AMERIŠ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 22 CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, JAN UARY 27th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIL V Rusiji jokajo, ko zagledajo beli kruh; dva dni brez vsakega mesa Pevsko društvo "Lira" je nudilo lep slovenski radio program v nedeljo Avtomobilska razstava je otvorjena te dni v Clevelandu .. Berlin, 25. jan. Iz Rusije se j Slovensko pevsko društvo izseljuje te dni kakih 10.000 "Lira" je priredilo v nedeljo Remcev, ki so bili naseljeni z dobrim programom deveti aolga leta v naselbinah ob re- slovenski radio koncert. Pro kl Volgi. Te dni je prišlo v gram je bil v splošnem jako rusko obmejno postajo Silu- uspešen. Zdelo se je, da so Pe 300 nemških izseljencev, bile sole še bolj prijetne kot lxla postaji so jih boljševiki pa nastop zborov. Miss Mary zadržali cele štiri ure, jim pre- Hrastar je krasno zapela iskali vse žepe in obleko ter razparali čevlje, iskajoč ameriške dolarje, katere je prepo-^edano izvažati iz Rusije "Vprašaš, čemu, da sem Slovenka? Ima jako dober radio glas, ki je ugajal po svoji milini in čistosti. Enako p. .......i/- nuoijt. ji murni ni wiaiuati. uruštvo Rdečega Križa je nam je ugajal tudi solo v "Si Ponudilo izseljencem malo rota." Mr. Sterle je dovršeno °krepčila. Ko so nemški izseljenci zagledali bel kruh in sirovo maslo, so se od veselja Jokali, ker kaj enakega že nad let niso v Rusiji videli. V Rusiji vlada nadalje veliko Pomanjkanje klavne živine. Vlada je raditega odredila, da se v pondeljkih in četrtkih ne sme uživati meso. Kmetje, ki so sovražniki boljševikov, ne" eejo skrbeti za rast živine, j^adalje se naznanja, da so boljševiki ustrelili več sto Kmetov, ker so se kmetje upr-Jl Prisilni oddaji žita. zapel pesem "Slepec." Nje gov bariton je bil izvrsten Tudi Mr. Fr. Švigel je irnel v "Ponočnem pozdravu" jako simpatičen tenor. Izvrsten je bil nastop moškega zbora v pesmi "Žabe," in lepo je donel glas Miss Srnovršnikove v pesmici "Zvonček." Lepo je bilo slišati mešani zbor v pesmi "Tam na vrtni gredi," manj posrečena pa je bila pesem "Gorenje." Pohvaliti pa moramo orkester Jack Zor-ca, ki je prav všečno donelo po zraku. Zlasti "Donavski ^ # - valovi" in "Sokolslca koračni- ^ovice iz slovenske na- ca," pa tudi "Na Tirolah" je selbine v Lorainu ugajalo poslušalcem. Igranje r> v je bilo točno in skoro dovr Ho srečno prestam opera- §eno pVav lepa hvala. V1 na vratu se je vrnil iz bol- _0_ — Mr- J°hn Kr4geli * 33 ! Aranžirani koncerti oper- nega pevca g. Banovca Dne 29. januarja, Durant City, Pa.; dne 2. februarja, Moon Run, Pa.; dne 10. febru-aija, Notre Dame College, So. Euclid, Ohio.; 16. februarja, Cleveland (West Park), O.; dne 23. februarja, Cleveland (New-burg), O.; 23. marca, Springfield, 111.; 18. maja, Chicago. 111. (Orchestra Hal)); dne 25. maja, Milwaukee, Wis.; 2. ju Ceste. Zdravje se mu obrača ■ na bolje. — Miss Mamie Ba-jantova iz 32. ceste se tudi na-1 v.aia na neprostovoljnih potnicah, ker ji je zdravnik ta-ukazal. Ker je pa Mamie £Vr$ito dekle, upamo,, da se ^rnalu zopet pozdravi. — Ob Priliki 75. rojstnega dneva y- Anton Pogorelca so sino-in hčerke napravili očetu |veP surprise party. Tudi mi belimo še vsaj 25 zdravih in Čvrstih let._Od znancev in !m-ia> CalumeL Mich.; 7. junija. Traunik, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na 'Svetozar Banovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. Prijateljev je bila pretekli te- ?en prijetno presenečena Ivlir * - - 31 ■ss Hermina Zorceva iz • ceste. Podala se je na vse-i uišču v Oberlin, O. Mnogo Jspeha, Hermina! — Na tu-ajšnj višji šoli sta graduira-Miss Rezika Justinova iz Županov sin je umoril svojo lastno ženo - -—O .V^ma juoimiuv« i*. ceste in JFrankie Šlajnar- Kansas City, Mo., 25. jan. iev iz 32. ceste. Mnogo uspe" Hal Mendenhall, sin župana v bodočnosti! — Mr. John I v 'Kansas City, Kans. je bil ^umše iz 33. ceste, gl. nad- danes spoznan krivim, da je _°rnik J. S. K. J. se je podal umoril svojo žfeno. Obsojen . tly, Minn. Uh! Že tukaj je bil v dosmrtno ječo. Dr mamo tako zimo, kaj mdra žavni pravdnik je dokazal po-Jtj šele v Minnesoti! Mr.'rotnikom, da je Mendenhall ^umše, pazite, da vas kak- ustrelil svojo ženo, Ano, ker en medved ne pofruštka tam je slednja grozila, da ga bo §°ri na severu. — Na par te-; izročila sodniji radi bigamije. enskem obisku se nahaja na Zagovorniki so povdarjali na staršev John Sveteto- sodniji, da je bil strel iz re n^^erka Mary iz 31. ceste, volverja oddan slučajno, ko sta se mož in žena borila, kdo dobi revolver v roke. Se je ustrašil psa in je zgubil lase Washington, 25. jan. Dr °možena Lauter v Akron, O p r ranci j a se pritožuje radi suhaških vohunov n Washington, 25. jan. Zvez- ka Z^ aclniški urad je prav- .. .......,„.., _. vla^ Pritožb° francoske Friedberg je danes pripove-test ^ pravi' cla ostro Pro' ' doval čudno zgodbo o nekem ciisk-3 Pr0ti zveznim pregibi' dečku, ki je zgubil vse lase. viče a§entom> ki neopra- ko se je zaletel vanj pes in ga Par P^isknjejo francoske hotel ugrizniti. To se je zgo-mo^H v newyorški luki, če dilo pred enim letom. Njego-jač aa nimajo kaj opojne pi- va glava je bila gladka kot stira ancoska vlada prote* biljardna miza. Zadnje dne-isku- Pr°ti temu> da se pre- ve so pa začeli lasje ponovno fra Je in zaslišuje častnike rasti. Ob Božiču je prosil jače 7 i -Darnik°v radi pi- i "sv. Miklavža," da mu prine-izjavi*kladniški urad se je se v darilo "polno glavo las," v0 • 'da bo upeljal preiska-1 in v resnici so začeli zadnje ciisl; da bo naroČil prohibi- smein U r a d nikom- ^ ne nikih%Preveč sitnariti na par-Klh francoske družbe. dneve mu rasti novi lasje. Zdravniki se na navadno zanimajo za ta izvanredni slučaj. Vojaška straža za prevoz $5,000,000 vrednosti žganja in druge pijače New York, 25. jan. Marsikateremu Newyorčanu se bo do te dni cedile sline, ko bodo vozili po newyorški'n ulicah za pet milijonov dolarjev vrednosti dragocenega žganja, konjaka, šampanjca in vina. Vlada je sklenila premestiti skladišče pijače iz Brooklyna v New York, ker bo tam bolj varno. Med drugim bodo prepeljali 700.000 steklenic šampanjca in finega vina, in je vsaka, steklenica vredna od $3.00 do $6.00. Vse to žganje in vino je bilo zaplenjeno od prohibicijskih agentov tekom .zadnjih pai mesecev. Za varnostno selitev dragocene pijače je odbranih 50 vojakov in izvan-redna četa prohibicijskih agentov. Vest iz domovine Mrs. Julija B o k a r, 6615 Edna Ave. je dobila iz domo vine žalostno vest, da ji je v vasi KleČet, pri Šmihelu, umrl oče Jos. Vidmar, star 82 let. Po poklicu je bil krojač. Zapušča dva sina, Josipa in Mihaela ter hčer Mrs. Julijo Bo-kar. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Plinovo vprašanje Poslujoči mestni ravnatelj Burton se je izjavil, da bo nadaljeval z načrti bivšega ma-nagerja Hopkinsa glede znižanja cen naravnemu plinu. To vprašanje pride na vrsto pred vrhovno sodnijo v Co lumbusu prihodnji četrtek. Nove zgradbe Za $517.000 vrednosti bo država Ohio meseca februarja zgradila novih poslopij, in med tem .za $200.000 v Clevelandu. Zaljubljena ženska moril- Byrd, slavni raziskovalec južnega tečaja, je obtičal z ljudmi v silnem ledu Washington, 25. jan. Sem je dospelo poročilo, da je posadka, kateri načeljuje slavni raziskovalec južnega tečaja, rear admiral Byrd, obtičala v večnem ledu, in da sko ka bi rada umrla, ako je ljubimec izpuščen Phoenix, Ariz. 25 jan. Mrs. Irene Schroeder, mlada ženska, ki se nahaja sedaj na potu iz Arizone v Pennsylvani-jo, kjer je obtožena, da je umorila državnega policista V Californiji so se vneli Mestna zbornica bo nocoj ljuti boji proti Filipin- zaprisegla novega mana-cem; dvoje žrtev gerja, Daniel Morgana Nocoj zvečer bo mestna zbornica uradno imenovala novega mestnega upravitelja V osebi Daniel E. Morgan, ki je državni senator. Nadalje bo council-jela dekleta, je bil ! man Kennedy predlagal, da se 'i so se vneli ljuti: umaknejo obtožnice proti Wil- Watsonville, Cal., 25. januarja.