tor idonuJi imnil ii ce . das, Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. fEVILKA 65 JOLIET, ILLINOIS, 14. JULIJA. 1014 LETNIK XXIII [1.4! EKAJ 0 KRIZI V BELI HIŠI. 'sPeto razmerje med predsednikom in kongresniki edini predmet pogovoru. 75 IB. WILSON KOT DIKTATOR. 39 dski zastopniki samo "slamnati možici", ki morajo ubogati. It. 1.1 Washington, D. C., 11. jul. — Brez na strankarstvo se v političnih zaveznega glavnega mesta splo Priznava, da je dospel predsednik ?v°ji službi kot najvišji voditelj u-Združenih Držav do odločilnega w»tišča. Po hodnikih kongresne 'mice tvorijo dogodki zadnjega te-"s> ki so povzročili to krizo, skoraj ie ses iini predmet pogovorom. Nejevolja, ki se povsod pojavlja pro-Wilsonovi oblastljivosti ali vlado-^ Jlosti, — zavezno najvišje sodišče Pač edino upravno področje, v ka-^ ^cm se ni mogla izraziti,—se ne da c zadržati. Poučenci zagotavljajo, Se bosta že v bližnjih dneh obe kornici kongresa uprli proti dikta-r'» ki zahteva, da se vse brezpogojno ^ttja. Zlovolja utemeljena. Petras pred novo poroto. Geneva, 111., 10. jul. — Pravda zaradi umora proti Anthony Petrasu je bila danes dopoludne začasno zaključena. Porota je naznanila sodniku Ir-winu ob pol 10. uri, da se ne more zediniti na razsodek, nakar je bila odpuščena. Petras je bil obdolžen, da je svojo prejšnjo miljenko, Terezo Hollaender, ki ga je odklonila, ubil s krepelcem v noči od 16. na 17. februarja na Mel-rose-pokopališču v Aurori. Truplo so našli isto noč, ležeče na nekem grobu v snegu. Lobanja je bila razbita in ena roka zlomljena. Morilno orodje, težak krepelec, so našli nedaleč proč. O roparskem umoru ni bilo govora. Državno pravdništvo je opiralo svojo obtožbo izključno na okolnostne dokaze. Blizu trupla je bil najden nož zaklepalnik, in ta je bil Petrasov, je trdilo državno pravdništvo, toda Petrasova soproga, ki se med razpravami ni umeknila od svojega moža in ga je od časa do časa osrčevala, je dobavila drug nož zaklepalnik, ki je bil sličen najdenemu, in je izjavila, da je ta nož njenega soproga. Sodilnica je bila izza pričetka razprav prenapolnjena. Geneva, III., 10. jul. — Odvetniki za Anthony Petrasa, ki ga sedaj niso mogli osvoboditi obtožbe, se trudijo dobiti drugo mesto za novo porotno obravnavo. Morda bo tisto mesto Chicago, kar se odloči meseca septembra. HUERTA MENDA ZARES ODSTOPI Državni podtajnik mehikanski potrjuje govorico o glasovitem diktatorju. VSTAŠI OD ZMAGE DO ZMAGE. Predstra^e pričele bitko pri mestu San Luis Potosi. Petras bo osvobojen proti poroštvu Wmne okoliščine imenovanja prihodnji torek, in morebiti ne bo notesa in Warburga za zavezna re-1 bene nove razprave več. oblastnika niso edine, ki ne-no vplivajo na razmerje med tednikom in kongresniki. Skoro tako velik je odpor proti načinu Omembe protitrustovskih predlog. Javnosti se niti ne sluti, kaj se glede doigrava za zaprtimi vrati. Sa-'isti senatorji, ki se trudijo res po J' najboljši moči, da dajo deželi, potrebuje, vedo, kako brezko- >tne morajo biti njihove prizadeve, Se Predsedniku posreči, izvesti svo-!(knje načrte. Brezozirno nastopanje. tsnica je, da se zdaj protitrustov-^Predloge v tajnih konferencah pola izpreminjajo. Ta posvetova-vrse pod predsedstvom predla Wilsona med njegovimi ožji-ijv Svetovavci, to se pravi, ministri, ju 0,1 ali tremi zavezniki iz kongresa {^katerimi astopniki trgovine. „ Ne""' ' ' .......... «ti. v nič se pri tem ne ozirajo na pr- HraV( načrte, ki so bili v zbornici spre Tudi v senatu nedognane raz- tsl se popolnoma prezirajo samo R, tega, da se g. Wilsona nove mi-1 *J>u prihajajo v glavo tako rekoč n°č, prilagajo v stare predloge. Fred A. Busse umrL A. raf1 vre* :e « pO •Ikll 8tauns!n?" Mich-. 10- iul- — Državni Icaj. bt"^ni urad je pravkar objavil iz-Ij,] . stroških, ki jih je povzročilo v 'H b letu vzdrževanje blaznikov 49ioAJastnilct U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, B(l\ na S. Crkvenici, Delnicama, Dj»V Kraljeviči, Novem Vinodolti, Qs'r Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, V Gorici, Virovitici, Zemunu i Stil Delniška glavnica in pričuv« K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo 11 Bray-eya Leka Se priporoča slovenskemu oW* v Jolietu. Velika satof*-Nizke cene. , 194 Jefferson St. blizu mosta. Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLlNO1 Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški zav^ Ustanovijo. L 1893. Anton Nemanich in S**1 1002 N. Chicago Street Konju&ttilca na 205-207 Ohio St., Joliet, lit- Priporača davnemu občinstva »voj zavod, ki Je edea aajr««1-■titu; ima laitno tatebno ambulanco, ki je najlepša r Joliet* traike tonti i« kočij«. Na poaiva M posluii v»ak lat joaaci ia podatro. Kafer rabita kaj t mali »traki •■ aglasite ali Ulefoaajta. taL M7S Ia W. »44. NaU Mtfa* ia rai "> Sloraacl i »MERIKAKSKI SLOVENEC 14. JULIJA 1914. C ott iz stare domovine. KRANJSKO. 