B-— n taoMnurtvo. > > . „ 20 — Inserati: ev..1! ■ Enostolpna petltvrata (39 mm široki in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . po K 1-20 uradni rasglasl . delu in svobodi, vse to dela ujetega človeka, ki trati čas, zdravje in denar, obupanega, topega, zdravje mu vidno peša, duševna energija gineva. Maroka jim telesnega gibanja, dela, manjka jim pa tudi duševnega razvedrila. Tako živijo tja v en dan, se srdijo na vse in tudi na same sebe, da so bili tako neumni, da so se žrtvovali . . . Vedo sicer in se dobro zavedajo, da so prinesli na oltar domovine veliko žrtev, samega sebe, toda dobro umevajo tudi to, da bi se dalo s pametno, modro in trezno, premišljeno »politiko« njih trpljenje mnogo prikrajšati in da bi lahko svoje v internaciji izgubljene dneve, mesece, svoje moči in sile drugače s pridom porabili. Usojal bi se deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani predlagati in jo prositi v imenu vseh internirancev, da se ona potrudi z vsemi močmi ter izposluje našim ubogim internirancem čimpreje vrnitev k domu. Če to ne gre drugače, naj naša vlada izpusti vse Nemce (nemškutarje) na svobodo. Po mojem skromnem mnenju nam koroški nemškutarski interniranci (na Gradu v Ljubljani) več škodujejo kakor pa, če bi bili doma v A pasu. KoroSki Nemci in nemškutarji tostran in onstran demarkacijske črte agitirajo s tem, češ, že zdaj z Vami tako ravrtajo, kaj šele bo, ko boste pod njih oblastjo. Deželna vlada nen>-ška pa vedno piše in zavija po časopisih, kako slabo se nemškim internirancem godu Sam okr. glavar v Špitalu mi je očital, kako slabo se ravna z Nemci na ljubljen* skem Gradu. Tudi njih sorodniki doma in drugi nemškutarji so vsled internacije svojih pristašev nam prej nasprotni in sovražni kot pa udani privrženci. In še nekaj! Doma na. Koroškem — v A pasu — je še cela vrsta takih očitnih grešnikov, ki so se v resnici pregrešili zoper naše ljudi in našo v o j s ko. Tako so še doma osebe in se čisto prosto kretajo in drugim v pest smejejo osebe, ki so sodelovale pri aretaciji gosp. Renkonta in drugih. Zločinci so na prostem, a manjši sede. Ali nam bodo ti zaprti nemškutarji res plebiscit pokvarili? Saj ima vlada vendar sredstev, kako bi se dalo njih morebitno pogubno delovanje zatreti. Za kazen je še vedno dosti časa. Zdaj moramo vse brez razlike stanu in naziranja pridobiti moralično. Nemci nam ne smejo biti zgled nestrpnosti in krute, surove maščevalnosti, Je dosti drugih sredstev, ki bi bolj učinkovala kot internacija v poboljšan}« nemškutarije. Moje trdno prepričanje je: Naši in nemškutarski interniranci mc rajo vsi domov k svojim družinam. LDU. Saint Germain, 10. septembra/ (DKU.) V Saint Germainskem gradu se je danes predpoldne podpisala mirovna pogodba med avstrijsko republiko in skoro vsemi državami entente. Kratko pred 11. uro je došlo v avstrijski stan telefonsko sporočilo, da jc vse pripravljeno in da so delegati entente zasedli svoje prostore. Državni kancelar dr. Renner se je v avtomobilu peljal v grad v spremstvu sek-cijskega šefa Eichhoffa in dveh uradnikov zunanjega ministrstva ter šefa francoske vojaške misije majorja Bourgeoisa in italijanskega kapitana Della Rocca. Pred gradom se je zbralo mnogo gledalcev. Državni kancelar in njegovo spremstvo sc došli v dvorano nc po postranskih stopnicah, kakor 2. junija, temveč skozi glavni vhod, kjer so francoski vojaki z nasajenim bajonetom zasedli vsako drugo stopnico in izkazali čast. Ko je državni kancelar dr. Renner sedel na svoje mesto, na ozki strani mize Milan Skrbinšek: b tfUttc Bwi. (Dalje.) Na vsak način bi sc moralo omogočiti ansamblu, da se seznani z delom, ki se ima uprizoriti že pred bralno vajo in nikakor se mu ne sme dovoliti (tega tudi noben pravi igralec že sam od sebe ne stori!), da bi prebral samo svojo vlogo čisto neodvisno od dela, ker vloga sama zase mu ne pove ničesar ali vsaj nič pravega o osebu, ki jo ima igrali. Da, samo iz uloge bi mogel videti cclo dotičnega človeka v čisto napačni, mogoče celo v povsem nasprotni luči, ker za označbo njegov oga značaja nikakor niso inerodajna samo njegova dejanja in njegove besede o samem sebi, temveč se pokaže njegova celotna telesna in duševna slika šele v zrcalu sodbe drugih o njem, tudi čc so nekatere teh sodb mogoče povsem napačne in v njegovem razmerju do teh ljudi. Pred pričelkom bralne vaje razloži režiser osobju vsebino drame, označi slog, v katerem se naj igra in skicira značaje. In nato se bere. Rahlo, vsak nadvse pozoren in j svoji ulogi lc rahlo tipajoč, da nc zaide na napačno pot. Idealno zu c no t n o s t oderske ustvaritve bi bilo, da bi režiser sam prebral zbranemu osebju dramo, ali v tem bi tičala na drugi strani nevarnost, da bi uloge izgubile na sve-žosti in originalnosti, ker bi individualnost posameznega igralca bila. že nehote uko-vana kolikortoliko v verige nezavednega posnemanja. (Analogno si tudi režiser nikdar ne sme ogledati oderske ustvaritve kakšnega dramatičnega dela na drugem odru, če misli tudi sam spraviti dotično delo v istem času na oder, ker bo sicer nehote pod vtisom tiste uprizoritve. Ves okoliš, posamezne figure in scene bo gledal tudi ob svoji uprizoritvi z očmi one režije in tako bo njegova ustvaritev, ki hi bila sicer že zaradi svoje originalnosti sil-nejša ali pa tudi mogoče absolutno vrednejša, bleda, slabokrvna.) Režiser, ki je doživel žc celo dramo, skicira osobju v velikih potezah (ne do podrobnosti, ker veže s tem preveč njih domišljijo!) tudi celotno pojavo nastopajočih ljudi, masko, obleko, njeno oblike in barvo, vse to že z mislijo na formo in barvo kulis in pohištva. Tudi v tem nc sme bili predoločen in jasen in mora prepustiti končno sliko vse pojave igralcu, da sc obvaruje originalnost. Sploh mora žc tu delati z igralskim osobjem k o m p r o m i s-n o, kajti vsak igralec zore je individualnost in vidi svojo ulogo v drugi obliki, kakor režiser, V tem slučaju morata oba v prid enotnosti cele oclerske ustvaritve poskušati poglobiti se v medsebojno ume-vanje, da prideta do kompromisne slike. Mogoče je pa tudi, d,-, se igralčeva slika sicer popolnoma razlikuje od režiserjeve, a je za režiserja vseeno sprejemljiva, čc je te vrste, da se sklada z drugimi in ne moti enotnosti. Ali tudi obratno je mogoče. Igralec more razumevati svojo ulogo različno in jc mogoč slučaj, da opusti popolnoma sliko, kakor si jo je zamislil sam, in se oprime režiserjsve, ker mu je ravnola-ko razumljiva, kakor njegova. Naravno je, da sta režiser in igralec vsak zase vzljubila svojo umetniško sliko, in razumljivo je, cla se