—Ker se čimdalje več Fili pincev najema za farmarske delavce v tej okolici, in ker Fili-pinci v .<-vo,\ih plesnih dvoranah zaposl to pe 1 boji i <> >elimi in med Filipin-ci. V jraj se je zbrala množica kakih 600 belopoltnikov, ki je udrla v stanovanja raznih liam Hopkinsu, ker ni mogla | zbornica nobene obtožbe dokazati. To pomeni, da odide Hopkins čist iz svojega urada, in Filipincev, kjer je pohištvo. Druhal je porušila več hiš, V katerih so stanovali Filipinci, katere so mučili in na zverinski način pretepli. Dva Filipinca sta bila ustreljena. -O- Izredna seja Direktorji' družbe "Slovenski Narodni Dom," St. Clair Ave., naj vzamejo v naznanje, da se vrši danes zvečer izredna seja skupnega direktorija. Seja je važna in je navzočnost vsakega razbila vse i da so vsa očitanja^proti njemu odpadla. Kennedy bo najbrž vodja manjšine v novi zbornici. Republikanci imajo 14 glasov, demokrati 11, toda med temi je dr. Walz, na katerega se ni za-| nesti. Novi mestni manager ; Morgan bo takoj v torek začei z uradovanjem, potem ko bo resigniral kot državni senator -O- Trije bandati odnesli banki $16,000 __________________________ ________Dayton, Ohio, 25. jan. Tri- direktorja absolutno potrebna". ->e nemaskirani roparji so od-Zakaj je seja sklicana, vam bo ; !ies]l danes South Park ban-pojasnjeno na seji. John MaVQ, kl v tem mestu $16,000. Ob predsednik. Vozniki busov Šoferji busov, ki vozijo med Clevelandom in Buffalo, so se podali na štrajk. Štrajkar-ji so imeli te dni shod na 1513 Superior Ave., tekom katere- ki času ropa se je nahajalo v banki pet uslužbencev in sedem odjemalcev. Roparji so pobegnili z avtomobilom. Štirje otroci umrli v ognju, 8 ranjenih Portsmouth, Ohio, 25. jan. ga so ustanovili svojo lastno štirje 0 t r 0 c . družjne ^ unijo in so sklenili da se pri- rence p so umrlj v , družijo American Federation ki ■ uničfj domaČQ of Labor, Sprosty oproščen Bivši councilman Anton Sprosty je bil pretekli petek od porotne sodnije v Clevelandu oproščen obtožbe, da je profitiral pri prodaji mest nih zemljišč. To je že druga oprostitev Sprostya od enake obtožbe. je Otroci so bili v starosti od H do 16 let. Osem drugih otrok je dobilo tekom požarja opekline. Mestece se nahaja v hribih, in je bila požarni brambi skrajno težavna pot predno je dospela na lice mesta. * Kardinal Gasparri, papežev državni tajnik, se bo od- Paul Brady, potem ko je oro- ro ni upanja tekom dolgih pala neko trgovino in jo je policija zasledovala, se je izjavila, da rada prevzame vso krivdo ropa in umora na svoje rame, ako njen spremljevalec, Glenn Dague, v kate rega je zaljubljena, ne bo pri tem obsojen. "Ljubim ga toliko, da bi rada umrla za njega," se je izjavila Mrs. Irene Schroeder. "Prav nič se ne bojim umreti," je rekla ženska, ko so jo vprašali, če je ona sprožila usodepolni strel, ki je umoril policista Pau! Č5rady. Videti je jasno, da je Mrs. Schroeder blazno zaljubljena v Glenn Dague, kot pričajo časnikarski p o roče-valci in pomožni šerifi, ki so prepeljali ženskp iz Arizone v Pennsylvanijo. Na vlaku, v katerem sta se vozila Mrs. Schroeder in njen ljubimec Dague, sta se neprestano po-ljubovala in stiskala. Toda medtem sta oba priznala umor, in glasom postav države Pennsylvanije, bosta obešena, ako bosta pronajdena krivim na sodniji. Vseeno, se je izjavila Mrs. Schroeder, bi bila rada dvakrat obešena, sa mo da njenega sokrivca, Glen Dague, ne bi obesili. Vreme. Edini medved, ki se je naha jal v Clevelandu, in katerega so ustrelili slovenski lovci Pennsylvaniji, je zginil v soboto zvečer v želodcih lačnih rojakov. Teknil je izvrstno. mesecev, da bi se Byrd in posadka rešila iz neprijetnega položaja.! Posadka ekspedi-cije skupaj z Byrdom vred šteje 40 mož. Posadki grozi smrt od lakote ali pa zmrz-nenja, ako se ne posreči nekaterim ladjam, ki se nahajajo v bližini na lovu na morske some, da pridejo do naselbine "Little Amerika," kjei se nahaja Byrd s svojimi mož mi. Byrd sam ima dva parni-ka na razpolago, toda oba sta obtičala v silnem ledu, iz katerega nikakor ne moreta ven. Državni oddelek ameriške vlade se je obrnil za pomoč na angleško in norveško vlado, katere je naprosil, da potom radia naznanijo parni-kom, ki se, nahajajo v bližini, da gredo na pomoč. Medtem pa bo skušala ameriška vlada storiti vse, kar je le mogoče, da prinese pomoč svojim ljudem in jih reši iz neljubega položaja. V spomin. Dne 28. januarja bo minulo leto, odkar je umrl Mr. Frank Kurent, dobropoznani Slovenec v Clevelandu. Ranjki Frank je bil oče pomožne urednice angleške strani v "Ameriški Domovini." V spomin obletnice smrti se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Petra na 17. cesti in Superior Ave. v torek, 28. januarja ob 8 uri zjutraj. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin! povedal uradu. * 42,700 učiteljev poučuje v šolah države OhioM Novi naročniki Tekom zadnjih par dni so se j naročili na "Ameriško Domovi-1 no" sledeči naši rojaki: Frank1 _ Fabjan za Jugoslavijo, Anton! Truplo deklice Stegovec, Conneaut, Ohio; Ana j B]izu 169_ ceste in Eldamere Supan za Anton Hauptmana v R(l so nagli v obcestnem jarku Jugoslaviji, Mrs. Josephine Go- truplo mladega dekleta. Na ro-rišek, Berea, Ohio; Frank Zale- kah in nogah je bilo trupiG po_ tel, Joseph Hočevar, Valentin; gkodovano, in spodnje perilo Grill, Louis Zigmund, Frank | raztrgano. Trije policijski av-Kotar, Frank Debevec, Cherry tomobili so dospeli na lice me-Grove, Pa. Lepa hvala vsem sta, časnikarski poročevalci so novim naročnikom, in upamo. hiteli tja s celimi polami papir. da vam bo list ugajal. ja> fotografisti so se pripravili. Listnica uredništva Truplo so prepeljali v mrtvaš- L. K.—Ako vi skupno lastu- nico- Koroner je pa dognal, do jete s kom drugim kako vred- ! Je dekletu najbrž postalo slabo, nost, tedaj ne morete sami od- ! Pa Je omahnila v cestni jarek, ločevati o tem, pač pa morate':In ker je zunaj vladal hud imeti vedno privoljenje solast- mraz> je dekle zmrznilo v jarku, nika. Ako ste prodali dotični Kdo Je mrtvo dekle niso mogli predmet, ne da bi vprašali so- dognati, lastnika, vas lahko tožijo in bo- , Smrt rojakinje ste tožbo zgubili. Vprašajte | Po dolgi bolezni je v nedeljo odvetnika. večer umrla Mrs. Jennie Bre- J. P.—Nikakor ne, uredni- ' «ar- r°j- Gnidovec. Stara je bila štvo vam ne more pomagati, da 49 let' in v Ameriki jo bivala bi se poročili. Stari ste 36 let. ! 27 let Doma -lC blla iz Valične ste to- vasi' fara Zagrac. Tu zapušča soproga, sina Johna in hčer Jennie ter brata Mike v Cleve-|landu, v starem kraju pa bra'ta in sestro, ena sestra se nahaja v samostanu, bratranca škofa . . ... . ^ Rt. Rev. Janez Gnidovec in Lapuh se je izpustilo ime Dou- Rey ajIh,, ble Eagle Bottling Co., ki je darovala venec. kot pravite v pismu, in rej zreli, da si sami pomagate j naprej. Deklet je dovolj v Clevelandu. Popravljena napaka V zahvali za ranjkim Anton Rev. Albin Gnidovec, pomočnik pri fari sv. Lovrenca. Ranj-ka je bila članica društva Slo-Basketball igra venski Dom št. 6 S. D. Z. Po- Nocoj v pondeljek ob 9. uri greb se vrši v sredo zjutraj iz bodo igrale dekleta skupine hiše žalosti na 21130 Arbor "K. S. K. J. Flashes" S skupi- Ave. v cerkev sv. Kristine na no "J. S. Ki. J. George Wash- : Bliss Rd. pod vodstvom L. Fer-ington" basketball v St. Clair folia. Vsem preostalim sorod-Bathhouse. Občinstvo je vab- nikom gre naše iskreno sožalje, ljeno, da pride to igro gledat, j ranjki pa sveti večna luč! C < AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto tm AxnsrlJto. pol letft —M.50 ___»5.00 Zft Cleveland, po poitt, celo leto <7.00 Zft Olevelanc!, po poitl, pol leta «3.50 Za Cleveland do raznašalcih: celo leto (5.50; pol leta $3.00 Za Evropo ln Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne požiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. TeL Henderson 0638._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. 