5fif »rt — "Najlepše ceste ima Kranjska", tako so povedali avtomobilski tekmovalci, ki so se nedavno vozili skozi kranjsko deželo. — Slovenska umetniška razstava se otvori v Ljubljani začetkom meseca avgusta. — Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 3. marca 1914, s katerim se dovoljuje mestni občini ljubljanski najeti za z?radbo III. mestne deške ljudske šote, za obrežne zidove Ljubljanice in 2a zgradbo mestne mrtvašnice posoji-'o v znesku 900,000 K, nadalje za financiranje mestnega pogrebnega zavoda v znesku 200,000 K z najvišjim S °dst. obrestovanjem pod pogojem, da s« ta posojila dvignejo in uporabijo Se'e z dovoljenjem deželnega odbora. ladine prepovedi. Dne 21. junija Se Je imelo vršiti romanje iz Ljubljane "a Gosposvetsko polje, kjer stoji "prestol slovenskih vojvod, a vlada je to r°nianje prepovedala. Ravnotako je vlada prepovedala vsesokolski zlet v j-jubljano, ki bi se imel vršiti dne 15., 'n 17. avgusta t. 1. Komentara k prepovedim ni treba! — (Goriški List.) — Vsesokolski zlet. Iz predsedstva S>°v. Sokolske zveze je "Slov. Narod" ®obil in objavil dne 25. jun. sledeče: prepoved III. slov. vsesokolskega . eta je provzročila vsepovsod umljivo 1(1 upravičeno razburjenje. Kakor je nar»vno, se ta povsem nepričakovana Prepoved v javnosti tolmači na razne "acine, ter se je spravila ta odredba po'ic. ravnateljstva tudi v zvezo v zadnjim potovanjem deželnega glavarja [»njskega na Dunaj, kateremu se je °c'talo, da je on provzročil prepoved eta. Predsedstvo Slov. Sokolske Veze, ki je radi te prepovedi takoj Posredovalo na merodajnih mestih, je Pfišlo do prepričanja, da je na udarcu, 8a je prepoved zleta zadala vsemu ovanskemu sokolstvu in ljubljanske-?lu Prebivalstvu, g. deželni glavar atijski povsem neudeležen, ampak, f st> prepoved provzročili oni činite-'"> kojim je na tem, da bi se inozem-1 naši sokolski bratje našega zleta ® Udeležili. Koto dejstvo konštati-za»t0' poživljamo vse slovensko sokol- v da naj priprave za zlet z vso s5irajnostjo nadaljuje, ker ima pred-|U j) tvo Zveze upravičeno upanje, da p° dose8lo, da se bo vršil zlet — če-niogoče omejen — po istem spo-u> kot je bilo prvotno določeno." Mestni gospodarski odbor v Po- D »»e" tuildi »oi£( ,Vi leni* uv« no* oi st°ini je sklenila deželna vlada razpu- jll'11' Deželni odbor je namreč izvr-^ rcvizijo, ki je odkrila nerednosti. Kerenta je imenovan deželni račun. V|dent g. H. Peternel. ^^ Iz Šmarce. Električno - strojna u8a že deluje. Elektrika se je na-»td .8PsP°darjem jako priljubila. Doti , J .'["a že 34 gospodarjev napeljano kot luč. Poslužujejo se je tudi je ,8°nilne sile za motorje. V obratu 'tek' e'ektromotorjev. S pomočjo Le tr"ce bo kmečko delo bolj po ceni. „0 s. cenejšimi delovnimi silami je *°cc dvigniti kmečko blagostanje. ^Kradba deželne elektrarne vidno na sebi. Prišle so na pomoč požarne brambe iz Št. Vida, Trebnjega in Velike Loke, a niso mogle priti do vode, ker je bil okrog vseh vodnjakov in luž ogenj. Tudi se je več ljudi opeklo pri gašenju. Na pomoč došlo ob-instvo in orožniki so delali neumor-io. V hiši št. 7 so iz goreče hiše no-iili pohištvo in se je pri tem vdrl v /eži goreči strop. Le s težavo so rešili iz goreče hiše tri fante, ki so dobili večje ali manjše poškodbe. Vaščani ;o večinoma vsi revni in zadolženi in le za male vsote zavarovani. Pomoči so pogorelci nujno potrebni. —Slonovo slovo ob odhodu iz Ljubljane. Dne 19. jun. je Kludskyjev cirkus zapustil Ljubljano. Neki Klud-skijev slon pa je ob tej priliki priredil brezplačno nenapovedano predstavo, ki je vzbudila veliko strahu, pa tudi veliko smeha. Na Dovozni cesti se je nek manjši slon "splašil" in jo je ubral na dvorišče železniške hiše, kjer stanuje gospod Herisch. Dva fanta sta bežala pred slonom. Herischeva gospa je hitro zaprla steklena vrata, ki vodijo v kuhinjo, a slona to ni zadržalo, marveč je podrl vrata in šel v kuhinjo. Fanta, ki sta pred slonom bežala, sta hitro pod posteljo smuknila, slon pa je snedel zvitek in je brskal po štedilniku, kjer se je kuhalo kislo zelje, ki mu pa ni dišalo. Ker je bilo v štedilniku zakurjeno, se je opekel in ustrašil, pričel rjuti, prekucnil je omaro, nakar je bežal na cesto, kjer je rjul in žvižgal tako, da se je vse treslo strahu. Mešal je blato, prevrgel v besni jezi nek voz, naložen z gramozem, in drl na Dunajsko cesto, kjer je zlomil tudi mitnični drog. Ženska, ki prodaja na stojnici pred prelazom južne železnice, se ga je tako ustrašila, da mu je pričela metati žemlje in sladkarijo, katere je slon hitro pospravil. Ko je slon zagledal klobase na stojnicah je hotel tudi te, pa so mu jih odnesli. Slon je ustavil tudi tramvaj. Ves čas je besna žival tulila, dokler ni prišel njegov krotitelj z grabljami nanj. Ko je slon krotitelja zagledal, je postal takoj krotak kakor ovca in je korakal z njim mirno na železnico. Škode je napravil slon 170 kron, ki jo je vodstvo cirkusa takoj poravnalo. — Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani soproga bivšega čevljarskega mojstra ga. Marija Podlesnik, stara 72 let. — V Gradcu je umrl vitez Gvidon pl. Andrioli v 69. letu starosti. — Umrli so v Ljubljani: Katarina Smole, poduradnikova vdova, 66 let,— Simon Dolar, bivši delavec, 88 let.