njunemu kompromisnemu ustvarjanju hoče upreti mnogokrat njuna srčna kri, ki sta jo prelila. Toda tu mora stopiti med njiju zavest, cla nikakor ne gre za rju, da drame niso spisane z namenom, cla sc moreta režiser in igralec izkazati, da sta oba lc svečenika, ki ustvarjajoč služita umetnosti, in da stoji tudi v njenem templju žrtveni!:, posvečen esletični cc-loti... Ko sc je igralsko osebje s pomočjo režiserja v toliko seznanilo s celotnim delom in svojimi ulogami, napravi drama prvi korak na oder. Sledi takozvana aranžirana vaja, ki nosi to ime pač še iz časov, ko res ni bilo nič drugega kakor — aran-žiranjc. Režiser je označil načrt ocene in ustvaril siluvacije, v katerih sc gibljejo nastopajoče osebe. Igralci so brali sveje uloge in sledili njegovim navodilom, kje da imajo nastopiti in oditi iz sccne, kam in kdaj sesti, kdaj vstati itd. Ali moderen režiser zahteva žc tu intenzivno umetniško delo. Žc pri tej vaji zahteva, da igralci ustvarjajo, to se pravi, da se poskusijo poglobiti v od njega označeni slog, v splošno občutenje celotne drame, da karakte-rizirajo, da igrajo čustveno in slede tudi že ritmu celotnega dela in posameznih ocen. Tako se prične žc tu ono režijsko delo, ki ga občinstvo ob predstavi ne more samo od sebe niti videti, nili občutiti kot njegovo delo. Kolikor mi je znano iz izkustva, tudi naša kritika ni še poučena v tem. — Pri nadaljnih vajah, ki se vrše še nekaj časa z ulogami v rokah in ki zahtevajo od igralca vedno intenzivnejše po-globljenje, mora dati režiser svoji ustvarjajoči sili in sugestivni moči čim dalje, tem silnejši vzmet, da sc prelije pisana drama res v ono odersko obliko, ki jo jc doživel on. A s tem ni rečeno, da mora ostati in ostane suženjsko pri prvi obliki, ne, sedaj ko je žc, udajajoč sc čisto čustvovanju, ki ga nosi v sebi napram celotnemu delu, si ustvaril temeljno gradbo oderske ustvaritve, sme in mora revidirali lo zgradbo brez morebitne nevarnosti, cla bi škodoval njeni enotnosti, s svojo živo domišljijo in raziskujočim razumom. Kolikrat pridejo režiserju ravno sedaj tekom teli vaj šele čisto nove ideje, ki so največkrat najvplivnejša luč na celoti ali na posameznih delih. (Dalje,) v polkrogu na kraju, kjer je 2. junija sedel Clemenceau, je vstal Clemenceau, ki je sedel na sredi podolžne strani s hrbtom proti terasi med Balfourjem in Polkom in govoril sledeče: Gospod državni kancelar avstrijske republike! Pogajanja so dokončana in so dovedla do sporazuma o določbah pogodbe med zaveznimi in pridruženimi državami in med avstrijsko republiko. Te določbe se nahajajo v predloženem tekstu. Podpisal sem pismo, v katerem potrjujem, da se tu predloženi tekst natančno ujema z onim, ki Vam je poznan. V imenu zaveznih in pridruženih držav Vas torej prosim, da podpišete. V spremstvu uradnika francoskega ministrstva za zunanje stvari je stopil državni kancelar dr. Renner k mali srednji mizi, kjer je sedel in podpisal pogodbo ter predložene protokole. Za njim je podpisala ameriška delegacija s Polkom na čelu, potem Angleška, in sicer kot njen prvi delegat Balfour, nato so podpisali Francozi s Clemenceaujem, Italijani s Tittonijem in kot zadnja velesila 'Japonska. Za njimi so podpisovale manjše države po alfabetičnem redu. Pri tem se je izkazalo, da niti Romuni, niti Jugoslovani niso prišli ▼ Saint Germain k podpisu. Oiicijelno se ta odsotnost ni vzela v vednost. Kot vodja poljske delegacije je prišel PaderewskL Za čehoslovaško republiko sta podpisala Kramar in Beneš. Ob 11.15 ge podpisal zadnji delegat, nakar je Clemenceau, nakratko ugotavljajoč, da so sedaj podpisi izmenjani, zaključil sejo. Mir v Saint Germainu je podpisan. LDU. Saint Germain, 10. sept. (DKU.) Državni kancelar dr. Renner odpotuje nocoj s člani delegacije na Dunaj. V Saint Germainu ostane konzul Maierhofer z nekaterimi pisarniškimi močmi za reševanje tdeočih stvjtri« LDU. Saint Germain, 10. sept. (DKU.] Protokol mirovne pogodbe z avstrijsko republiko ostane za Rumunijo in Jugoslavijo razgrnjen za podpis do sobote. Držaoa SHS. Vladna kriza. LDU. Belgrad, 9. septembra. Vzlic temu, da so bile včeraj ugotovljene vse snodaHtete za sestavo novega kabineta in 'da 00 bile odstranjene vse zapreke, je došlo danes v političnem položaju do nepričakovanega preokreta, ki je izzval iz-nenadenje v vseh krogih. Danes okoli pol trinajstih je prejel ministrski predsednik tDa/vidovič pismo bivšega ministrskega predsednika Protiča, v katerem mu ta 4z>avlja, da se kljub vsem dogovorom ne imore odločiti za to, da vstopijo radikalci jv koalicijsko vlado, ker meni, da je z demokratsko za je dni co nemogoče vsako sktrpno delo. Ko se je izvedelo za vsebino itega pisma, je zavladala v političnih krogih velika osuplost. Sedaj čakajo na nadaljnji razvoj stvari. Nihče ne more videti naprej, kaj se po vsem tem zgodi. V javnosti kakor tudi v političnih krogih se raz-našafo govorice, da obstoji med radikalci, Narodnim klubom in skupino dr« Korošca tajen dogovor, ki stremi za tem, da se uredi država na načelih, ki so pro-tivna onim, katere zastopa Demokratska zajednica predvsem, da se država pre-osnuje na federalističnih temeljih. Krona pada. LDU. Belgrad, 9. septembra. Današnja »Politika« se v posebnem članku bavi z vprašanjem padanja kurza avstrijske krone in trdi, da je zadnji mesec kurz avstro-ogrske banke v Ženevi znašal 13 potem pa 10 centimov. Parkrat je kurz krone padel tudi pod 10 centimov. Na naši borzi so se gibale cene od 30 do 32 dinarjev za 100 kron, kar odgovarja razmerju med frankom in dinarjem v Ženevi Še pred tremi meseci, ko je kurz avstro - ogrske krone padel, so listi izjavljali, da preti Avstriji denarni polom. To stanje se do sedaj ni izboljšalo. Zavezniki se trudijo, da izboljšajo pridobitno stanje Nemške Avstrije. Tudi londonski borzni listi se ba-vijo z vprašanjem kurza valute in pravijo, da to stanje škodi ostali Evropi. Rešitve za Nemško Avstrijo je treba iskati v Ameriki. Kot iamstva za posojila se morajo uporabiti rudniki, obdelana zemlja itd. Upniki Nemške Avstrije nimajo interesov ,da se ta izključi iz mednarodnega gospodarskega življenja. Palitlfea $i0¥ice» 4- Ljubljansko šolstvo. V poročilu iz reje mestnega šolskega sveta beremo, da se za manjšinski, t. j. nemški šoli nastavi nov voditelj, torej kreira naj se r.ovo učno mesto. To je mogoče le tam, kjer jc obstanek samostojne nemške šole zagotovljen, Vlada je nemški šoli pri k lopi! a drugim šolam kakor smo zvedeli. Mestni šol. svet pa hoče iz lega napraviti nekaj stalnega. Froč s tako namero! Če pa ima ta sklep drug, recimo oseben namen, kakor 