83 No. 22. Mon. Jan. 27th, 1930. Z žarkometom v Rusiji. Emma Goldman je poznana anarhistinja, ki je dolgo bivala v Zedinjenih državah, kjer je po svoje rogovilila. Ko je nastala boljševiška revolucija v Rusiji, se je podala tja, misleč, da bo našla tam dolgo pričakovani paradi/ Namesto tega je pa našla pravo peklo ubožnosti, zlot in neusmiljene tiranije. Ko je Emma Goldman kmalu po svojem prihodu v Rusijo želela se vrniti v kako "kapitalistično državo," je dognala, da so ji skoro povsod vrata zaprta." Izjavila se je, da bi raje bivala vse svoje življenje v ameriški ječi, kot pa da bi "svobodno" živela v boljševiški Rusiji. Neki ameriški inženir, ki je preživel tri leta v Rusiji, kjer je .za svojo tvrdko bil zaposljen pri raznih sovjetskih podjetjih, se vrača skrajno nezadovoljen v Ameriko. Naprosil je časopisje, naj ne priobči njegovega imena radi tvrd-ke, za katero je delal. Vprašali so ga, če je resnica, da. boljševiška stranka, ki prehaja sedaj v trinajsto leto svoje tiranije v Rusiji, v resnici nima podpore od prebivalstva. Amerikanec je odvrnil, da vsa plemena in verski ljudje v Rusiji sovražijo boljševizem, toda so brez moči, ker boljševizem izvaja silovito ti ranstvo. "Boljševiški način vlade," je izjavil inženir, "je najmočnejši, najsilnejši način vlade, kar jih je bilo še kdaj poznanih na svetu. Vsaka druga vlada ima gotove pravice in moč, ki je tu ali tam omejena, toda boljševiška sila je brez vsake meje. Potom svoje silovite birokracije, ki razteza svoje kremplje do najmanjše vasice v.Rusiji, katero ima popolnoma pod kontrolo kot največja mesta, boljševiška sila lahko kaznuje, zapre ali usmrti vsakogar. Poleg tega boljševiki lahko vsak trenutek vsakogar preženejo od njegovega de' la, mu odvzamejo krušno karto, ga prisilijo, da kupuje v vladni trgovini, zaplenijo vse njegovo premoženja. Boljševiki si lastijo pravico in moč nad življenjem, nad premoženjem vsakega posameznika. Ako jim niste po volji, vas vržejo iz stanovanja na cesto, poberejo vašo osebno lastnino, vas preženejo v Sibirijo, odvedejo vaše otroke, za prejo ali onečastijo vašo ženo. Takih slučajev je vsak dan dovolj v Moskvi ali v drugih mestih, in ker pod boljševlškim sistemom vlada kontrolira živež, katerega vam odtegne, ako se ne pokorite tiranom pri vladi, tedaj ljudje raje molčijo in trpijo, da ne — strada jo. Pod takim vladnim sistemom postane narod prihuljen. .zanikern, sumljiv, hinavski. Ko se je inženir mudil v Rusiji, je dognal, da je življenje peklo, brez ozira, kam se je podal. Ljudstvo je prestra šeno in boječe. V vaseh so pijanci na krmilu vlade, ki ustrahujejo kmete z vojaštvom. Tisoče kmetov je vsako leto ustreljenih ali obešenih. Danes ni v Rusiji nobenih premožnih kmetov, kajti vsaka družina živi kolikor mogoče sirotno, da se ogne brezkončnemu preganjanju od strani sovjetskih odborov. Ako se boljši element med kmeti upre, tedaj pride nad nje mahoma oddelek tajnih policistov, ki je boljše oborožen kot najboljši chicaški gangeži, in v par urah upornih kmetov ni več na tem svetu. Poleg tega so sovjeti odpravili vse, kar je bilo ljudem prej dragega in svetega. Verska svoboda je odpravljena, javno ne smete priznavati svoje vere, vi ne smete neodvisno misliti v Rusiji glede politike. Ali morate držati z boljševiki, ali pa molčati, sicer — svinca je dovolj v Rusiji. Družinske vezi so razbite, nemoralnosti se daje javna podpora, in če ste dober pristaš bo^jševikov, si lahko nagrmadite bogastva kolikor želite. Mnogo bivših capinov in ignorantov je danes milijonarjev, večino židje, ki so najboljši pristaši boljševizma v -r- svojo korist. In tako je narod prestrašen, da dotični ameriški inženir ni mogel dobiti tekom svojega bivanja v Rusiji ene same osebe, ki bi lahko trdila, da ima pet ljudi, katerim bi lahko zaupala, ne da bi se bala, da je ena izmed njih član tajne policije. In tako vlado nazivljejo rdečkarji — idealno. Kot je rekla anarhistinja Emma Goldman: raje vse življenje v ameriški ječi, kot pa v Rusiji par let "na svobodi." je oglasil v Clevelandu po trgovskih opravkih Mr. John Germ, ki je bil tedaj glavni predsednik J. S. K. Jednote. Dne 8. decembra 1914 so dobili v Clevelandu sledeči rojaki državljansko pravico: Frank Grmek, Jos. Tomažin, Frank Okički, Karol Kos, V. Bezjak, Frank Suhadolnik, Frank Petrovčič in M. Jerič. Sledeči oglas čitamo v 'Cle-velandski Ameriki' z dne 18. decembra 1914: Išče se zastopnik, ki bi prodajal žganje privatnim ljudem. Oglasi naj se na......Danes niso potrebni taki agenti, ker ga ljudje sami kuhajo na svojih domovih. Slovenske podporne, organizacije so proti koncu leta 1914 upeljale standard lestvico za plačevanje asesmen-tov. Pred tem časom so člani plačevali po 50 ali 75c na mesec, in kadar je kdo umrl, je moral vsak član za njega plačati 1 dolar. Tekom leta 1914 se je v Clevelandu ustanovilo troje novih društev, tako da je štela naselbina ob koncu leta 1914 vsega skupaj 88 raznih društev. Društvo "Gorenšče četne" v Nottinghamu je na sveti večer leta 1914 priredilo v prostorih g. Rotterja domačo zabavo. Čisti dobiček je šel za sirotno vdovo Terček. Dne 19. decembra, 1914, je bil na Common Pleas sodniji v Clevelandu obsojen na dosmrtno ječo rojak Anton Ra-del, ki je 13. oktobra, 1914, umoril svojo ženo. Tožen je bil sicer na umor drugega reda, toda porotniki so ga spoznali krivim umora prve vrste. Da ni bil poslan na električni stol, se je imel zahvaliti dejstvu, da so ga porotniki priporočili sodnikovi milosti. Nadzorniki Slovenske Dobrodelne Zveze so v letu 1914 dobili $3.00 na dan za pregledovanje knjig.- Danes plačuje Zveza vsakemu nadzorniku $20.00 za pregled knjig. In knjige so pregledane v osmih urah. Na Novega leta dan, 1. januarja 1915, je v Clevelandu korakalo do 10.000 brezposelnih delavcev mimo mestne hiše. Mestna zbornica je v Clevelandu 29. decembra 1914, sklenila, da smejo biti gostilne odprte do 1. ure zjutraj. Danes, ko imamo prohibici' jo, se sploh nikdar ne zapro. Od Shore Line kare je bil na svet večer, leta 1914, v Clevelandu ubit rojak Frank Bukovnik. Zapustil je soprogo in štiri brate. Bil je član društva Slovenija. Star je bil 44 let. ' -O'- i Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "CJev. Amerike" leta 1914. Dne 9. decembra 1914 je v naselbini, z imenom Vera, v Clevelandu umrl Josip Kramar, star 29 let. Zapustil je ženo in tri otroke. Doma je bil iz Mirne. V Ameriki je bival komaj eno leto. Staršem Jos. Milavec je 5. decembra, 1914, umrla hčerka, toda isto noč, ko je ležala hčerka na mrtvaškem odru, je teta štorklja potrkala na vrata in prinesla novo, zdravo hčerko, ki je še danes in ki je v nedeljo 19. januarja 1930, tako lepo igrala na piano za slovenski radio program. Koncem leta 1914 se je nahajalo v Clevelandu več kot 40.000 brezposelnih delavcev. Mesto je moralo deliti obleko in premog, da se je vsaj najbolj potrebnim olajšalo bedo. V četrtek 14. dec., 1914, se DAN, TEDEN, MESEC, LETO Po našem koledarju ima teden sedem dni. Vedno pa ni bilo tako. Pri starih Rim