— Ana Korošec, uboga, 79 let. — Ivan Jonke, bivši dninar-hiralec, 54 let. — Josip Jaklič, uslužbenec mestne elektrarne, 37 let. — Marija Tomšič, po-sestnica, 31 let. — Živa zgorela. — Zopet smrtna nesreča s prilivanjem špirita v ogenj. Dne 18. jun. dopoldne je 23 let stara služkinja in inž. pl. Šukljeju na Blei-weisovi cesti v Ljubljani Justina Misel kuhala nekaj na špiritu. Bila je tako neprevidna, da je v goreči špirit prilila iz steklenice špirit. Nakrat ji je plamen puhnil v obraz, da je bila takoj vsa v ognju. Dobila je po celem životu strašne opekline ter je v groznih bolečinah umrla v bolnišnici. Hr, op c< ■ui in se bližajo že vodohramu Z železnice se dobro vidi Po ena tretjina za javno raz-»k» ,i,.|Vo' Med sezono se instalacij-l^dal' ^ "a Bledu prekinejo in drugod ia Ke^ Na B1«lr,ituala uršulinskega konventa sto),, Iguacija Hadraha %ov,.ega kanonika deželnoknežje u-v Ljubljani. N se J« utrgal dne 19. jun. • ie sk ami' Paaž i° VCS Pridc'ek uničila. Voda •težeti ra 1>rst z njiv in zasipala sečnji t,, i-"esla je v Bistrici pod Pre-,aify4la 1 1 Mostove, razdrla jezove in s° liudeSt°' Voda je zalila mline' Jc komaj rešili živino in sebe. „ -4a P°Vzročil strašen požar. Iz k 2. u** Pn Zatičini: Dne 22. junija ok v P^Poldne je neki šestletni o- *»lcurll ^>r'*tav'ca' občina Zago-V.^ce j z vžigalicami pod oknom . ter. .. . l8e. Ker jc vlekel močan ^"tah i* .°ge"i hitro razširil In v 15 Po^ 12 i • cela vas v "Knju. Zgo-ti Jti °PJi in iIS 2 vscnii gospodarskimi ^ H j« ma; n!etiiskil» orodjem-Večin0, ' t« s % do "iso o|ju in travnikih, zanič rtiiti, tako da je mogij 8«8a os.0r,ela cel° obleka in jim ni kakor •-> kar $o imeli proščena. — Nadalje se je dne 20. jun. zagovarjal 55 letni Jožef Palir, ker je bil obtožen, da si je v noči od 10. na 11. febr. t. 1. sam zažgal svojo hišo in gospodarsko poslopje, da bi na ta način prišel do zavarovalnine. Porotniki so zanikali vprašanje požiga, pritrdili pa vprašanje goljufije, nakar je bil Palir oproščen hudodelstva, obsojen je pa bil zaradi goljufije na 4 mesece težke ječe. — Smrtna kosa. Pri Sv. Barbari pri Mariboru je umrl mladenič Martin Greifoner, šele 22 let star. — Na Ščav-nici v Slov. gor. je umrl posestnik Janez Ploj; 22 let ni mogel od hiše, ker je imel vsa leta noge hudo oteče-ne in odprte; sedaj pred kratkim mu je pa ves otok minil, rane so se zaprle, to pa je bila tudi njegova smrt. — V Cezarjevcih pri Ljutomeru je umrla županova soproga ga. Marija Dunaj, stara 59 let. | — Samoumor gostilničarja. V Mariboru se je obesil dne 24. jun. zvečer gostilničar in voznik na Koroški cesti F. Marko. Našli so visečega na tanki žici na drevesu v vrtu. Ko so ga našli, bilo je še življenje v njem. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnišnico, a je med potjo umrl. Obesil se je, ker je bil v hudih denarnih stiskah. Še isti dan je imel rube-žen. Ker ni našel nikjer pomoči, si je vzel življenje. — Zavratni umor. Med kočarje vim sinom Lovro Topolovcem in kočarjem 531etnim Kuharjem iz Gruškovca pri Rogatcu je obstojalo že delj časa hudo sovraštvo. Ko se je dne 21. jun. peljal Kuhar iz Krapine proti Ptuju, ga je pričakal Topolovec v zasedi in ga z nekim drogom zavratno tako močno udaril čez glavo, da mu je lobanjo prebil. Kuhar je 22. jun. vsled poškodb umrl. Topolovca pa je žandar-merija izročila sodišču v Rogatcu. — Nemška napetost. Koroški nemški duhovniki so priredili odhajajočemu škofu, oziroma nadškofu dr. Kalt-nerju odhodnico — v nemškonacional-ni celovški gostilni (!). To je zares nemški takt, da se duhovniki poslavljajo od svojega škofa — v gostilni! K odhodnici niso povabili nobenega Slovenca. Nadškof je duhovnikom dal dovolj jasno razumeti, da ni ž njimi enakih misli. V svojem govoru je povdarjal, da se bo poslovil od duhovnikov v cerkvi in da je ljubil vse duhovnike in škofljane brez razlike. Nem ški duhovniki so dobili pri odhodnici vsi nahod! — ("Straža".) — Saj jih ne marajo. Graška "Ta-gespost" se silno jezi nad Nemci iz rajha, češ, da se premalo zanimajo za štajerske Nemce. Zdi se, tako pravi, da tam komaj vedo, da južno od Dunaja tudi še eksistirajo "Volksgenos-sen". Dalje joka in se jezi nad pruskimi časopisi, češ, avstrijski časopisi so vedno polni novic iz Nemčije(!), v nemških pa da so avstrijske novice bele vrane. Konečno pa še neko zanimivost, ki je vredna več kot počen groš. Graška "Tagespost" je dobila neko pismo iz Berolina, kjer stoji na naslovu, da je Gradec na Češkem, še drug slučaji V Draždanih je nek štajerski Nemec, čitatelj "Tagesposte", javil knjigovodji v nekem hotelu, da pride iz Gradca. Oni ga pa vpraša: Gradec? A kje pa je to? In odgovor, da je na štajerskem, tistega rajhovca tudi še ni izmodril; kajti dejal je: Štajersko? To leži pač tam nekje blizu Tirolske, koder so planine? Naši avstrijski Nemci na vso moč, noč in dan, v sanjah in pri belem dnevu, vedno — škilijo čez mejo, tja v rajh, rajhovci pa niti prav ne vedo, kje avstrijski Nemci stanujejo! — Iz porotne dvorane. Dne 19. jun. se je zagovarjala pred mariborsko poroto 341etna posestnica Neža Horva tič iz Brezja pri Brežicah, ker je bila osumljena, da je usmrtila svojo mater. Ker