6s govori, potem zasluži taka zadeva pač najostreje kritiko. Ponavljamo: Nemške šole v Ljubljani ostanejo manjšinske šole in se torej morajo priklopiti drugim zavodom. -f- Shod Kmečkih zvez se je vršil na Mali Šmaren v Vavtivasi, in sicer za Vav-tovas, Sotesko, Toplice in Ajdovec. Tudi Kmečka zveza Žužemberk—Dvor je poslala svoje zastopnike. Govorila sta posestnik Franc Bore iz Šmarcc pri Kamniku, ki je pojasnil delo K. Z. v gorenjskih okrožjih, in tajnik Zadružne zveze g. Kralj. Domače potrebe sta pojasnjevala župnik Vole iz Soteske in posestnik Koželj iz Dvora pri Žužemberku. Ta shod so hoteli motiti štirje člani samostojne stranke iz Gor. Polja, ki so s svojim nedostojnim vedenjem dosegli edino to, da so možje spoznali njih pravo barvo, Klaverao so odšli — nihče jim ni sledil, četudi so pozivali navzoče poljedelce, naj gredo za njimi. Bomo že tako prosti, da bomo smeli misliti z lastnimi glavami! — Na tem shodu se je tudi izvolil krajevni odbor za Vavtovas-Sote-sko in okrajni odbor za okoliške K. Z. — Sklenile in odposlale so se važne resolucije, ki jih bo priobčil -Domoljub« kot glasilo naših Kmetskih zvez. + Shod J. K. 7. v Smledniku, Dne 8, septembra jc poročal tu naš_ poslancc Brodar o političnem položaju, o valuti, o potrebi kmečke organizacije in o snujoči se kmetijski zadrugi za cel politični okraj kranjski. Naši gospodarji in gospodinje so se shoda udeležili v obilnem številu. Shod so hoteli motiti dva zidarja in en čevljar. Ko so dolžili kmete draginje, tedaj se je vzdignil splošen vihar ogorčenja proti njim. Kmetje so tu edini. -H »Afera v Delnicah«, ki je vzbudila toliko hrupa v demokratskem časopisju, je pojasnjena in snočnji »Narod« prinaša v polnem obsegu naše tozadevno pojasnilo. Čudimo se, da je iz tega dogodka mogla nastati sploh kaka afera. Vsak razsoden človek bo vedel, da dr. Brejcu niti na um ne more priti, izvažati svoj denar v tuje države. Nihče ni temu verjel, tudi uredniki demokratskih listov so bili prepričani, da je zadeva brezmiselna. Vendar jih to prepričanje ni oviralo — in to je značilno za našo zastrupljeno javno moralo —, da ne bi pitali s tem svoje javnosti. Vsa ta gonja je imela značaj, diskreditirati v jugoslovanski javnosti dr. Brejca kot načelnika deželne vlade za Slovenijo ter je bila prikrojena tako, da se vzbudi med Srbi in Hrvati srd proti Slovencem. To separatistično poč?.tje je toliko bolj obsodbe vredno, ker izvira od glavnega glasila demokratske stranke »De-mokratije«, ki si je baje nadela nalogo, pobijati separatizem. Vsa gonja je tedaj malo lepa in še manj značajna. Še bolj grda pa postane ta zadeva, čc beremo v snočnjem »Slov. Narodu«, da so v Belgradu dovolili izvoz zlata v Avstrijo črnemu Židu Rappaportu, ki so mu v Špiljah svoječasno zaplenili celo zlato zalogo. Dr. Brejc bi ne smel svojega denarja vzeti seboj, ko potuje po ozemlju SHS, žid pa iz Belgrada dobi dovoljenje, da sme vzeti v Avstrijo cele vreče zlata. Grda je ta reč in prav nič dostojna vodilnih glasil »vodilne državne stranke«. -f »Pokazal popolno nezmožnost,« Včeraj je prinesel »Slov. Narod« uvodnik, ki ima naslov: § 51. V članku je med drugim ta-le stavek: »... ko so nas doletele izvzemši Primorja največje izgube in politični porazi, je vodstvo države ležalo v rokah koncentracijskega kabineta, ki ja kakor glede notranjih, tako tudi glede zunanje politike pokazal popolno nezmožnost, ker je videti, da imamo pri nas ne samo posameznike, marveč več strank, ki jim je država in narod deveta briga, ki vidijo samo sebe in so pripravljeni razbiti vse, samo da se sami strankarsko okoristijo.« Stavek je dolg, a kljub temu zanimiv. Nočemo trditi, da sta bili ministrstvi, ki sta bili v naših rokah, uspešno upravljani in da je amerikanska misija v Belgradu ugotovila, da je Koroščevo ministrstvo za prehrano skoro edino, ki vzorno deluje; temveč si hočemo misliti, da je stavek do pičice resničen. Sedaj se vprašamo: Kdo so bili tisti ljudje, ki so sedeli v tem koncentracijskem ministrstvu in pokazali svojo popolno nezmožnost »glede notranje in glede zunanje politike« in druge lepe lastnosti? Absolutna večina je obstojala iz demokratov, io jc pristašev »Slov. Naroda«. Toda recimo, da niso mogli priti do besede in vpliva v ministrstvu, kar je tudi človeško možno. Potem jc to dokaz, da so bili sami tako nezmožni, da niso mogli kljub svoji številni premoči premagati niti najbolj nezmožnih ljudi, kar jih ima država. Demokratski voditelji stoje potemtakem še pod najbolj nezmožnimi. To, kar je najsramotnejše spričevalo za demokratske ministre, uporablja »Slov. Narod« na naiven način ne proti njim, temveč proti drugim. To je metoda, ki spominja nekoliko na nepoštenost, + Dr. Žerjav in mariborski Nemci »Marburger Zeitung« od 10, t. m. priob-čuje naslednji uvodnik: »Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, gospod doktor j Žerjav jc v soboto bil tako prijazen, da , jc sprejel urednika »Marb. Zeitunge« iu j mu odgovori! na nekatera vprašanja, ki , mariborske Nemce najbolj zanimajo. No. ' vprašanje, kakšno stališče zavzema država clo Nemcev, ki v njej prebivajo, jc izjavil dr. Žerjav, da je enakopravnost vseh državljanov že po zakonu zagotovljena. Na vprašanje o bodočem nemškem šolstvu je odgovoril, da sc bo o njem odločilo v seji dež. šol. sveta dne 12. in 13. septembra. On upa, da se bo našel način, kako ustreči željam vseh prizadetih, a več reči ne more, da ne prehiti odločitve. Na nadaljnje vprašanje o zborovalni svobodi je odgovoril, da prevevajo zakonodajo popolnoma liberalna načela, a vendar je bilo potrebno, na meji strožje porabljati zakon, kar se bo pa kmalu zbolj-šalo. Seveda je predpostaviti, da Nemci kaj store, kar bi olajšavo omogočilo. To jc zlasti jasno priznanje Nemcev k državi, čc sar deslej v lastno škodo še niso storili ... Naš urednik je odgovoril, da so imeli Nemci ravno v narodnostnem oziru težke pomisleke in skrbi in da jih še vedno imajo ter da bi njihovo stališče do države bilo popolnoma drugačno, če bi vsaj deloma dobili narodnostne pravice. Deželni podpredsednik jc. odgovoril, da se vendar pripravlja zakon o varstvu manjšin. Toda poudarjal je šc enkrat, da se mora nemška politika v državi SHS in posebej v Mariboru nanovo orientirati, ker bi ec vlada mogla potem s popolnoma drugim duhom lotiti rešitve tega vprašanja. Slednjič je naš urednik začel vprašanje o razmerju Jugoslavije do Nemške Avstrije in je izfazil upanje, da bo to razmerje kar najbodj prijateljsko. G. dr. Žerjav jc v svojem odgovoru poudarjal, da je tudi on, oziroma vlada za dobro razmerje med obema državama, zlasti ker se obe državi v tolikih gospodarskih točkah dotikata. Seveda znatno obtežujejo tako prijateljsko razmerje vedno nanovo se ponavljajoči obmejni spori. Opozoril je na vprašanje Radgone in Celovca. Že danes je živahna zveza med obema državama in gotovo pride kmalu do začasne trgovske pogodbe. Tudi carinske zaporo so sc žc olajšale. Naj bi Nemška Avstrija v mejnih vprašanjih bila jpravljivejša, potem jc kmalu pričakovati dobrega sosedstva in medsebojne gospodarske pomoči.