ljanih je štel teden osem, pri Egipčanih pa celo deset dni. Sedemdnevni teden je nastal najbrže radi svetega števila sedem. Judje so vpeljali sedemdnevni teden, ko so določili soboto, ki je bila pred selitvijo v Kanaan le dan zborovanj za Gospodov dan. Judovski sedemdnevni teden se je razširil proti zapa-du v drugem stoletju pred Kristusom. Prvotno so nosili dnevi le številke, pozneje pa so jih imenovali po raznih nebesnih telesih. Slovenci pa imenujemo tedenske dneve deloma še danes po številkah. Tako pomeni torek v stari slovenščini drugi dan, četrtek in petek pa se predstavljata še danes kot četrti in peti dan. Če je torek drugi dan, smo Slovenci začeli teden s ponedeljkom, ki nam je bil prvi, dočim je bila nedelja zadnji dan v tednu. Danes začen- jamo pri štetju dni navadno z nedeljo. Poglejmo še ostala imena tedenskih dni! Nedelja je dan počitka, dan, ko se ne dela. Ponedeljek je dan, ki pride po nedelji. Ostaneta nam še dva dneva: sreda in sobota. Sobota je judovsko ime Sreda pa naj bi bil srednji dan v tednu. Kako se to ujema? Med sedmimi dnevi je srednji četrti dan, ne pa tretji. In vendar imenujemo mi Slovenci tretji dan v tednu sredo. Iz tega vidimo, da se je tu pomešalo dvoje štetij tedna: prvo začne teden s ponedeljkom, ime sreda pa na teden, ki se začne z nedeljo. Tedni nimajo posebnih imen. Odkod pa izvirajo imena za mesece? Judje so rabili najprej feničanska ime' na. Mi rabimo navadno imena, ki smo ji sprejeli od Rimljanov. Ti pa so poimenovali mesece nekaj po svojih bogovih, nekaj po številih, nekaj pa po velikih vladarjih. — September, oktober, november in december pomenijo, sedmi, osmi, deveti in deseti mesec; Rimljani so imeli prvotno samo deset imen za mesece. Ostala imena so po bogovih in vladarjih, tako na-primer julij po rimskem cesarju Juliju Cezarju, ki je reformiral tudi koledar. Mesec avgust ima ime po rimskem cesarju Oktavijanu Avgustu. Poleg latinskih imen pa nam služijo za poimenovanje mesecev tudi domača imena. Ta imena imajo svoj izvor v opazovanju v prirodi ali oa v delih, ki jih opravlja kmet v dotičnih mesecih, ter so nam po večini povsem jasna. Mali traven in veliki traven padeta v čas, ko močno raste trava, rožnik je mesec rož, mali in veliki srpan sta čas žetve, vinotok, čas trgatve, v listopadu, ko pada listje z dreves, pa se priroda že pripravljata k zimskemu počitku. Leta štejemo danes po Kristusovem rojstvu. To štetje je, kolikor vemo, prvi uporabljal rimski opat Dinonizij Ek-signus ieta 525 po Kr. Kasneje so ga posnemali razni .zgodovinarji. Splošno pa se je razširilo najprej po Angleškem. Rimski papeži so ga uvedli šele koncem prvega tisočletja. Danes ga rabijo vsi kristjanski narodi. Stari Rimljani so šteli od leta ustanovitve mesta Rima, to je od leta 753,'pred Kristusom. Mohamedanci štejejo od hedšraha, to je od dneva, ko je pobegnil Mohamed iz Meke v Medino; to je bilo 15. ali 16. julija 1. 622 po Kristusu. Judje so šteli od različnih važnih dogodkov. V srednjem veku so vpeljali štetja od ustvaritve sveta, t. j. od 1. 3761 pred Kristusom. Kakor vidimo, tudi v časovnem štetju ni enotnosti na svetu. Društvo narodov se bavi z mislijo, uvesti nov način časovnega štetja, ki naj bi ga sprejele vse v društvu včlanjene države.. -o- RAZVOJ ČUVSTVA IN preveč občutljiv in razdraž-ljiv. V takem primeru naj mati prav nič ne vpliva na raz voj čuvstva (veselja, žalosti, ljubezni), ker je to že samo po sebi dovolj razvito. Raje naj s primernimi vprašanji in razlago vpliva, na razum. Vzgoja zgolj razuma ali pa prevelika strogost povzročata I nekako topost napram vsem vtisom in napravita notranjost otroka trdo in suhoparno. Tako vzgojo je treba izravnati s tem, da se vpliva na otroka na mil, dobrohoten in ljubezniv način, kar gotovo sčasoma otaja mrzlo notranjost. Tako je treba otopelost in pretirano čuvstve" nost v enaki meri zabranje-vati. Deklice so navadno bolj čuvstvene kakor dečki, zato pri njih ni treba še posebnih vzgojnih vplivov na razvoj čuvstva. Pri njih je mnogo bolj na mestu vzgoja razuma. Dečki pa so navadno bolj trdi, zato jih je treba navajati k ljubeznivosti, dobrodušnosti ali vsaj k obzirnosti napram vsem, zlasti pa nasproti sestram, katere navadno zapostavljajo. Največji vpliv pri tej vzgoji imata lepo urejeno družinsko življenje in prijazna okolica otroka. 'Kjer žalostne domače razmere tlačijo vse družinske člane, tam usahne čuvstveno življenje otrok že v kali. Materina ljubezen pa je središče ljubezni, veselja in sreče V otroški dobi, četudi družina ne živi v izobilju. — Otroka je treba posebno varovati pred silnimi zunanjimi vtisi, ki bi mogli spraviti njegovo notranjost iz ravnovesja. Nikoli ga ne sramotiti pred drugimi, raje mu pomagati iz zadrege, sicer posta ne nezaupen in zakrknjen. Vedno je treba opazovati, kako in kam se nagibljejo otro kova čuvstva in kako se jav ljajo, da )e mogoče že zgodaj izruvati vse slabe strani, ki se pokažejo pri otroku. neke posebne karte in družina prekvarta vse večere, dok ler trajajo prazniki. Potem se karte zopet shranijo za drug novo leto. Med splošnim ve-seljeip se Japoncu kar noče končati praznike in marsikdo doda rad še kak dan. Ko pa tudi to mine, dela Japonec zopet dan na dan brez oddiha in odmora. r--0-- KEDAJ NASTANE KRIZA V ZAKONU Če verjamete, al' pa ne... Najvažnejša je nedvomno ugotovitev, da nastane krizo v zakonu pri ženah med 24. in 32. letom, pri možeh pa med 30. in 36. letom. Potrjuje se torej stari pregovor, da nastopi kritični čas po sedmih letih skupnega življenja. Zakonca, ki srečno prebrodita to sedemletno vojsko, ostane a po navadi še dalje skupaj. So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo in kažejo, da gredo za-coni na kose celo po srberni Doroki. A to se zgodi le red-cokdaj. Lahko smatramo, da se bo tisti zakon, ki ostane trden šest let in stopi v sedmo leto, držal dobro tudi nadalje, zakaj sedem let preizkušnje stori moža in ženo tako krepka, da plava njun zakonski čoln lahko skozi vse viharje brez nevarnosti, da se razbije. RAZUMA PRI OTROKU Otrokova duša je .zmožna različnega razpoloženja, ki se javlja z različno močjo in vpliva na njegovo mišljenje in hotenje. Ako ni čuvstveno življenje od zgodnje mladosti usmerjeno v pravo smer ne obvarujeta človeka ne bogastvo in ne znanost, da bi ne zašel na stranpota. Zato je glavna stvar vzgojitelja, da vodi čuvstva v pravo smer in vadi otroka z besedo, dejanjem in zgledom, v premagovanju in samozatajevanju. Razum in čuvstvo se morata izpopolnjevati. Če vzgoja bolj "vpliva na čuvstvo, kakor na razum, postane otrok NOVOLETNI OBIČAJI NA JAPONSKEM Japonci pri delu skoro da ne poznajo oddiha in odmora. Njih delavni teden je brez nedelje in brez praznikov, zato ni nikako čudo, da si za no vo leto privoščijo teden dni počitka. Slavnostni dnevi se začno na Novo leto ob sedmi uri zjutraj, ko je treba piti sladkano vino, v katerem so namočene razne rastline, ki jim na Japonskem pripisujejo tajno moč, da prinašajo srečo. Praznično vino pijo iz posebnih čaš, določenih za to priliko. Nato vsa ^družina skupno je juho iz morske tra ve, ki je neki tudi zelo srečo nosna. Taka jed in pijača se ponavlja cele tri dni slavnost nega tedna. Hiše so vse dni okrašene z bambusovimi šibi-cami, kar simbolizira visoko starost. Visoka starost daje Japoncem ugled in splošno spoštovanje. Vse dni se ob iskujejo znanci in prijatelji, si čestitajo in se obdarujejo Darovi so navadno slaščice in pecivo. Obdarovanec sme iste darove oddati dalje kot daro zato se cesto dogaja, da priromajo slaščice po pai dneh spet v roke prvega da rovalca. Podjetja, ki izdelujejo novoletno pecivo, zato vtisnejo