se pa porota ni mogla prepričati o resničnosti tega groznega čina, je bila oproščena. — Pred isto poroto je stal tudi neki Jožef Gorišek, bivši občinski tajnik v občini Zakot pri Brežicah, obtožen zlorabe uradne oblasti, ker ie bil osumljen, da je pomagal proti plačilu hrvatskim izseljencem pri iiselje vanju v Ameriko. Pri tem poslu mu je »el na roko tudi gostilničar A. Pe tričič. Ker se pa porotniki niso mogli prepričati o resničnosti kaznjivega dejanja, da sta bila oba obtoicnca o — Umor v Možici. O tem še poročajo: Delavec Lekše Rigelnik je nesel 8365 K, ki so bile namenjene za plačo rudarjem. Rudar Janez Ger-madnik je to izvedel in čakal v gozdu Rigelnika, oborožen z revolverjem in britvijo. Ko Rigelnik pride po cesti mimo tistega kraja, ga je Germadnik ustrelil. Nato mu hoče vzeti denarnico. Toda zvesti delavec jo je močno držal. Morilec vzame britev, prereže Rigelniku vrat in odnese denar. Revolver pa je pustil ležati. Rigelnik kliče na pomoč. To sliši delavec Flo-rijan Koprivnik in najde tovariša v krvi na tleh. Videl je tudi begunca. U-morjeni delavec je kazal še za morilcem in rekel: "Germadnik me je." Nato je umrl. Koprivnik pokliče več delavcev, ki so zaslodvali morilca. Tudi orožnik Cičnik je prišel in se pridružil delavcem. Delavec Fr. Goznik, je res našel v gozdu Germadnika, kako je v grmovju štel denar. Zvezali so ga, peljali v pisarno in ga nato izročili deželni sodniji v Celovcu. 2e v pisarni v Možici je Germadnik takoj priznal, da je ustrelil Rigelnika, ki je bil 47 let star ter zapušča ženo in sina v rudarski hiši na Jasovini. —Poročil se je v Celovcu stotnik domobranskega polka št. 15 v Opavi Martin Majcen z gdčno. Alojzijo Marijo Kaiser, hčerko hišnega posestnika v Celovcu. PRIMORSKO. J — Najnovejši trik tržaških lopovov. O tem se poroča: Neka družinske razmere na Kranjskem dobro poznavajoča družba tržaških goljufov si je v zadnjem času izbrala za svoje žrtve lahkoverne kmečke žene na Kranjskem, zlasti one, ki imajo svoje može v Ameriki. Dne 15. junija je prišel v Ravne pri Krškem na dom kmetice Ane Savšek neki 221etni, še precej čedno oblečen neznanec, ki je kmetici na kratko sporočil, da je prišel njen mož iz Amerike v Trst, da mu je tu zmanjkalo denarja za nadaljno vožnjo in da jo prosi, naj pride takoj v Trst. 2ena je verjela in se je takoj z neznancem odpeljala v Trst. Tu sta nekaj časa hodila po mestu, potem pa jo je neznani človek zavedel v neko ulico, kjer je zahteval od nje denar, češ, da ga ponese možu, ki jc v neki hiši pridr žan. Žena mu jc izročila 120 kron denarja, en bankovec za 100 kron in dva po 10 kron. Neznanec je z denarjem izginil, a ga ni bilo več na izpregled. 2ena je jokajoč naznanila stvar policiji, ki pa lopova ne more izslediti. Slutijo, da gre tu za dobro organizirano topovsko družbo. — Čudovit učinek strele. Dne 22. junija je iel kmet Jakob Grgič iz Gro-pade št. 84 v Bazovico k dr. Reji po zdravila za svojo bolno ženo. Potoma ga je prehitela nevihta. Vedrit je sto pil pod neki hrast. Naenkrat je padel nezavesten na tla. Po dolgem času je prišel k sebi in z začudenjem kon statiral, da nima več na sebi ne čev ljev, ne hlač. V hrast je bila udarila strela, ki je šla z njegovega dežnika v levo dlan roke, odtod po vsem životu skozi levo peto! Mimoidoči so slabega Grgiča odnesli k zdravniku, ki je konstatiral, da je zadobil Grgič rane ne lavi roki, ker je šla strela notri, in na peti leve noge, odkoder je izginila v zemljo. Na hlačah so se mu vsled toplote stajali vsi gumbi. Nekateri mimoidoči zatrjujejo, da so videli, kako je strela udarila v omenjeni hrast. Grgič je bil drugače povsem nepoškodovan. — V Pulju se bode ustanovila nova župnija in sezidala nova cerkev sv. Antona Padovanskega. Ondi je 20 tisoč katoliških Slovanov, ki nimajo nobene cerkve. Zato je nova cerkev zelo potrebna. HRVATSKO. □ — Resnica ali fantazija? Zagreb, 19. jun.: "Riječke Novine" so izvedele iz najzanesljivejšega vira", da je vlada zelo pozorna, ker se med častništvo in podčastništvo širi neka propaganda. Polki s pravoslavnim, moštvom so iz Hrvatske premeščeni. Ban Skerlecz je bil na Dunaju, kjer so mu naložili, da ima na koalicijo paziti. Ako mu ne bo popolnoma pokorna, mora skušati ustvariti si drugo večino. Vlade koalicija ne dobi nikoli v roke. Bana so na Dunaju baje tudi pokarali, ker ni mogel preprečiti izvolitve Valerijana Pnbičeviča. Jugoslovanski nacionalizem je smatrati kot krinko za vele-srbsko propagando. Baje je znan tudi pakt med Madjari in Srbi, da ima O-grska dobiti Hrvatsko in Slavonijo, Srbija pa Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. — Franc Ferdinand v Bosni. Sprejem prestolonaslednika v Mostaru dne 26. jun. je bil nadvse sijajen. Župan je nagovoril prestolonaslednika, zagotavljajoč mu ljubezen, vdanost in neoma-jano zvestobo. Prestolonaslednik je odgovarjal nemško in hrvatsko, nakar se je z avtomobilom peljal po mestu. Ljudstvo ga je z burnimi živio-klici pozdravljalo. Mesto je bilo krasno okrašeno z zastavami. (Dva dni pozneje je bil izvršen zavratni umor v Sarajevu.)) ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. »♦O« +O+O+O+O+O+O+O+O+O+C+O+O Joliet Citizens Brewing Co- : North Collins St., Joliet, 111. I Fiite "Elk. BretncL" pivo Izdelovalci najboljšega pira sodčkih in steklenicah. f*frt f*t*7 f*t*| ita tfri tHTi 1*1*1 nfri rlfo rlTt ita 1*1*1 t*!*« tlfri t*t*i r't'i Aa r*Ž*T r't't •l1 M*1 V '-t1M*1 l+J J® 4* e4.! l4-J ltJ si1 0 Sedaj se nadaljuje naša # e*tS * Sedaj se nadaljuje naša POL-LETNA RAZPRODAJA Ker želimo narediti prostor za našo novo zalogo jesenskega in zimskega blaga zato se hočemo iznebiti vsega letnega v blago vseh naših oddelkih. Posebno lepa prilika se pa nudi rojakom pri nakupovanju Finih Kuppenheimer-jevih oblek Swell Shod Just Wright čevljev, spodnjih oblek in # # # jjtV fTi r't'i fl*i rl*i rl*! *t*t fl*i tlS fl*! r't'i t1*i tti tl*i ti*! ti*? t*l*i »ti rfo tl*i l4J st* lV ltJ 'A1 ltJ lV V lV 4* lV + l+J lV liJ finih slamnikov, za odrastle može in dečke. Ta razprodaja nudi izredno lepo priliko za vsakogar, ker cene so silno znižane na vsem blagu, ker moramo narediti prostor za jesensko in zimsko blago. Vse cene zaznamovane-znižane. THE EAGLE M. Simonich, vodja. 406-8-10 N. Chicago St. I1S11 d,Tz/^afev*" v1' '/''iS h W-5 v 'iS'/jZU Ci? v 'fi^.v V, %''Mm 'm\1 m ^ ■ M Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO nakaznice izplačuje c. I pošti hranilnica na Diajn AMKRJKANSKI SLOVENEC. 14 TULITA 1914. RKSSSU; m K K K K K Junaštvo in zyestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * (Dalje.) S Sfi Sfi s? Divji se je obrnil Westermann od nas in kmalu nato se je začel boj. Po-vzdolžema ob zidu so se splazili nekateri Marsejci in s kljukami, ki so jih bili pobrali z ladij bližnje Sene, so skušali poriniti naše straže od glavnih vrat. Grenadirski lajtnant Kastelberg, velikan po postavi, pa je razčesnil pri tem glavo nekemu vstašu; tedaj so počili s Karuseljskega trga prvi streli, in krvavi ples se je pričel. Smrtno zadet je padel Filip Glutz poleg mene; kroglja iz topa je zdrobila Kastelbergu nogo. Takrat je počilo tudi iz grajskih oken in dobro na-merjena salva iz stopnišča je pobrala svojo žetev. Rjoveč so bežali Marsejci in Westermannovi možje. Brzo so se uredile naše vrste, da udarijo ven; z Duerlerjem na čelu smo prodrli, kakih 200 mož močni, z nasajenimi bodali v Kraljev dvor. Hej, kako so junaki pokazali pete pred nami! V hipu je bilo šest topov na dvoru v naših rokah. Bili so nam žal brez koristi, ker nismo imeli streliva. Brž tedaj konce nabijalnic palic v prižigalne luknjice in odlomiti! Naprej proti Kraljevskim vratom! Zopet salva v hrbet bežečim! Kako teko in se poskrijejo v ulicah na drugi strani Karuseljskega trga, ki je z jekleno metlo pometen, kakor bi mignil. Tudi tu zaplenimo fopove in jih zažebljamo; Kraljevska vrata zastražimo s 60 možmi. V drugih dvoriščih smo zaplenili še tri nabite topove. Vriskajoč so jih privle kli vojaki pod stopnišče. Zdaj naj pa že enkrat poskusijo napasti! Ko smo tako udarili ven, smo ujeli kakih 20 Marsejcev. Capini so se bili vrgli na zemljo in se delali mrtve. Duerler jim je pustil življenje ter jih izpustil. V istem času kakor mi je udaril polkovnik Henrik Salis na vrtni strani in drzno prodrl do vrat jezdarne, kjer je ravno tako zaplenil tri topove. Toda njegov oddelek je izgubil radi ognja z bližnje terase veliko mož. Poslal je po ojačenje, da bi mogel privesti nazaj zaplenjene topove. Bili smo na naši strani baš tako daleč, da smo mu Reding, Glutz, Gibelin in jaz mogli hiteti % kakimi 100 možmi pomagat. Tedaj so veselo zažvižgale kroglje okoli u-ies. Hiteli smo spraviti v ogenj enega naših zaplenjenih "topov. Reding, Gibelin, Glue in jaz smo sami prijeli z rokami za prečke. Takrat je Reding zaklical: "Moja roka." Kroglja mu je zlomila nadkomolec. Podprl sem ga. On pa je rekel stisnivši zobe skupaj: "Ne de nič! Dajte jim salvo, prijatelji!" Streli so počili in ljudje na terasi so udarili narazen. Hotel sem peljati Rudolfa v pritličje paviljona Flora, kjer so se ukvarjali naši vojaški ra-nocelniki. Toda ni pustil: "Ti, zavezi mi žepno ruto prav trdo nad lahtom. Tako. Zdaj se vendar še lahko z levo bojujem!" Do takrat smo zmagovali na vseh straneh. A sovražnik si je oddahnil po prvem strahu in zopet začel prodirati. In nam je pričelo primanjkovati streliva! Preiskali smo žepe za naboje pri padlih in ranjenih, morali smo pri našem izpadu izgubiti gotovo kakih sto mož — in kar smo našli, razdelili smo najboljšim strelcem. "Ko postreljamo te naboje, se moramo zanesti na svoja puškjna kopita in bodala!" sem zaklical možem. "Hranite torej prah za napad!" Jaz sem dobil povelje brzo zbrati može, ki so bili v gorenjih nadstropjih in so pri grmenju topov preslišali bob-nanje. Z njimi naj bi odšel za Saliso-vim oddelkom za zadnjo stražo. Malega Josta so mi dali za bobnarja. E-den nabitih topov in nekaj dobrih strelcev naj bi krilo naš odhod. Ukazal sem jim top šele takrat prižgati, če bi Westermann poskusil napasti stopnišče, in hitel sem z Jožkom v gornjo nadstropje. Od vseh strani so pridrli naši ljudje na bobnov glas, ki je zamolklo brnel po dvoranah in