« Konec razgovora je cenzura zaplenila, česar ne moremo prav razumeti. Zakaj bi tudi mi ne smeli vedeti, kar vedo Mariborčani iz ust dr. Žerjava? -j- Protičevo pismo. Stojan Protič je podal ministrskemu predsedniku Ljubi Da-vidoviču pismo, v katerem mu odgovarja na Davidovičevo ponudbo za vstop radikalcev v koalicijisko vlado. Pismo slove: »Gospod predsednik, na sinočnjem sestanku, na katerem bi po vašem sporočilu prišlo do definitivnega zaključka vprašanja o sestavi koalicijskega kabineta, smo našli popolnoma novo situvacijo, o kateri dosedaj ni bilo rasgovra in ki jc nismo mogli niti slutiti. Izvedeli smo namreč od Vas in Vaših tovarišev, da v novi kabinet ne more stopiti niti Narodni klub, s katerim ste se posebej pogajali in katera pogajanja so dovedla do tega čudnega ne-sporazumljcnja, da so zastopniki Narodnega kluba bili prepričani, da je sporazum z njimi dosežen, dočim ste jim Vi na njihovo iznenadenje sporočili, da je klub Demokratske zajednice odbil njihove pogoje in želje, — ampak da v ta kabinet ne more vstopiti niti Jugoslovanski klub, ker bi v tem slučaju ne ostali socialisti v kabinetu, a Vi o'a zahtevate, da ostanejo v vladi tudi socialisti — niti druge manjše skupine, radikalni disidenti, nacionalna skupina in neodvisni klub, slednji zato ne, ker so to male skupine, katerim po »količniku in ostanku« ne bi mogel pristati noben portfelj. Na tem sestanku smo končno tudi izvedeli, da za portfelj agrarne reforme ne pride v poštev niti g. Avramovič, ampak da je ta portfelj namenjen g. Kramer-ju odnosno g. Timotijeviču. Nam je ta nova situvacija izgledala tem bolj čudna, ker v prvi fazi krize in sestave novega kabineta ne le ni tako gledalo, ampak so se one celo predpostavljale radikalni stranki, tako da se je porabilo ? Vaše strani več časa za sporazum z njimi kakor pa z nami. Sincčnje držanje Vaše in Vaših tovarišev proti tem skupinam pa je naredilo na nas utis, kakor da se jih hoče sedaj kaznovati, ker so lojalno stale na stališču, da svoj vstop v kabinet napiavijo odvisen od sporazuma med tadikalr.o stranko in Dc;n-->-kratsko za,cdnico in ker so morda bili celo mnenja, da nativacija d emisije mojega kabineta ni bila upravičena. Ti dve na-ziranji na te parlamentarne klopi v tako kratki dobi nasprotujeta r.ačelm ta Miki ir zanašajo v par *men'.a nc običaj« element, ki je neparlamentaren in ki ga mi ne moremo sprejeti, Z ozirom na vse to kakor tudi na fakt, da rešenjc vprašanja o port-felju za agrarno reformo z vaše strani nc da r.ikake garancije, da se bo v tem rc-sortu delalo resno in v obsegu, kakor ga je označil g. Draškovič v svoji izjavi na prvi konfcrcnci med vašimi in našimi zastopniki, — radikalna stranka po svojem klubu narodnih poslancev ne more sprejeti soudeležbe v novem koalicijskem kabinetu pod vašim predsedništvom, čeprav sc jc že s ter.'', najresnejše pečala in bil« pripravljena, da vam pride nasproti v vprašanju ministrstva notranjih del, samo da bi s tem rešila državo bede in omogočila solidno notranjo upravo v naši mladi državi. Obžalujoč, da je prišlo do takšnega konca pogajanj, in da se kriza in sestava koncentracijskega kabineta zategne za nadaljnji mesec brez naše krivde, mi je čast, da vas zaprosim, da izvolite sprejeti pri tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja. V imenu kluba narodno-radikal-ne stranke Stojan Protič 1. r. Behgrad, dne 9. septembra 1919. Pripis. Čast mi je, obvestiti Vas, da bom to pismo porabil tudi v javnosti. Dnevne novice. — Svarilo in poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo vračajočih se izseljencev dolarje, in sicer dolar po 24 Ki Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mnogo več, danes na primer celo 49 K. Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti, Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v ceni ter jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje s seboj. Če pa nočejo ali ne morejo vzeti s seboj gotovine, pa naj založijo denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo s seboj čeke, ki sc glase na dolarje in tu se jim bo it-plačal znesek v kronah. — h obrazi ti naše ljudstvo, to je namen Slov Dij. Zveze. 7 a svoj namen skuša doseči S. D. Z. s svojimi knjižnicami« ki jih ima ustanovljen« v mnogih krasit, Podpirajte zvc.zo s tem, da ji darujete knjige, ki jih ne rabite Slov. Dij. Zveza, Liubljan t, i judski do;n. — S kočevske gimnazije. Vsled pO« manjkanja primernih dijaških stanovanj v Kočevju sc jc ustanovil v poslopju on-dotne realne gimnazije začasni Dijaški dom, ki tfa bedo oskrbovale usmiljene sestre iz Marijinega doma. Sprejme se do 20 dijakov-prvošolcev in stane vsa oskrba mesečno po 150 kron. Prijave sprejema prof. Ivan Polovič. — Vpisovanje v prvi gimn. razred jc letos izjemoma dne 22. in 23, septembra. — Domžale. Prejeli smo: Na naši železniški postaji jc vsak dan pri jutranjem vlaku pri blagajni velik naval, posebno še ob pondeljkih. Ko vlak prisopiha v Domžale, jc navadno še polovica ljudi brez voznih listkov. Vsled tega ima ali vlak zamudo, ali pa morajo potniki brez lastne krivde brez voznih listkov v vozove in tam plačati kazen. Da sc temu odpomore, bi bilo nujno potrebno, da se prvič blagajna odpre pravočasno, in drugič, da se takoj pred blagajno napravi prihodna in odhodna pregraja. To bi zelo pospešilo izdajo voznih listkov, posebno še, če bo poslujoči uradnik pravočasno odprl blagajno in nc šele tedaj, ko se že vidi vlak« Čudno sc mi tudi zdi, da uradnik pri blagajni kljub temu, da ima razpolago dovolj znamk mesto drobiža, vozne cene kar navzgor zaokroža. Tako sem te dni naročil 4 vozne listke do Ljubljane, ki stanejo 11 K 20 vin., uradnik pa mi jih je zaračunal okroglo 12 K. Dva sopotnika sta, kakor sta mi pravila, naročila vsak 3 vozne; listke do Ljubljane, ki stanejo 8 K 40 vin., dala vsak po 9 K. a nista dobila mč nazaj. Kam gre ta odvišen denar? Prosimo, da nam železniško ravnateljstvo to stvar pojasni v javnosti. — Pripomnil bi še, da se domžalskim Nemcem ni treba prerivati pri blagajni; njim je dovoljen vstop v pisarno, kjer takoj