v svoje izdelke da tum, da s tem preprečijo pre hajanje darov iz rok v roke Obdarovance se sramuje, dati iz rok staro pecivo in tvorni ce lažje spečajo svoje zaloge Po vseh hišah hodijo godci in igrajo vesele poskočnice, dekleta pa plešejo poseben no voletni ples Deca si posadi na glavo ogromne pošastne ril ce, zverinske glave in zmaje va žrela ter leta po ulicah mec vriščem in krikom. Gospodai vsake družine pa v.zame iz skrbno zaklenjene skrinjice \ SPORT, KI BLAŽI V areni de Brado v Mar-seilleu sta se na novoletni dan spopadla boksarska šampijo-na Kid Francis in Geo Mack. Boj pa je bil tako proti pravilom, da se je občnstvo pr-čelo zgražati in je končno navalilo na tekmeca, razbilo vse klopi in ring ter zanetilo v areni požar, ki so ga gasilci komaj pogasili. i m Sodnik John W. Brady iz Austin, Tex. se mora te dni zagovarjati, ker je umoril stenografinjo Miss Lehlia Highsmith. Sodnik je ustrelil lepo dekle, ko jo je videl v družbi z■ nekim drugim moškim. Pozor: Oklic! Prijatelj iz 61. ceste mi jei poslal naslednje pismo: Dragi moj Jaka! Zbralo se nas je nekaj in smo ustanovili društvo "Lenuh." Izvoljen je že ves odbor, samo blagajnika ne moremo dobi t i. Potrebujemo takega, da bo imel kaj cvenka in žvenka, da bo držal naše društvo pokonci. Obračamo se nate, če bi hotel ti sprejeti to častno službo, ali pa nam svetuj kakega primernega rojaka. Društvo ima svoje seje vsak dan, od 9. dopoldne do 5. popoldne. Naše geslo je: Eden za vse! Svetuj nam tudi, kam naj se obrnemo, da naše' društvo inkorporiramo. Če nam boš povoljno odgo" voril, te izvolimo za našega častnega člana. Pozdrav —< M. R. Zelo me veseli, da ste toliko zavedni in napredni, da ste ustanovili društvo, ki bo v ponos celi naši naselbini. Svetujem vam in toplo priporočam, da na vaši prvi seji sprejmete resolucijo in jo pošljete na kongres v Washington. V tej resoluciji zahtevajte, da kongres takoj deportira iz Zedinjenih držav onega človeka, ki je iznašel delo. Glede blagajnika vam svetujem, da se obrnete na Kundeta. Mislim, da ima on sedaj čas in da bo rad sprejel blagajniško mesto pri vašem društvu. On zna vsak cent prav in dobro obrniti. Glede inkorpo-racije društva vam pa to-le povem: Najprej morate imeti tiskana pravila, kjer mora biti zapisano, kaj vas je prigna" lo do tega, da ste ustanovili društvo in kaj je namen društva. Pozdrav — Jaka. A Star naročnik mi pa sporoča to-le: •Pred 30 leti je bilo, ko smo se peljali trije fantje v v a s Ravne pri Blokah v Benčino-vo gostilno. Tam je bila takrat ena zauber kelnarca Micka, kateri smo hoteli nekoliko popihati na srce. Micka pa ni dosti marala za nas, pa smo se iz jeze napili, kot se to šika fejst fantom. Domov grede nas je konj zapeljal v veliko gnojno lužo sredi vasi tako, da je ležal voz narobe v luži, mi pa spodaj. Bilo je dosti smeha, ko so nas dobri vašča-nje vlekli iz luže in postavili, voz v pravo lego, da so bila kolesa zopet spodaj, kot se to spodobi poštenemu vozu. Od nas je pa kapalo, kot bi med prešal. Doma smo pa slišali lepe in prijazne besede, kot: prešiči grdi, krave pijane, norci in drugo, ki pride rado na vrsto ob takih prilikah. Ta dogodek nas je toliko spametoval, da nismo šli več v Ravne Micko gledat. A Minka: "Ali imaš žulje na kolenih, stric?" Stric (začuden): "Čemu to vprašanje?" Minka: "Jaz sem le zato vprasa'a, ker je oče že večkrat pravil, da si samo s klečeplazenjem prišel tako visoko." A "Tone: "Ali si že slišal, da so včeraj vsi uradniki North American banke zapustili banko?" France: "Pa res? Zakaj Iščejo se vsi živeči sorodniki pokojnega C. B, Westa, ki je umrl 16. februarja, 1910. Dediči se morajo zglasiti do 16 februarja letps. Ce kdo ve za kakšnega, še živečega sorodnika umrlega, naj to sporoči. Najboljše pa je, če se dediči sami zglasijo na 1^. februarja in pridejo po syojo dedščino. oa Tone: "Zato, ker so bile uradne ure pri kraju." A Sinko lovi, navija in navi' ja radio aparat, dokler mU ne* odpove popolnoma. Oče crisoli sinkotu zaušnico, sin' ko pa zavpije: "Oče, te oddajne postaje pa nisem iS' kal." 1930 FEB. 1930 [20 mmmmmn KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 1. — Društvo Svobodimiselne Slovenke, št. 2, SDZ, ples v spodnji dvorani SND. 1. — "Silvester Mask Club," ples v avditoriju SND. 2.—Društvo Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. priredi ples v Grdinovi dvorani. 2. — Društvo Lilija priredi igro v Slov. Domu na Holmes Ave. 2. — Dramsko društvo "Ab-raševič," predstava v avditoriju SND. 8. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8. — Društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z., maškeradna veselica v Grdinovi dvorani. —8. — Društvo "Comrades," št. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND. -.8. — Društvo "St. Clair Growe," št. 98 W. of W. Ples v spodnji dvorani SND. 9. — Slov. Soe. Klub, št. 27, JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D. 9—'Oltarno društvo sv. Kristine priredi zabavni večer v šolskih prostorih ob priliki tri-letnice ustanovitve. 13. — Društvo George Washington!, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND. 15. — Društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Do-na Holmes Ave. 15. — Društvo Lunder Adamič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND. 16. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditorij d SND. ' ' v 22. _ Društvo "Cleveland," št- 126, SNPJ. Zabava v av-ditoriju SND. 22__Društvo Cleveland št. Z. S. Z. ima plesno veselico v Mervarjevi dvorani. 23—Društvo Orel priredi ^ro v Knausovi dvorani. 23—Društvo Z. M. B. priredi Plesno veselico v Mervarjevi clvorani. na MARC L -— Društvo' Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v sPodnji dvorani SND. 2. .— Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu 80 .cesti, ob 8. zvečer, v ko-rjst Narodnega Doma. 2---Slovenska Ženska Zve- Za št. 10 priredi veliko maške-|'adno veselico na pustno nede-Jo v Slovenskem Domu holmes Ave. 2- — SDZ. Obe dvorani SND. •Predstava in ples. 8. ".— Društvo sv. Janeza Vrstnika, št. 37, JSKJ. Ples v sPodnji dvorani SND. „ ■— Bavarsko pevsko dru-Btvo. Avditorij SND. Koncert. 15. — Društvo Vodnikov Ve-llec, št. 147, SNPJ. Ples v spod- dvorani SND. 16. __ Društvo "Comrades", »t. 566, SNPJ. Predstava v av-^itoriju SND. 22. — Društvo Napredne ^lovenke, š^.* 137, SNPJ. Ples a čast vsem Pepetom in Pep-Cam v spodnji dvorani SND. S tr—TeIovadna akademija v ' N- Domu, priredi jo Orel. 7 29. ___ pevsko društvo Zarja. abavfi s petjem v spodnji dvojni SNa 30. __ Dramsko društvo Ivan Cankar, riju SND 20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND. 26. — Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji dvorani SND. 27. — Hrvatsko Gospojinsko društvo priredi predstavo in ples v Grdinovi dvorani. 27. — Slovenska Mladinska Šola, SND. Otroška pomladna predstava v avditoriju SND. 27.—Pevsko društvo Cvet priredi koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. MAJ 4. — Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer. 3. — Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND. 4. — Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND. 11. — Praznovanje dvajsetletnice društva Slovenski Lovci. Piknik na farmi Frank štrumb-lja. 11.—Materinska prireditev društva Orel. 11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd. 18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND. 25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N.D. JUNIJ 1.—Slovensko pevsko "društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd, 15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd. 22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village. 