hodnikih. Kar sem jih dobil, sem poslal doli, da pomnožim oddelek v stopnišču. Stopila sva v dvorano Oeil de Boeuf. Tu in tam so ležali ob oknih mrtvi in ranjeni, ki so jih podrle sovražnikove kroglje. Tudi marsikakega plemiča sem zagledal poleg naših mož. Moj pogled je iskal mesto, kjer sem bil pred eno uro pustil starega markisa Valdouleurja. Z bolestnim vzklikom sem skočil tja. Starček je ležal s prestreljenimi prsi na tleh in poleg njega je klečal oče Sekundus, ki ga je mazilil s svetim poslednjim oljem. Še enkrat je umirajoči odprl svoje oko: "Za Boga in Lilije!" je zamrmral. Poznal me je in mi ponudil roko. "Stori .svojo dolžnost in pozdravi moja otroka!" je rekel s pojemajočim glasom. V resnici nisem smel izgubljati trenutka in sem hitel naprej proseč patra Sekunda, naj tudi on odide z nami iz grada. "Ko končam svoje delo," je rekel mirno in korakal dalje, da podeli še drugim umirajočim tolažilo svete vere. Forestirja in Muellerja iz Urija, ki sem ju bil dobil zgoraj, sem prosil, naj se požurita s svojimi ljudmi in naj odidejo tudi predno dojdejo ostali dol, če jim ni več lahko braniti stopnišča. Pod streho, za obzidki na strehi, povsod sem dobil naše ljudi, ki so še hrabro streljali na sovražnika. Grof Disbach, zadnji častnik, ki sem ga dobil na najvišjem balkonu tik pred kupolo središča, je baš pozival svoje može, naj porabijo zadnje naboje le za topničarje, ko sem prinesel povelje, da je treba iti iz gradu. "Škoda," je rekel, "morali bi pač prej počistiti te umazane topničarje — toda kakor je ukazano!" Hitel sem na drugo stran, kjer so na strešnih zaslonih istotako stali strelki. Tedaj sem zaslišal, kako so spodaj izptožili top, ki je branil dohod v stopnišče. "Naskakujejo!" eem rekel svojemu malemu spremljevavcu, ki je še vedno živahno bobnal poleg mene. "Zdaj morava dol, če nečeva umreti v gradu." "Le pojdite dol," je odgovoril hrabri deček. "Jaz hočem tu gori še malo pobobnati. Švicarje, ki so morda še gori, že pošljem dol!" "Ti zaslužiš Ludovikov križec, Jo žek!" sem rekel. "A zdaj je dosti. Mogli so slišati vsi in zamuditi ne smemo trenutka." Zares je bilo že prekasno. Ko sva prišla do stopnic drugega nadstropja, pribežalo nama je naproti nekaj mož iz Disbachovega oddelka. "Tu ne uidc-mo"! so klicali. "Preddvor in stopni šče je vzeto. Polkovnik in naši tovariši so ubiti. Stopnice, kapela in pred dvor, vse je polno mrtvih. Pojdite, gospod! Hočemo se skriti pod streho ali na strehi, dokler ne preneha moritev! Hotel sem s silo doli po stopnicah. Toda trdno so me pridržali. "Brez vse Bodal .n kopit n. treba basat.!" je koristi drvije v smrt>" jc rekcl Brun zaklical dolg, Stofel ,z Melsa. "NsJ le ner> ki jc biI me(l beicčimi. "Pomislite pridejo, svojo kozo hočemo precej na svojo n)ater in otmite sebe in nas> če je mogoče!" Prav je govoril. Šel sem ž njimi. Bežali smo najprej na najvišji balkon ! na vrtni strani in zaprli vratica za seboj. XL. Med nebom in zemljo. Balkon, kamor smo stopili, je plo-: ščata stran portalne gradbe, moleče ©nostra., nje je sovražnik obsipal vrt-1 več metrov ven iz K]avneRa poslopja, no stran s svincem, konec ni mogel dvigajo« se v treh silno visokih nad-daleč. I stropjih do vznožja kupole. Njena Takrat je pritekel skoz. svinčeni dež štiristranska, obočena streha se je dvi brez klobuka in brez sape stari maršal' d' Hervilly. Mahal je in klical ter vihtel nek papir v roki. drago prodati!" Videlo se je, da stvar ne more končati drugače. Sovražnik je zdaj obkolil grad od vseh strani. S Karuseljskega trga so" streljali na nas s karta- }■ čami. S Kraljevskega mostu so udarjale kroglje skozi pritličje paviljona Flora in ubijale zdravnike z ranjenci vred. S terase in z drugih poslopij balkon na dvoriščni strani in smo tam napravili isto. Zdaj smo lahko prežali med stebrički balustrade doli na dvorišča in na vrt in si pripovedovali krvave dogodke, ki smo jih doživeli to jutro. Na vrtni strani smo videli veliki dre vored do mostu pokrit z mrliči in ranjenci v rdečem švicarskem kroju; videli smo, kako so moški in ženske morili z bodali in sabljami, kar je bilo še živih. Onostran mosta na trgu Ludo-vika XV. streljanje, upitje, konjiča z bliščečimi sabljami. "Kaj pa tisti boj tam?" sem vprašal. "Naše brate sečejo,".je odgovoril Wirz iz Unterwaldna. "Prišel je namreč sel s kraljevim poveljem, da mora polk v vojašnico nazaj. Bilo je očitno, da je to nemogoče. In zdaj jih žalostno pobijajo." "Bog odpusti kralju!" je zamrmral narednik Kristen. "Nameraval je dobro, kakor vselej, a je slabo zadel." "Ali ne bi zmolili ene češčenamarije za njih uboge duše? Moj brat je tudi zraven!" je dejal Jožek Jost solznih oči. Odgovoril sem mu, da prav pravi. Pokleknili smo tedaj in molili z razprostrtimi rokami pet očenašev in češčenamarij ter pristavili: "Gospod, daj jim večni mir," kakor je katoliška navada pri mrličih. A našo molitev je spremljala groza. Streli, kletve, smrtni vskliki nele v vrtu, na dvoriščih, terasah, tik pod nami, temveč tudi po hodnikih in grajskih sobanah, koder so divjaki morili vse, kar so našli: ranjene in umirajoče