dobijo vozni listek. Te dobrote vsaj je bil te dni deležen g. Ober-ivalder. — Domžalčan. — Odbor društva orožniških upokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani vabi svoje somišljenike na sejo, ks sc vrši v nedeljo, dne 14. septemibra t. L ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. Dnevni red: Draginjskal doklada. — Spremembe imen poštnih uradov. Spremenila so se imena sledečih poštnih uradov: Bela cerkev v Bela cerkev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žitara ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej Sveti Andraž v Halozah; Šent Ilj odslej Šcnt Ilj v Slovenskih goricah; Šmartno pri Gornjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagradec-Fužinc pa se bo nazival odslej Zagradec na Dolenjskem. — Zveza poštnih organizacij naznanja, da jc došla naredba poštnega ministrstva o draginjskih dokladah vsem onim uslužbencem, ki jih dosedaj še niso prejeli. Doklade bodo izplačane do 15, t. m. — »Zvezi« poroča dobrodelno društvo »Previdnost« (»Vorsicht«) v Karlovih va-rih, da ostanejo vsem članom v vseh novih državah njih pravice zajamčene. Vsled prekinjenega denarnega prometa s tujimi državami in vsled različne valute posameznih novih držav sc v smrtnih slučajih izven Čehoslovaške uc izplačujejo zavarovalnine. Zaostale doneske bodo mo-ali člani naknadno poravnati, ko se denarni promet in valuta med državami uredi. Če bi društvo v posameznih državah oristo- pilo k čekovnemu prometu, bi bilo oškodovano vsled neugodne valute. Tako n. pr. je nakazal nek član na južnem Tirolskem 80 kron potom banke, od katerega zneska se je društvu izplačalo le 48 čehoslovaških kron. Ko bodo razmere urejene bo društvo člane pravočasno obvestilo. — Odpuščeni dobrovoljci. Vsled brzojavnega obvestila notranjega ministrstva razglaša deželna vlada, da naj se odpuščeni dobrovoljci ne podajajo v Belgrad za podporo in pomoč. Kakor hitro se bo dobil v to svrho nov kredit, se bo izdala odredba, da bo vsakomur podpora nakazana doma. — Potovanje v zasedeno ozemlje. Odkar je italijanska misija, ki je izdajala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, odpotovala iz Ljubljane, prihajajo razne stranke k francoski misiji s prošnjo, da jim preskrbi potrebne potne listine. Francoska misija izjavlja vsled tega, da v to nikakor ni pooblaščena ter se stranke zaman obračajo do nje. Da pa to vprašanje uredi in se potnikom, ki čakajo v Ljubljani na povratek v zasedeno ozemlje, preskrbi možnost potovanja, je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo zaprosilo naše poslaništvo na Dunaju, da stopi v zvezo z ondotno italijansko misijo in posreduje v tem smislu. _ Potni listi za Italijo in zasedeno Ozemlje. Opozorijo se stranke, ki žele dobiti potno dovoljenje v Italijo ali v zasedeno ozemlje, da francoska misija v Ljubljani ni nikakor pooblaščena izdajati taka potna dovoljenja. Glasom neoficiel-nih informacij izdajata do nadaljnje drugačne ureditve take potne liste samo italijanski misiji na Dunaju in v Celovcu. RoparsitI napad ImMh ŽENA ZAKLANA VPRIČO MOŽA. Kakih dvesto metrov od postaje Divača, na križišču cest v Lokev in Škocjan, stoji hiša št. 38, v kateri imata zakonska Mahorčič svojo krčmo. Preteklo sredo, dne 3. t. m., tik pred policijsko uro so stopili v krčmo trije italijanski vojaki in sedli za mizo. Krčmarica Ana Mahorčič stopi k mizi, da povpraša, česa žele. V tem spozna enega vojakov. »Vas pa poznam,« pravi, »zadnjo zimo ste bili večkrat v naši gostilni.« — »Motite se,« pravi vojak, »Ne, ne motim se. Prav dobro se spominjam, da ste večkrat prihajali sem. Samo tedaj niste nosili uniforme vojaka-že-iezničarja kot danes, marveč ste bili oblečeni kot bersaljer.« Vojak je tajil tudi to. »Čemu bi tajili?« pravi krčmarica. »Vi ste preteklo zimo nosili k meni meso in drugo, da sem vam pripravljala obed.« Nato je vojak priznal, da je res on tisti. Izgovarjal pa se je, da je tajil zato, ker bi mu zgodba o mesu lahko škodovala. Začel se je živahen razgovor, ki se ga je udeležil tudi krčmar in neki kmet iz bližine. Vojak jc pripovedoval, da ima ženo z dvema otrokoma. Ostala dva vojaka pa sta ves čas molčala. Ko je bilo treba zapreti krčmo, je krčmar pozval vojake, naj plačajo, j^iolčeča dva sta plačala in sta se pripravljala na odhod. Berzaljer pa je še sedel za mizo. Mahorčič je šel za odhajajočima vojakoma iz sobe. Med vrati se oba odhajajoča vojaka sunkoma obrneta proti Ma-horčiču ter naperita nanj svoje samokrese. »Ne gani se,« — sta zagrozila — »sicer ti osmodiva možgane!« Ubogi mož se je tresel od strahu ter ni odprl ust. Med tem se je zgodil v njegovi bližini krvav zločin. Vojak, ki je ostal v sobi, je potegnil proti ženi nož. Ko je ubogi mož to videl, je začel kričati, dasi se ni smel ganiti iz strahu, da ne bi ga onadva ustrelila. Prosil, rotil je vojake, naj ne store hudega njegovi ženi. »Zakaj jo hočete umoriti?« je klical, ■»če hočete moj denar, vam ga dam, le nje ne umorite!« Vse prošnje zaman! Nesrečni mož, med dvema samokresoma, je moral gledati, kako je tretji vojak z nožem zabodel njegovo ženo. Strašen sunek v vrat, žena je omahnila, se začela tresti in kri se je v potokih ulila iz rane. Vsemu temu je bil priča mož. Očividno so se roparji hoteli znebiti neprijetne priče, ki je poznala enega ro parjev. Imeli so namen krčmo oropati in so to tudi izvršili. Pustili so ženo na tleh ter prijeli moža: Peljal jih je V sobo ter jim izročil bla-gajnico z 8 tisoč lirami. Nato so vojaki zapustili hišo ter zbežali proti Lokvam. Ko je bil Mahorčič osvobojen, je hitel t svoji ženi, ki je še dihala, za njim so erijokali 3 otročiči k nesrečni materi. Pri-licali so sosede, prišel je vojaški zdravnik ter takoj za njim sežanski zdravnik dr. Verčon. Rana je bila sicer zelo težka, a močna njena narava jo utegne preboleti Ker je še mlada (šele 36 let stara), se ji je stanje celo že zboljšalo. Težka nesreča jc zadela mirno Ma-horčičevo družino. Žena smrtnonevarno ranjena, denar uropan, ki ni bil niti ves njegova last. Roparjev doslej šc niso izsle- dili. Dva sta popolnoma neznana, med tem co se o tretjem ve, da so ga klicali Ange-'oni. (To poročilo posnemamo po tržaškem ►Lavoratore« z dne 9. t. m.) ljubljanske novice. lj Stolna Elizabetna konferenca ima danes sejo. lj Gledališki svet je v svoji včerajšnji seji soglasno sklenil, da se razide, lj Dramatična šola Ljudskega odra. Pouk na dramatični šoli Ljudskega odra se otvori v petek dne 12. t. m. (ne v četrtek, kot je bilo prvotno določeno). Otvoritev se vrši ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Opozarjamo