22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road. 29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights. lili SVETLOBA IN SENCA Povest JULIJ 13.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na Špelko-tovih farmah. 13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. AVGUST 3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelko-tovih farmah. --o-- URADNO DOVOLJENJE ZA PREKLINJANJE Predstava v avdito- 6. APRIL raš - Dramsko društvo Ab-ju Predstava v avditori- 1° lia Društvo Kristusa Kra-«st. 226 K. S. K. J. priredi N. jj^sko igro v avditoriju S. Menda nikjer na svetu ne postopajo oblasti tako strogo proti preklinjevalcem kakor na Madžarskem. In njihove ostre odredbe v tem pogledu so našle v mestu Gyoeru te dni prav komičen odziv Neki zidarski paznik, ki jev službi največjega stavbnega podjetja v mestu, je prišel na policijo in poprosil, naj mu dado pismeno dovoljenje, da sme preklinjati, kolikor mu drago. Možakarja so zaradi krepkega govorjenja že večkrat zašili, a brez uspeha. Pravi, da bi brez takšnega poseb' nega dovoljenja sploh ne mogel opravljati svojega dela^, ker se njegovi ljudje uklanjajo le kletvinam in grožnjam, če jih hoče 'pripraviti do rednega iz-vrševanja njihove dolžnosti. Kaj so mu odgovorili na policiji, nam ni znano. Med tem prepirom je pobiral Rožman steklenice in nože po mizi, ker se je bal, da bo planil Gašper na Brica. Prišla pa je krčmarica in stopila odločno na Bricovo stran. "Prav imaš, Bric," je dejala. "Kako ravnaš ti, Gašper, z ženo, to je sramota. Moj mož še mene nikoli ni udaril; ti pa hočeš vpeljati to cigansko navado." "Jaz. plačam," je dejal Gašper, zelen od jeze, se priduši) in vrgel pet kron na mizo. Težka sopara je legla na vso družbo. Rožman si je ti' ho odštel za zapitek in porinil ostanek Gašperju nazaj. Gašper je pometel denar na tla. "Bom pa jaz pobral," je dejal Tetrev in se sklonil. On ni bil nikoli toliko razburjen, da bi izgubil ravnodušno preudarnost. Rožman je težko čakal, da bi odšel ali Gašper ali pa Bric. Tadva pa se nista zmenila za te tihe želje. Gašper je gledal v tla in klel; Bric, ki je imel svoj sitni dan, pa je položil debelo pest na mizo in se rotil, da se še nikoli ni bal Gašperja in se ga nikoli ne bo. Naenkrat je vstal Gašper od mize, in Bric je srepo ■uprl vanj oči in stisnil pesti in ustnice, pripravljen, da ga prestreže. Vsi so mislili, da se bosta sprijela. Toda Gašper je zapustil s trdimi koraki pivnico in zaloputnil vrat>» za seboj. "Bric, ti si danes težak. Deset centov potegneš," je deial Rožman. "Kaj pa se bojite te kana-Ije, ki nima nič srca?" je dejal Bric. "Gašper strahuje sa mo tiste, ki se ga boje." Zunaj pa je preklinjal Gašper in kričal na konja, ki si je bil odpel podbradnik. Žival se je tresla in prhala. Ko pa se je sklonil Gašper, da bi na-teknil lac, in vpil, da naj se konj prestopi, je udarila zbegana in razjarjena žival na zaj in zadela gospodarja v tre buh. Gašper se je zgenil, skremžil obraz in zlezel v dve gube in si tiščal trebuh. Ves bled je lovil sapo, in mrzel pot mu je stopil na obraz. Opri iel se je voza, kakor bi premi šljeval, kaj storiti. Vzdignil je nogo, da bi zlezel gori; toda ni šlo; prehudo ga ie zabo lelo po vsem telesu. Oprijem §i je lezel nazaj v pivnico. Vsi so se ga ustrašili; tako mrtvaško bled je bil in tako se je opotekal. Sedel je na klop in dejal: "Meni se zdi, da imam dosti." "Kaj pa je, Gašper?" je za kričala Rožmanka. "Ali ti je slabo?" "Konj me je usekal," je de jal Gašper. "Za koga naj grem pa se daj sveče pripravljat in jarme mazat, Gašper? Kaj ?" je dejal Bric. "Ali še veš, kaj si rekel?" "Pusti me, Bric!' je prosil Gašper. "Takšnega te ne morem pustiti," je dejal Bric. "Tetrev, primi ga ti na eni strani, jaz pa na drugi, da ga spravi va domov." Naložili so Gašperja z velikim naporom na voz in ga odpeljali. . Doma sta bila otroka že v ppstelji. Jerica je še pospravljala po hiši, koso ji pripeljali moža. Grozno se ga je pre strašila. "Konj ga je udaril, je dejal Bric. Gašper se je silil v smeh, a zastokal je tako bolestno, da se je videlo, da se sili. Gašperček se je prebudil, se sklonil v postelji, začuden gledal in vprašal, kaj da je. Sestrica je spala naprej. "Oh, po zdravnika, takoj po zdravnika!" jet silila Jerica. "Kdo se popelje po zdravnika?" Nič zdravnika," je dejal Gašper in odmigaval z roko. o se oglasili drugi; oglasila gleži, nišo marali izzivati pre se je živina po hlevih, in kma- bivalstva. Zahtevali so salu so zaškripale tu in tam du- mo, naj prijavi vsaka vdova v ri, in za tiho nočjo je prihajal naprej svojo prostovoljno glasni dan, ki je pregnal stra smrt okrajnemu glavarju. In hove. dijci so razumeli to odredbo Jerica je pripravljala zajtrk kot prikrito dovoljenje. Od in pazila, da ne prebudi spe- 376 se je dvignilo število ta' Čih otrok in moža, ki je omo- kih sežiganj po odredbi iz le-tičen ležal, težko sopel in ti- ta 1817 na'839 tekom enega ho poječaval. Nadejala se je, leta. Angleži so se prestraši-da ga je počitek pozdravil, in li takega učinka in so l. 1829 ko bo videl, kako mu streže po dolgem obotavljanju pre žena, mu morda oživi hvalež povedali v s a k o sežiganje nost nekdanjo ljubezen. vdov. Pred nekoliko dnevi Otroka sta se prebudila, in je potekla stoletnica te prepo mati ju je opominjala, ko ju vedi, ki pa ni imela nobenega je oblačila, da naj bosta mir- učinka. Sežiganje je še ved na, ker je oče bolan. Plaha no v navadi v oddaljenih kra sta gledala na očetovo poste- jih na deželi, ne da bi govori ljo; približati se ni upal ne li o velikih, napol samostoj sin, ne hči. Gašperje zasto- nih kneževinah, kamor nima kal, odprl oči, pogledal po svo- jo vstopa angleške oblasti, ji družini in zopet zamežal. Če se policiji včasih posreči "Kak siv obraz imajo ata!" prijeti krivce, ki so priredili •je dejala hčerka. Sin pa je si- ["suti, ne dosežejo s tem ni SLIKAR UMRL ZARADI IZGUBE SVOJIH SLIK Poročalo še je, da je obsedel na čereh in se potopil parnik "Manuka," ki je vozil dragoceno zbirko angleških slik za razstavo v Novi Zelandiji. Pred nedavnim pa je dospela iz Queenstowna brzojavka, da je vrglo morje poleg Dolgega rtiča na kopno dve znani sliki znamenitega umetnika Latangea. Sliki sta skoro nepoškodovani. Umetnik sam je zvedel a nesreči, ki je zadela "Manuko," v bolnišnici, kjer so mu operirali slepič. Misel, da so mu slike izgubljene, ga je tako razburila, da se je onesvestil in umrl dve uri pozneje, ne da bi se zavedel. SoBa se da v najerp za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1167 E. 74th St. zadaj. (23) V najem se dasti dve opremljeni sobi, enemu ali dvema pečlarjema. Vpraša se na 1193 E. 61st St. ____(22) Zvedeti želim za mojo prijateljico in sopotnico Mary Pust, s katero sem se seznanila pred devetemi leti na ribniškem kolodvoru pri odhodu iz domovine v Ameriko. Ona je šla v Cleveland na E. 55th St., jaz pa v Kansas City. Moje dekliško ime je bilo Mary ša-far, sedaj pa kot poročena se pišem Mary, Kajfež, 1592 E. 33. St., Cleveland, O. (22) Odda se mala hiša v najem, dve sobi, toilet. Vprašajte na 1167 E. 74th St. zadaj. (23) Ženska bi rada dobila delo v kuhinji ali v restavrantu. 