Švicarje in plemiče, kraljeve služabnike in lakaje, kakor sem slišal pozneje, celo desetletnega kuharskega pomaga-ča, ki so ga zverine živega sparili v kotlu. Skozi razbita okna so metali mrliče in žive v globočino; za njimi je šlo pohištvo, mize, zrcala, in razbito dragoceno opravo so naložili v kupe in zažgali. Potem so zbesnelci privle kli naše ubite brate in jih metali v plamene, in pijani krvi in vina začeli so ženske in moški plesati okoli teh ognjev tuleč s hripavimi glasovi svoje pesmi. Bila je prava podoba pekla. Odreveneli smo obrnili proč svoje oči. Vroči avgustov dan, ki ga ni hotelo biti konca, se je slednjič nagnil k ve čeru in solnce, ki je gledalo toliko strašnih grozovitosti, je potonilo za drevesi Elizejskih polj. Zdelo se je, da so na vrtu in po dvoriščih divja ka-nibalska pirovanja; čisto dobesedno so onečaščali mrtvece in žrli njih drob. Grozote so se nadaljevale ob svitu ognjev noter v noč. In tedaj so zublji zajeli hleve in lesene kolibe na dvorišču Švicarjev. Kmalu so začeli vrtin-časti plameni lizati paviljon Marzan in ob bližnjem krilu palače navzgor. Grozna slika požara Valdouleurskega gradu mi je stopila pred oči. "Za božjo voljo!" sem zaklical. "Izgubljeni smo. Za četrt ure bo gorel grad. Kaj bo potem z nami?" Prestrašeni so pogledali moji tovariši na požar, ki je naglo naraščal. Iz hlevov, kjer je bilo naloženega dosti sena, se je dvignil črn, gost dušeč dim in veter je gnal ta teman steber dima naravnost proti nam. "V četrti ure se udušimo. če ostanemo tu," je rekel Brunoer. "Tudi najbolj zvita lisica udari ven, ko jo začno smoditi." "Glejmo, kako pridemo odtod," je pritrdil Wirz. "Tu gori ne moremo ostati." Posvctovavši se na kratko, smo sklenili poslati malega Jožka, ki se je pogumno ponudil za to, doli po stopnicah za predstražo. "Le do bližnjega nadstropja," sem rekel. "Ce pridemo do tega, upam, da najdem blizu paviljona Flora neke stranske stopnice, ki jih poznam. In skozi te se bomo mogli rešiti." Slekli smo Jožku njegovo vojaško suknjo, da bi ga takoj ne spoznali, potem smo odvalili kamenje, ki smo bili ž njim zadelali vrata na balkon, ter spustili dečka na stopnice. Pridržali smo sapo in poslušali. Toda že za malo trenutkov je Jožek prihitel nazaj. "Gredo!" je zašepetal. "Najmanj 20 mož z bakljami in vedri gre po stopnicah navzgor!" Brzo zopet zapremo in zadelamo vrata in se po prstih splazimo v stran. "Kaj sedaj?" sem vprašal. "Zdi se, da so mestni gasilci, kakor sodim po vedrih. Se jim-li hočemo podati?" "Za nobeno ceno!" so rekli moji tovariši. "Ako nas sami ne umore, pomore nas zlodeji spodaj. Rajši »o tu gori zadušim ali zgoritn, kakor pa da bi prišel v roke tem pošastim," je me- SfiSffi^SSffi tfi K W SKffiffiffiBi S s s ZA KRATEK ČAS. S sii m »HiK ESS S S K £ ^SSSSffiffi Navihanec. Stanko: "Mama, jaz sem pa sol stresel na beli prt." Mati: "Pa jo zopet lepo v stran spravi, nerodnež!" Stanko: "Mama, če se sol strese, ali to ne pomeni, da bo kakšna sitnost?" Mati: "Pravijo tako, in res večkrat kaj takega pride." Stanko: "Pa če se ne strese sol, potem ni sitnosti?" Mati: "Seveda ne." Stanko: "No, potem je že' dobro, mama; saj jaz nisem stresel soli, ampak črnilo se mi je razlilo po prtu." Odkritosrčno. Tujec (občinskemu slugi): "Povejte mi vendar, kdo je prvi v vaši občini?" Sluga: "Mati županja." Kamniška železnica. "Ali je še kaj prostora v vagonu?" Kondukter: "Nobenega, vse je polno. Lahko pa greste zraven vlaka do Ježice, tam jih bo nekaj izstopilo." Po domače. Turist: "Jutri bi rad vstal in odpotoval že ob štirih zjutraj." Sluga: "Nič ne de; saj postrežnino mi lahko pustite na mizi!" Ne bo šlo. Učitelj v šoli: "Pred poukom bodite mirni, drugače si še noge in vratove polomite; potem bodete pa zopet vse utajili." Ogorčen. Zidar (kateremu ponujajo kozarec vode, ko je padel raz oder): "Kako globoko se pa mora tukaj pasti, da se dobi vsaj pol litra vina?" Lep uvod. Profesor: "Prišel sem, da si ogledam vašo zbirko starin." Komerčni svetnik: "Dovolite, da vam najprej predstavim svojo soprogo in hčere." Vse zastonj. Ječar: "Luka, ali ste zopet tukaj?" Luka: "Jaz nisem tega kriv, gospod ječar, saj sem tajil do zadnjega." Predrznež. Trgovec: "Pokličite postrežčka, da vrže tega nadležnega človeka vun!" Agent: "Dovolite, da vam ta čas, ko bomo čakali na postrežčka, pokažem nekaj čisto novega, kar vam najtople-je priporočam." Na letovišču. "Ti, Jane, kaj so pa danes tvoji prašiči tako veseli?" Janez: "Veš, danes kuha zopet gospa iz mesta in takrat navadno dobijo celo kosilo — prašiči." Nekaj nenavadnega. Tujec, ki je prenočil v hotelu: "Celo noč so me bolhe grizle!" Sobarica: "Ja... kaj pa hočejo drugega početi?" Želodčne bolečine. "Cenjeni: — Bil sem nadlegovan z želodčnimi bolečinami, napihovanjem, bolečinami pod prsih, težkim dihanjem, nečistim jezikom in zapeko. Akoravno sem rabil razna zdravila in zdravnikove predpise, nič mi ni pomagalo, dokler nisem poskusil Severov Želodčni Grenčec. Ena sama steklenica je zadostovala za odpravo moje neprilike. Prosim objavite to v prid drugih trpečih." Jos. Valenčič, Box 