na to vse svoje člane in vse one gospodične in gospode, ki so se za šolo prijavili. Oglase naj se v tajništvu v i. nadstr. Natančen spored se objavi ob otvoritvi. — Vodstvo dramatične šole Ljudskega odra. lj Strokovni odsek tobačnega delavstva J. S. Z. je imel dne 10. t. m. v šentjakobski Prosveti prav dobro obiskan shod, na katerem je poročal tovariš ivan Gostinčar o perečih vprašanjih, ki tičejo delavstvo. Shod je sprejel nato spomenico na finančno ministrstvo v Belgradu glede na rujne zahteve delavstva in je protestira' zasadi škandala v Kropi in Kamnigo-rici, nakar je predsednica Ivanka Kosec zaključila lepo uspelo zborovanje. lj Prosvetno društvo frančiškanske fare ali kolodvorski okraj ima svojo društveno sejo v petek 12. t. m. ob pol osmih zvečer. Seja je važna in obvezna za cel odbor. — Odbor. lj Dircktc-lju narodnega gledališča. Iz krogov abonentov se nam piše: Šele po končani predbiležbi za sezijo se je potom časopisja razglasilo, da se cene sedežev zvišajo iz različnih vzrokov za 20%, proti čemur nismo imeli ničesar. Ko smo pa šli po vstopnice, smo morali plačati mesto objavljenega poviška 28% in poleg tega pa so se cene še »zaokroženo« računale, kar je nekaj povsem novega. Tako ravnanje ni baš hvalevredno. Splošno se že govori, da bo le 30 predstav polletno na abonement, kar bi torej znašalo potem nad 40% povišanje sedežev, vsled česar nas zelo interesira izvedeti, koliko predstav dobimo, ker nimamo tozadevno še nikakega zagotovila direktorija, lj Christofovemu učnemu zavodu v Ljubljani je poverjeništvo za uk in bogočastje dovolilo obnovitev tečajev za stenografijo in strojepisje. — Ta zavod, ki slovi že od nekdaj po uspehih, ki se dosežejo na njem ravno na polju stenografije, je torej prvo oblastveno dovoljeno zasebno učilišče tc vrste v Sloveniji. Vpisovanje se vrši še celi tekoči mcsec vsak dan na Domobranski cesti št. 7. Začetek šolskega leta 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. P. n. podjetniki, ki si žele dobrih in per-fektnih stenografov in stenografinj ter strojepiscev, blagovolijo naj se obračati na imenovani zavod. lj Nogometna tekma. Danes ob 17. uri se vrši na športnem prostoru S. K. »Ilirije« nogometna tekma med rezervo »Ilirije« in I, slovenskim športnim klubom »Maribor« iz Maribora. Rezerva »Ilirije« sestoji iz samih dobro izvežbanih, dolgoletnih članov kluba. Tudi v »Mariboru« so večjidel stari igralci. Tekma bo zanimiva in opozarjamo nanjo naše občinstvo. Blagajna se odpre ob 16. uri. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. lj »Vnovčevalnica za živino in mast« kot državni zavod je svoj čas napravila prekajevalnico za mesne izdelke in iste prodajala aprovizacijam pa tudi delikatesnim trgovinam v nadrobno prodajo. Apro-vizacije so po večini prenehale, ostale so le delikatesne trgovine za razpečavanje blaga. Te pa so od »Vnovčevalnice« po zmernih cenah kupljeno blago prodajale naravnost z ogromnim dobičkom. V interesu prehrane jc bilo toraj l^eba, da se na cene mesnih izdelkov pritiska in da se iste znižajo, zato je »Vnovčevalnica« otvo-rila zasebno prodajalno mesnih izdelkov v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Ker so pa prostori v mesnici nedo-statni in je prodajni čas prekratek, je preskrbela »Vnovčevalnica« primernejše in večje prostore za prodajalno v Stritarjevi ulici, v Krisperjcvi hiši Prodajalna se otvori v ponedeljek 15. septembra in se bo prodajalo od pol 8. do pol 13. ure in od 15. do 19. ure t. j. od pol 8. do pol 1. ure opoldne in od 3. do 7. ure popoldne. S tem dnem preneha tudi prodaja prekaje-nega mesa v mesnici na Sv. Jakoba trgu. Cene izdelkom so se določile na podlagi nakupnih in produkcijskih stroškov, brez vsakega dobička. Vpoštevalo se je edino kritje režije. Ako bodo cene živine in prašičev padle, bo »Vnovčevalnica« znižala tudi cene mesnim izdelkom. Izdelovanje se vrši pod strokovnim nadzorstvom, tako da je zajamčena najboljša kakovost in največja snaga. Blago, oziroma izdelke in izdelovalne prostore nadzira vsak teden posebna komisija. Ceniki izdelkov so nabiti na vpogled v prodajalni, Začetek šolskega Beta, ' Pričetek šolskega leta 1919/20 na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se prične šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v ponedeljek dne 22. in v torek dne 23. septembra 1919 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne in sicer: Za I. mestno deško šolo v šolskem Boslopju v Komenskega ulici št. 19,; za '.. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5.; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti Št. 21., v II. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13.; za V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za I, mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrednico na Barju v ši/lskero poslopju na Karolinški zemlji št 40. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju. Na državni viš;i realki v Ljubljani se prične šolsko leto 1919/20 radi popravil v poslopju nekoliko pozneje kot na drugih srednjih šolah. Začetek se pravočasno naznani v ljubljanskih dnevnikih. — Ravnateljstvo. Škofja Loka. Začetek šole v dekliškem zavodu pri uršulinkah — ljudska in meščanska šola ter učiteljišče — bo dne 23. septembra (torek) s sv. mašo ob 9. uri. Oglasiti se je v svrho vpisovanja dan poprej, 22. septembra, pri samostanskem predstojništvu. Državna realna gimnazija v Ptuju bo imela vseh osem razredov, 1.—3. realni, 4.—8. humanistični. Sprejem v 1. razred 22., v ostale razrede 23. septembra. Stanovanje in nadzorstvo je najboljše v dijaškem domu, prijave na vodstvo dijaškega doma. Deška meščanska šola v Mariboru. Natančnejših podatkov o novem ustroju deške meščanske šole v Mariboru še nimamo. Šola bo imela skoraj gotovo temeljne slovenske razrede z nemškimi vspored-nicami. Naval zunanjih učencev bo, kakor vse kaže, izredno velik. Sprejeti bodo, v kolikor bo dopuščal prostor, s pripombo, da plačajo učenci, ki niso pristojni v mesto, prispevek 50 K za učila. Prispevek je pred vpisom plačati pri mestnem šolskem svetu, ki ga pa na utemeljeno prošnjo lahko odpusti. Vpisovanje je dne 16. in 17., po potrebi tudi 18. kimavca. Zaradi natančnega vpisovanja je potrebno, da prinese vsak učenec s seboj zadnje izpričevalo, krstni list, domovnico in izpričevalo o cepljenih kozah. Pričetek šole je v ponedeljek dne 22, kimavca t. 1. Zavod Šolsluh sester v Mariboru naznanja vsem svojim gojenkam in učenkam, da se po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje šolsko leto 1919/20 začne z vpisovanjem namesto 15. šele 22. septembra 1919, Torej je vpisovanje dne 22. septembra od 8. do 12. ure. Sprejemni in ponavljalni izpiti se začnejo dne 23. septembra ob 8. uri, šolska sv. maša pa je 25. septembra, K vpisovanju je treba prinesti krstni list, izpričevalo o cepljenju koz, zadnje šolsko naznanilo in za učiteljišče tudi zdravniško izpričevalo. Gojenke, ki hočejo vstopiti v učiteljišče, morajo pri sprejemnem izpitu predložiti tudi izdelke za lepopis, risanje in ročno delo. — Ravnateljstvo. Mestna trgovska šola v Celja. Vpisovanje v dvoletno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dvoletno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919—1920 se vrši 16. in 17. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na deški trgovski šoli se sprejemajo: V pripravljalni letnik učenci, ki so dopolnili 13. leto ali ga bodo dopolnili še tekom šolskega leta sprejema; v I. letnik učenci, ki so: a) dcpolnili 14. leto ali f;a pa bodo še dopolnili tekom šolskega eta sprejema in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4 razred kakšne srednje šole ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo; v II. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj zadostnim uspehom I letnik Mestne trgovske šole v Celju ali kakšnega drugega tuzemskega javnega zavoda, zasnovanega na enaki podlagi. Na dekliški trgovski šoli se sprejemajo učenke v I. in II. letnik pod istimi pogoji, ki veljajo za sprejem v deška letnika. Vstopnina znaša 6 K, prispevek za učila 10 K. Vesfnik S. K. S. Z. * Slov. kat izobraževalno društvo na Trati v Poljanski dolini vljudno vabi k slovesni otvoritvi novega društvenega doma, ki se bo vršila v nedeljo 14. t. m. po jKipoldanrkem opravilu. Zadnja leta smo vedno bolj občutili, kako potrebna nam jc večja dvorana, kamor bi se mogli zbirati k predavanjem, predstavam in pošteni za- bavi. Posestnik Martin Vodnik nam je j>o-zimi podaril popolnoma brezplačno prostorno hišo, ki naj bi se uporabila za društveni dom. Ko se je ta prvotni načrt opustil, nam je drage volje dal na razpolago šo svoj travnik jx>leg omenjene hiše, kjer se sedaj že dviga dogotovljena prostorna društvena dvorana. Blagemu dobrotniku, brez katerega bi danes gotovo še ne imeli društvene dvorane, bodi Bog obilen plačnik' — V nedeljo, 14. septembra, pa pri-hitite prijatelji resnega dela in poštenega razvedrila k slovesni otvoritvi, da se navdušimo za nadaljnje izobraževalno delo. Poleg petja in slavnostnega govora je na vsporedu lepa igra »Mlini pod zemljo.« Po končani j*redstavi prosta zabava s srečolovom. Pridite v obilnem številu! NOV PORAZ VLADE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 10. septembra. Ker včeraj vladna večina vkljub podpori opozicije ni bila sklepčna, se je danes popoldne ob 5. uri nadaljevalo glasovanje za enomesečni proračun. Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da vlada ne poda ostavke. Vlada je z gotovostjo računala, da spravi danes pod streho dvanajstino. Toda to sc ni zgodilo, ker so Demokratska Zajednica in socijalisti po svoji stari navadi zopet začeli kazati vrzeli v svojih vrstah. Na drugi strani pa raste ogorčenost v opoziciji, zlasti v Jugoslovanskem klubu zaradi zavratnih napadov v časopisju in vsled sklepa demokratsko-social;3tičnega bloka, da je pod njegovo častjo sedeti skupaj s poslanci Jugoslovanskega kluba. Zato so se danes nekateri člani Jugoslovanskega kluba odtegnili glasovanju, drugi so glasovali proti. Narodni klub v celoti ni glasoval in tudi od radikalcev je bilo pri glasovanju navzočih zelo pičlo število, kakor tudi od ostale opozicije. Za vlado je glasovalo 106 poslancev, proti 35. Torej zbornica ni bila sklepčna. To je bil drugi in zato tem hujši poraz vladne večine. Ko je po glasovanju stopil v zbornico dr. Per-šič (Narodni klub), so ga demokrati ljuto napadli; najglasnejši je bil zbornični podpredsednik dr. Ribar. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo prihodnji ponedeljek, ZVEZE DEMOKRATOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 10. septembra. Po zbornični seji jo v kuloarju nahrulil poslanca Per-šiča trgovec Petrič, ki pa je hitro utihnil, ko ga je eden izmed poslancev opozicije spomnil na njegove kupčije. Petrič je dal namreč za »Demokratijo« 300.000 K. Isti Petrič in drugovi so vložili prošnjo za državno agencijo za izvoz in uvoz. Občinstvo, ki je prihajalo z galerije, se je začelo zanimati za trgovca Petriča in za njegove zveze z demokrati. KARDINAL MERCIER V AMERIKL LDU. Amsterdam, 10. septembra. —i (DKU.) Kakor poroča »Pressbureau Radio«, je kardinal Mercier prišel v Njujork, ITALIJA IN TRGOVSKE ZVEZE. LDU. Bern, 10. septembra. (DKU.) — Državni podtajnik Moraldi je izjavil na nekem zborovanju italijanskih industrijalcev in trgovcev v Neapolju, da si bo Italija prizadevala hitro upostaviti trgovske zveze. ODHOD ITALIJANOV Z REKE. LDU Reka, 10. sept. Danes dopoldne je odšel z Reke zadnji del italijanskega pomorskega polka »San Marco«, dočim odide jutri zjutraj vse poljsko topništvo. Bojni ladji »Dante Aligleri« in »Emanu-cle Filiberto« se pripravljati na odhod. Danes zjutraj je došla na Reko ameriška križarka št, 137. ITALIJANSKE LAŽI. LDU Reka, 10. sept. Italijanski tržaški listi prinašajo dolga poročila o dozdevnih dogodkih v Zagrebu, pri katerih je ba;e padlo več Francozov. Listi zahtevajo, da naj se odpošlje v Zagreb misija 4 generalov, ki naj razpusti zagrebško policijo, postavi jugoslovansko vlado jjoc nadzorstvo in izroči varnostno službo Angležem in Američanom, ker ni nikake razlike med dogodki v Zagrebu in na Reki, (Samoobsebi umevno je, da so ta poročila italijanskih listov izmišljena in da se jih ne izplača dementirati.) ITALIJANSKI NAČRTI ZA REKO. LDU Reka, 10. sept. »Consiglio Na-zionalc« se čudi, da bi pred svojim razpustom ne smel uveljaviti novi volilni red za mestni svet. Tozadevni zakonski načrt jc že izdelan in določa, da ima volilno pravico vsak reški podanik, ki je dovršil 20. leto brez razlike spola. Teh reških podanikov se je nahajalo 1. januarja v mestu samo 17.097. Reka bi imela torej kljub temu, da ima trikrat toliko prebivalcev, samo teh 17.000 volilcev. Ako postane ta volilni zakon pravomočen, se Jugoslovani na Reki nc nameravajo udeležiti volilnega boja* ITllharira ki bi opravljala tudi vta druga AUiiUlIlG, kuhinjska dela k 3. osebam ▼ Ljubljani, se sprejme. Naslov pove uprava lista pod it. 5321. nn [p v torok pop. na glav-3C {K nI cesti od Šiške do Medvod, platnena (drap) povrina jopica z gumbi iz bisernice. Pošten najditelj nuj jo odda proti dobri nagradi orožniški postati v