1210 Nochvood Rd. (22); Šoba se da v najerfi, za enega fanta, 8 hrano ali brez hrane. Vprašajte na 5801 Prosser Ave. (23) Ameriški kostanj izumira Strokovnjaki trdijo, da bodo naši pravnuki poznali ameriški kosjfanj samo po imenu. Neka bolezen, katere ne morejo odpraviti, mori kostanje, da jih je vsako leto manj. Pričeli so že s poskuš-njami z inozemskim kostanjevim drevesom, ki se nekb-liko razlikuje od ameriškega v drevesu in sadežu. -o- * Krojači in šivilje v New Yorlcu se posvetujejo glede štrajka. Zahtevajo $5.00 več na teden. MALIOGLAŠI GRDINA'S SHOPPE Popolna saloga oM«k in vb« oprem« la naraste in drniica Beauty Parlor Vedno najmodernajii ianaki klobuki. Ircovla* »prta ruka »r»4» »k»x1 ub ItU. 6111 ST. CLAIR AVE. HEndergon 1112 (M. Tha. 8.) i>II«II4«tlai|tt < l Iti tuliti. litfLtll tllllliitli)tllitIlMllttl(ll(iii:tllltlllil<(itMf-M lilliHIlTI Front soba se da v najem za dekle ali žensko. 1038 E. 61st St. (24) JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 DESET LET POZNEJE Nadaljevanja romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. SABEO. Našel ga je v lepi sobi, katero so imenovali "modro sobo," to pa zaradi zastorov modre barve, ki so bili v njej. To sobo je Aramis delil s Porthosom. Gospod baron je sedel v mehkem naslonjaču, kjer je po obilni večerji sladko zadremal. Mušketir je čutil, da mora on začeti pogovor, in je povzel: — Torej zdaj smo v Vauxu. . . — Da, v Vauxu, — je odvrnil Aramis. — Ali vam ugaja tu? — Zelo, ker mi je tudi gospod Fouquet zelo priljubljen. — Kaj ne, on je sijajen? — Res je to, dasi se mi zdi, da ima kralj o njem drugačno mnenje. — Da, Fouquet stori vse. |car more, da ustreže kralju, vendar mu ta očitno kaže svojo nenaklonjenost. — To sem tudi že jaz opazil, — je odvrnil Gaskonec. — Fouquet je zelo skrbno vse pripravil za kraljev sprejem, kajti opazil sem, da so v ne katerih sobah celo nova tla v podu, da niti ne govorim o novih tapetah. Ko se je kmalu nato d'Ar-tagnan pripravil na odhod, ga je vprašal Aramis: — Ali že 'greste? V tem slučaju vas prosim, vzemite Porthosa seboj. x — Kaj ne stanuje pri vas? — O, Bog varuj! — je odvrnil Aramis. — To bi bilo pa res lepo, če bi spal Porthos v tej sobi; pod menoj je nam- . reč kraljeva spalnica, vi pa veste, da Porthos smrči v spanju kakor medved. Kapetan je nato zbudil velikana ter ž njim odšel. Čim sta odšla, je stopil Aramis k steni ter pritisnil na neko skrito vzmet; v tem hipu se je odprla tapeta in pokazal se je zadaj majhen prostor, iz katerega je stopil princ^Filip. — Zdi se mi, da gospod vitez d'Artagnan nekaj sumi. — je rekel princ. — Kaj ste ga spoznali? — je vprašal Aramis. — Da, to je bil mušketirski kapetan. — Če vas d'Artagnan n e spozna prej, predno bo oni drugi odstranjen, tedaj lahko računate na njegovo pomoč. Če ne bo ničesar videl in opazil, bo ostal zvest, če bo pa opazil, ko bo že prepozno, bo tudi molčal, kajti dovolj je Gaskonca v njem, da ne bo hotel priznati, da se je dal voditi za nos. Toda stopite sem in poglejte, — je rekel Aramis in varno odmaknil kos vdelanih tal. Tako je nastala odprtina, skdzi katero je bilo mogoče videti v spodnjo so' bo. Filip je pogledal skozi špfa-njo ter se zdrznil: — Kralj, — je zašepetal. — Da; pazite, kaj bo storil. — Colbert je pri njem, — je rekel Filip tiho. — Spoznam moža po njegovih gostih obrvih. Svoje portrete ste mi natančno orisali, gospod d'Herblay. Aramis je prikimal. — Vidite, kako je kralj intendan tu naklonjen? je rekel Ara mis princu. — Kje neki jemlje Fouquet denar za te ogromne izdatke? — je vprašal kralj Colberta. — Ali morda vi to veste ? — Da, vem, sire, — je odvrnil Colbert. — Poglejte sami, veličanstvo, — je pripomnil Colbert ter dal kralju eno onih Mazarinovih pisem, ki jih je kupil od gospe Cheu-reuse. ,— Ne razumem popolnoma te stvari, — je rekel kralj. — Tukaj je govor o trinajstih milijonih. Kaj jih je Fouquet zase pridržal? — To je dokazano, — je odvrnil Colbert. — S tako vsoto se že lahko prirejajo zabave. ' Tedaj je Ludvik vstal iz naslonjača, v katerem je sedel, in rekel: — Colbert, pozno je že in šel bi rad počivat. — Jutri vam bom povedal, kaj sem sklenil. Colbert se je poklonil ter odšel iz spalnice, kralj pa je poklical svojega služabnika ter se dal sleči. Naslednjega dne po obedu je šla dvorna družba v grajski park; med družbo je bil tudi kralj, ki pa je bil skrajno slabo razpoložen. Jezil se je na Fouqueta radi onih trinajstih milijonov, o katerih mu je prejšnji večer povedal irtten-dant Colbert. Ko pa se je pozneje kralju pridružil Colbert ter mu pokazal pismo, katero je Fouquet pisal gospodični Luizi Lavalliere in katero je dobil Colbert od onega izdajalskega sluge, tedaj .je v kra lju vzkipelo in njegova jeza napram Fouquetu ni več poznala nobenih mej. Pet minut zatem je stopi d'Artagnan v kraljevo sobo, kamor je bil pozvan. V zgornji sobi sta spet oprezala pri špranji Aramis in princ ter prisluškovala pogovoru v so bi pod seboj. — Koliko mož imate seboj: — je vprašal kralj kapetana, čim je slednji vstopil. — Kakšno delo pa je za opraviti? — je vprašal d'Artagnan. — Koliko mož imate seboj ? — sem vas vprašal, — je za-klical kralj ter udaril z nogo ob tla. — Mušketirje, garde in trinajst Švicarjev. — Koliko ljudi bi potrebo vali za-- — Za ? — je vprašal Gasko nec ter pogledal kralja s svo jimi mirnimi očmi. — Za Aretirati gospoda ministra Fouqueta? Gospod d'Artagnan je od stopil za korak ter vzkliknil — Gospod Fouquet naj bo aretiran? — Ali hočete morda reči da je to nemogoče? — se je razsrdil kralj. — Ničesar ni nemogoče, je rekel d'Artagnan, užaljen — Nu, torej aretirajte ga — V tem slučaju prosim za pismeni ukaz. — Od kdaj pa vam ni dovolj kraljeva beseda? —- Ker se kraljeva beseda, kakor hitro je od jeze diktirana, lahko izpremeni, čim se ta jeza poleže, — je odvrnil mušketir mirno. — Sire, vi ukazujete, naj se tukaj aretira moža, ko ste vi še njegov gost; to narekuje samo jeza. Sire, ta mož se upropašča, da bi vam ustregel, vi ga pa uka" žete zapreti! Toda meni je vseeno, tukaj imam povelje in grem. — Da, pojdite, in niti besede več! In vzemite s seboj dovolj ljudi. — IKaj mislite, sire, da bom vzel celo stotnijo jezdecev seboj? Aretirati gospoda Fouqueta je tako lahko, da more to storiti vsak otrok. Narediti je treba samo kisel obraz, in izvršeno je vse. — Kako to? On se bo branil, — je rekel kralj. — Čemu? Da bi se branil, ko ga dela kralj v očeh vsega sveta za največjega mučeni-ka? Toda dovolj. Jaz grem. — Toda to se ne sme zvr-šiti javno, — je rekel kralj. — To je pa že težja naloga, — je odvrnil d'Artagnan. — Moj Bog, — je vzkliknil kralj, — recite samo še, da je nemogoče. Ali moram biti vedno obdan z ljudmi, ki mi branijo storiti to, kar bi rad storil? — Jaz vam ničesar ne branim, sire. — Nu„ tak zastražite mi gospod Fouqueta do jutri zju- raj, nakar med tem pa bom odločil, kaj naj storim^, — To se bo zgodilo, sire. — In jutri se .zglasite pri meni, da sprejmete moje na-daljne ukaze. — Točno bom na mestu, sire. — Torej pojdite. — Ali ne želite, da pokličem gospoda Colberta? — je vprašal d'Artagnan z nagla" som lahne ironije. — Ne, — je rekel kralj. — Vikogar nočem videti. Pojdite! ' Ko je Gaskonec odšel, je oričel kralj razburjen hoditi )o sobi gor in dol. — O, pro-cleti lump, — se je srdil, — ti mi torej ne kradeš samo mo-ega denarja, temveč ž njim ^odkupuješ tudi državnike, imetnike, pesnike in učenja-ce, da ti dvorijo in slavo pojejo. Pa še ne dovolj! Tudi mojo najdražjo si mi hotel ukrasti! — Kralj je škrtnil z zobmi. — On je moj smrtni sovražnik. O, kako ga sovražim! — Toda jutri bom sam gospodar. Ta mož mora tako globoko pasti, da ne bo nikoli več vstal. — Škripaje z zobmi je kralj nato legel in ugasnil luč. 4. POGLAVJE S prestola v bastillo. Čez četrt upe §p je kralj umiril in zaspal. V snu so se pričele pojavljati pred njegovimi očmi vizije današnjega dne, in sredi zmedenih vizij se je pojavila postava moža, o katerem se je Zdelo, da prihaja k njemu naravnost z neba. Ta mož mu kje položil reko na usta ter se sklonil nad njegovo posteljo. In ta vizija