536, Crabtree, Pa. — Cena Seve-rovega Želodčnega Grenčeca je 50 centov in $1.00 steklenica. Zahtevajte Severa's Stomach Bitters v vseh lekarnah. Ako Vas lekarnar ne more založiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad. |iniiiiuiiiiiiHiuiiHiiiuniifliin>iiiiiiifliiiniiHiiiiuiiiiiiniiiiflr | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: g 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. š Ob nedeljah od 10. do 12. I Dr. S.Gasparovich = Dentist :: Zobozdravnik n s Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. I JOLIET, :-: ILLINOIS. Priporočilo. Podpisani se zahvaljujem rojaku Johnu Prus-u, ki mi je prav dobro izdelal hišo na vogalu Elizabeth St. in Smith Ave. v Jolietu. Popolnoma sem zadovoljen z njegovim delom in štejem si v dolžnost, da ga ob tej priliki vsem rojakom priporočam, kot dobrega in zanesljivega podjetnika v njegovem poslu. Kateri rojak želi delati hišo naj se obrne do g. Johna Prus-a, njegov telefon je N. W. 170. 64-4t. John Verščaj, Joliet ^ MALI OGLASI. ^ Dobrohotno. Oče: "Poglej, Franci, Binca joka, ker ji nisi hote! dati polovico breskve.' Franci: "Saj sem ji itak dal celo peško jn iz te ji lahko zraste celo drevo." Kdor kaj išče za vsakokrat«« priafc- čaajc pe 25c. 3a zahvale, naznanila ia dr«(a centa od vsake besede f a KJE JE MOJ SIN FRANK MIKO-li iz Metlike. Nahaja se nekje v Los Angeles, Cal. Naj se mi sam javi, ali pa mi naj njegov naslov pošlje kdo drugi. Imam mu več važnega poročati. Albert Mikoli, 1206 N. Chicago St., Joliet, 111. J. P. KING/? Clinton in Desplaines Sts. Joliet Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12». Louis Wise ■, 200 Jackson St JOLIET, ILL £ gostilničar yino, žganje in sm0dk& Sobe v najem in Lunch Room. i«ei POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše P* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesni«1 tia J. & A. Pasderti" en; it ii se dobijo najboljše sveže in prek*" jene klobase in najokusnejše mes* Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. Pridite torej «• Nizke cene in dobra postrežba J* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na« * našej mesnici in groceriji na vof»* lu Broadway and Granite Streets- Chic. Phone 2768. N. W. Phone UlJ PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephone« 26. JOLIET, ILLI 1 vsc »it stit tov Ult, «e( Hir v 4a H !ic{ »ili ''SI kilj fos fot, >r«t »a, !Pra «tav 4» s J»dl k K Union Coal & Transfer O 515 cass street, joliet, ill. Piano and Furniture Movingf- Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 41». "Na kraljevo povelje I" je hripal. "Naglo! Švicarji morajo k njemu v narodno skupščino! Požurite se! Rešite kralja!" Tako in podobno so se glasile njegove besede, ki jih je krepko mahaje z rokami ponavljal na desno in levo. Kaj nam je moglo biti prijetneje, ko to povelje? Poskusiti rešiti kralja in pri tem u-mreti — to je vsaj imelo kak pomeni V Tuilerijah bi bila naša smrt čisto brez koristi. Tudi maršal Hervillv nam je zaklical: "Pojdite, hrabri Švicarji, in rešite kralja! Vaši pradedi so to storili več kot enkrat I" Polkovnik Salis je tedaj ukazal bobnarjem sklicati vojake skupaj. Brata Jost sta stala neustrašeno in vrtela palčice. Kdor je slišal boben, je prihitel in se postavil sredi dežja krogelj, kakor pri paradi. Kakih 200 mož se je zbralo v stopnišču. Polkovniki Salis, Duerler, Reding, Pfiffer in več častnikov je uredilo vrsto, ki je potem * zaplenjenimi topovi med ropotanjem bobnov zapustila grad. gala tik za nami, in obkrožal jo je pre- ^ 'f2, cej visok zaslon, tako da je bilo moči ' " iti brez nevarnosti okoli kupole in priti na balkon nad dvoriščem, kjer sem prej dobil grofa Disbacha. Strehe se vernega in južnega krila Tuilerijske palače so ležale več sežnjev globoko pod nami, in njih slemena se niso neposredno dotikala osrednje stavbe, tako da se je zdelo nemogoče doseči jih, če bi nas zasledovali, "Tu smo med nebom in zemljo," sem rekel, ko sem z grozo pogledal v omotično globočino. "Kako se hočemo umakniti, če pridejo morivci sem gori za nami?" "Zdaj bodo najprej iineli opraviti zdolaj," je dejal Brunner. "Mistim namreč, da nečejo le moriti, marveč tudi ropati. In jasno je, da je tukaj zdolaj mnogokaj za zmikanje. Sodim, da pojdejo v klet, predno pridejo na streho. Če pa so se enkrat pošteno napiti, bi jim ne- svetoval laziti tod okoli po strehi. In ko bo noč, se bomo gotovo lahko splazili doli." To je bila videti v resnici edina rešitev. Zadelali smo vrata, vodeča na balkon, in postavili stražo pred nje; potem smo šli ob strešni balustradi na Tu je še samo en izhod, o katerem sem že prej razmišljal," jc dejal Brunoer. "Hitro vsi za mano na ono stran!" Sli smo za njim in zaslišali smo odznotraj trkati in tolči po balkonskih vratih. "Predno jih odprejo," jc rekel Brunner, "smo mrtvi, ali pa na varnem." Ko smo dospeli na nasprotno stran, nam je iznajdljivi dečko razložil svoj načrt. Tik pod balkonom se je nahajalo veliko trioglato čelno polje,-tvo-reče vrh portalne gradbe, postavljene iz treh redi stebrov, dvigajočih se druga vrh druge. Oba na vrhu poševno