Št. Vidu, ali Medvodah ali pa v LJubljani, Blelveisova cesta 1. III. DvonatislroDna Hiša "vo™ is o m •iščem so proda zaradi preselitve iz Ljubljane. Proizve se: Ulica na grad štev. 5, I. Potrebujem KllllOriCO In SOMCO. Dajem dobro plato in povrnem potne stroške. Dr. Božidar VnCinič, Irig, (Srem). Sprelme se oirok rejo. Noslov povo uprava lista pod Številko 5317. nirnčlri l/07if0lr želi kupiti begunec. UHUdSi VUilUJfl Ponudbe na „Upra-vo Slovenca" pod »Nujno« 5338. Mariia MW\l36^daprld0 kjer nekaj dobi. k gospej Pekolj, Prndain^R dobro izvožbana v trgovini rlUUujU.llu mešane stroke^se sprejme. Istotam se sprejme tudi učenka z dobrimi spričevali. Kjo pove upr. „Slo-venca" pod štev. 5336. DPPfifl Spalna soba za eno osebo, riuliU SC« stena za predsobo, knrnise za okna, svetilke za plin, umivalnik z vrčem, damski čevlji Stev.: 36, moški čevlji štev.: 42, starinska ura. Prisojna ulica štev, 3, L vra.a štev. 4 od 3—5. Dve Hnlski Kredenci ^T^i na prodaj; kje, pove upravništvo „Slo-venca* pod štev. 5335. [IfDIlDP ** letni deček, z zadostno llubiluL šolsko izobrazbo, želi vstopiti kot učenec v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe so prosi na upravo tega lista pod šifro »učenec« 5344. Modeli za Betonske cevi Ponudbe pod ..cevl-' na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. 5280 fitrj« 500 m'smrekovih in jelovih "lil• olupljenih hlodov od 20 cm debeline daije in bukove hlode za deske. Tudi drva na ra/.polago. Naslov je: Poštno ležeče. Čeunosnjice. "V 24 letni, trgovsko izobražen, z nekaj tisoč, želi v svrho ženitvo znanja z de-klotom ali mlajšo vdovo, koja ima trgovino, gostilno ali podobno eksistenco. Ponudbe na upravo „Slovcnca'' pod šifro „Goričan" 5328. Posojilnica v Radovljici r. z. z o. p. naznanja, da se vrši njen ISCe se za takoj in za dalj Časa več izurjenih betonskih zidarjev in tesarjev ter betonski polir. 5tavbeno vodstvo tovarne za usnje C. Pollak v Kranju. POZOR! 5313 Prodam prašiče: štiri, stari 6 mescev, sedem po 8 tednov in eno brejo presico. — Tovarniška kazina Jesenice Fužine Gorenj. Gakoi se spretne rekaj pristne kranjske klobase se zopet dobe in razpošiljajo pri JV£. UJISJjRS, Slomškova utiea štev. 13, (nasproti mestne elektrarne.) Snglislj lessons. MTiss Tarler of @ris!ol, Snglanči gipes lessons. Dunajska cesla št, 26. niannn s stanovanjem in brano v hiši nlOPbt se takoj sprejme pri IVANU PERDANU trgovina v Ljubljani. llVD nfOHiri se sPr0imeta na hrano in UlC UlbSinl stanovanje. Naslov se izve V upravi lista pod št. 5344. iT&E čevljsrsKiH pomočnikov, vajenca io mMM fZTulff čevljarski mojster, Ljubljana, Radeckega cesta št. 6. Sireina vrvica 5SSK menta, modeli za betonske cevi, držaji za sekire in lopate se prodajo. Ponudbe pod »Streia« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. v četrtek, dne 18. septembra 1919 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih. \ — i Dnevni red: f 1. Potrjenje letnega računa zal. 1018 j in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ravnateljstvo Kupujejo se dobro ohranjeni šivalni slrflii in slojals Ponudbe na Jos. Peteline, Ljubljana. Na prodaj sta dve molzni w sanski kozi pri B. BAŠTAR, p. Straža, Bo"enjs!to' Oglasiti se je v upravi Slovenca. S 15. oktobrom t, 1. se da gj na£eiI3 gostilna in mesarija v Narodnem domu v Velikovcu. Prošnje naj ce vložijo na „HraniIn*co ln posojilnico v Velikovcu", ki daje potrebna pojasnila. 5300 Največja in najbolj renomirnna povsem češka tovarna "^Bffi za obratne stroje želi ponudb dobro uvedenih tvrdk ali strokovnjakov, ki bi mogli prevzeti glavno zastopstvo obratnih strojev za izdelovanje železnino in orodja za Jugoslavijo. Ponudbe sprejema pod znamko: Jugoslavie 5574, ins. pisarna J. Gregrn, Praha II, Jindriska ul. 13, Čechjr. prej primarij v Gorici za notr. in otroške bolezni, zdaj v Ljubljani, Breg št. 10, sprejema od 10,—12. in 3.-4. ure. Tempel vrelec: Sttjria vrelec: Doneti vrelec: Rogaška ste.tina Rogaška slatina Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. — Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in Creves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnej?! vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. — je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini.--Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. — je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha. Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom otvoril 12. t. m. novo Izdelujem in jemljem v popravilo vsa v to stroko spadajoča dela. Izdelujem in jemljem v popravilo tudi usnjate gamaše. Postrežba točna, cene solidne. — Se priporočam Kupim delavnico ali manjšo trgovino z vso opravo v prometnem kraju na deželi ali v mestu. Grem tudi kot družabnik ali poslovodja v večjo trgovino ali delavnico. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod „čevijar" u323, upr. ..Slovenca. Komisijska ir godna Filip Pečenko, Ljiriljana, Dunajska cesta B. priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega blaga: cefir/a, S3s-liovine, fcarhesita, fcioSc, h5a-čevine, nogavic, robcev, su-kanca, svišs sa šivanje, bora-baša za pSeSGnjje nogavic, cgum&cv, prSiasSssSav, risrfic ka čevije in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. Alojzij Grilc. Kandija 28, Novomesto. Zelo dobro ohranjena »antika« ternnorudeča (vložena z biser- j nicami) kompletna j Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino že zgotovljenih se proda. Pojasnila daje anončna eksp edicij a jfll. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Obvezne ponudbe s skrajno ceno, dobavnim časom in opisom istih na; ..Ljubljana — poštni predal 151." Nirožajie ..Slovenca"! vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 1BBB—i Špecerijsko, kolo-nijalno in prekmor-sko blago kupite najceneje in najhitreje od znane veJetrgovin« ,Fructusc d. d, za promet zemeljskih proizvodov, kolonijalnega in drugega blaga Zagreb, Vlaška nI. 21. Telefon 106. Ustanovlj, 1883. Zahtevajte ceniki Velika Szisira p!oSč, filmov, papirja 5n raznih potrebščin. 99 6« .5. priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno osobito: staro ogrsko, letnik 1917 12%, ogrsko belo, letnik 1918 i z okolice Vršac-Belacrkva; 10% banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. Velika zaioga raznobarvnega tu- In inozemskega modnega blaga. Najlepša iztofra oblek lastnega Izdelka po nainooeašem kro|n, belita in baroasalli srajc z In brez ovratnikov, sa-msoeznk, Športnih Sspic itd. ter raznovrstnega blaga. — Proa bratska razpošilja 5ckwhb 4 eizjhh ESsrcr^j £rg 3 Pad Har. kavarno