iz sanj mu je bila tako podobna, a se. mu je zdelo, kakor da je on sam. Nato se mu je zdelo, kakor da se majejo tla, postelja se je .zazibala ter se pričela udirati. Kmalu zatem ga je obdal mrzel, vlažen zrak; tam, kjer so bife prej z zlatom pretkane tapete, so bile zdaj* gole sive stene. Postajalo je vedno bolj temno in nenadoma je gibanje prestalo. — To so strašne sanje, — je zamrmral Ludvik, — ven" dar so samo sanje. — Prebudite se, — je tedaj rekel neki mrk glas, ob katerem se je Ludvik ustrašil in spoznal, da ima že odprte očiv Na desni in levi poleg sebe je ugledal dvoje zakrinkanih, oboroženih mož,1 zavitih v širokih plaščih. Eden izmed teh je držal v roki svetilko, katere sij je zlovešče padal po golih stenah. Kralj je skočil iz postelje ter se vzravnal pred možem, ki je držal svetilko. — Kaj naj pomeni ta norčija? — je vzkliknil. — To ni nobena norčija, — je odvrnil maskiranec .zamolklo. — Kralj se je nato obrnil k drugemu možu in rekel: — Če je to morda kako presenečenje gospoda Fouqueta, tedaj mu povejte, da takih presenečenj ne maram in da želim, da so čimprej končana. Ta mož, na katerega se je zdaj kralj obrnil, je bil velikanske postave in ni ničesar odgovoril. — Še enkrat kaj hočete storiti z menoj? — je zakli-cal kralj. — In kje sem? — Oglejte se nekoliko, — je odvrnil mož, ki je držal svetilko. Toda Ludvik ni videl še vedno ničesar drugega, kakor vlažne zidove, po katerih so tu in tam lazili polži. — Ječa, — je zamrmral Ludvik. — Ne, samo podzemski prostor, — je odvrnil mož s svetilko. — Sledite nama. — Ne ganem se z mesta, je rekel kralj. — Če se mislite upirati, moj mladi prijatelj, — je rekel tedaj velikan, — tedaj vas zgrabim in zavijem v svoj plašč ter odnesem kakor ukradeno svinjsko pleče, ste razumeli? Pri tem je položil kralju na ramo tako težko roko, da so zadnjemu klecnila kolena. Ludvik je spoznal, da je brez moči in c}a se mora pokoriti volji teh dveh nasilnih mož. — Zdi se mi, da sem padel v roke dveh zavratnih morilcev, — je rekel. —- Torej, naprej ! Korakali so po dolgem in zavitem hodniku, v katerem je bilo nešteto vrat. Vse kiju" čavnice je odprl mož, ki je nosil svetilko in ki je imel v roki tudi velik šop ključev. Ko je odprl zadnja vrata, je orjak sunil Ludvika v hrbet ter ga potisnil na prosto. — Kaj si drznete mene suvati? — je vzkipel Ludvik. — 'Kako postopate s kraljem Francije? — Pozabite ta naslov! — je rekel mož s svetilko. — Zaslužili ste, da se vas stare na kolesu, ker si drznete imenovati se francoskega kralja, toda Ludvik je usmiljen. Monarh ni mogel doumeti zmisla teh besedi. V naslednjem trenotku sta ga moža potisnila v kočijo; mož, ki je nosil svetilko, je sedel k njemu v notranjost voza, orjak pa je spleza na kozla, in kočija je oddrdrala. Že čez malo časa pa se je kočija ustavila in zapregli so vanjo sveže konje. Zato je šla vožnja dalje, in ko je kralj po nekaj urah pogledal skozi okno, je videl, da se zunaj dani in da •je kočija pravkar zapeljala v pariško predmestje. Takoj zatem je kp;čija zapeljala skozi velika vrata, in Ludvik je V svojo grozo spoznal, da so to vrata bastille. Njegov stražar je izgovoril vsem čuvajem in stražam samo besede: V imenu kralja, — nakar so pustile straže kočijo ne" ovirano naprej. Končno se je kočija ustavila in tedaj je zagrmel stentorski glas moža na kozlu: — Zbudite gover-nerja. Na vratih se je pojavil go-verner Baisemaux v nočni obleki. — Kaj pa je? — je vprašal, — in koga Ste pripeljali? Mož, ki je prej nosil svetilko, je odprl vrata kočije in izpregovoi;il nekaj besed z možem na kozlu. Ta je stopil na tla, potegnil izpod svojega plašča mušketo, napel petelina ter nameril cev na prsi mladega kralja. — "Čim izpregovori jetnik eno samo besedo, — je rekel mož s svetilko, — ga na mestu ustrelite. — Prav, — je rekel orjak, ne da bi pomišljal. Nato je stopil mož s svetilko h governerju. — Gospod d'Herblay! — je vzkliknil governer. — Tiho! — ga je prekinil Aramis. — Pojdiva v vašo sobo! — Oh, moj Bog, — je rekel governer. — Kaj vas je privedlo ob tej uri sem? — Neka pomota, ljubi Bai" semaux, — je odvrnil škof. Zdi se mi, da ste imeli prav, v kolikor se tiče stvar onega ukaza glede Marchialija. — Tako? Nu, jaz sem od vsega začetka dvomil, toda vi ste me skoraj prisilili, da izpustim Marchialija. — Da, bila je pomota, -je rekel Aramis. — V ministrstvu se opazili to pomoto in zdaj sem vam prinesel odlok, da izpustite na' svobodo ubogega Seldona. Tukaj je povelje. PreČitajte ga! — Pri moji veri, — je za klical governer, — saj to je isto povelje, katero sem sno-či držal v svoji roki. Spo znam ga po tem tintnem madežu tukaj-le. In kaj je sedaj z Marchialijem? — Tega sem vam privedel spet nazaj. — Prav, ampak to mi ne zadostuje. Tudi za njegov povratek v zapor, moram imeti tozadevni ukaz. — Nikar ne govorite neumnosti! — je odvrnil Aramis. — Saj sploh niste prejeli nobenega ukaza, da ga izpustite. • — Kako da ne? — je re" kel Baisemaux ter vzel z mize ukaz, ki ga je podpisal Aramis in ki se je glasil na izpustitev Marchialija. Aramis je vzel dokument ter ga razstrgal, koščke pa sežgal nad svečo. — Nu, vidite, zdaj nimate nobenega ukaza več. To je kaj enostavno. Privedel sem vam spet jetnika in vse je zopet tako, kakor je bilo prej in kakor da jetnik sploh ni prišel iz'tega obzidja. Vi mi izročite zdaj tistega Seldona, in stvar je v redu. — Toda zakaj so poslali Marchialija spet nazaj? — je vprašal Baisemaux, ki je čim dalje manj razumel, čim bolj si je napenjal možgane. Aramis se je sklonil k njegovemu ušesu ter mu pošepe-tal; — Saj veste o njegovi veliki podobnosti s kraljem. In kakor hitro je bil Marchiali svoboden, se je začel ponašat s to čudovito podobnostjo ter nesramno trditi, da je on francoski kralj. Prav tako se je začfel oblačiti kakor Ludvik XIV., in končno si je pričel menda res domišljati, da je on francoski kralj. — Nesrečnež! — je vzkliknil governer. (Dalje prihodnjič) NORWOOD V V V 6210 St. Clair Ave. PONDELJEK, TOREK, SREDA—27., 28. IN 29. JAN. Glejte — poslušajte.! Harold Lloyd nastopi v krasni sliki "DOBRODOŠLA NEVARNOST" Čudoviti dogodki v "Chinatown Romantika med lopovi v velemestih! In to je slika, kakor je še niste videli. Kaj mislite, ko začne priprost botanik s propagando, da očisti velemesto roparjev in morilcev! Smejali se boste tako, da se boste spominjali tega smeha Se ne vidite in ne slišite vsak dan. Pripravite svojem življenju. dolga leta. Takih slik se za največji smeh v V ČETRTEK IN PETEK: Prvič nastopi v govoreči sliki Joan Crawford, ki bo igrala v "NEUKROČENA" poleg tega pa boste videli več šaljivih silk... Pridite in se zabavajte. sliki axxrxrrgxxrxxxxxxxxrxxxxxxxxxzsxxixrxTYYYTTTyYTYTTYY T John Boieh trgovini 6213 St. Clair Ave. 4 DANES POSEBNO ZNIŽANE CENE ZA SLEDEČE: Namizna jabolka, 5 funtov za__________________25c Pomaranče in tangerine, 2 due. za______25c Grapefruit, 4 za--------------------------------------------25c Posebno lepe hruške, 3 funte za______________25c Krompir, 7 funtov za__________________25c Solata, en funt za--------------------------------------15c Zelo fina jabolka, 40 funtov zaboj____$1.98 POSEBNO ZNIŽANE CENE NA VSEM SADJU IN ZELENJAVI Za vaš stari Radio ali gramofon, ako '.1 i 11 kupite novi "Screen Grid" BOSCH Samo za kratek čas vam nudimo to priliko. Mi smo edini slovenski zastopniki za BOSCH radio, kateri je bil, in bo Standard Radio, ko bodo drugi izdelki pozabljeni. Kompletno z tubi doli, Plačajte kolikor mogoče ostalo na lahka odplačila. Sedaj boste lahko imeli Screen Grid Radio BOSCH izdelka ceno, katero ste plačevali povprečen radio izdelek. za za Slovenski radio program vsako nedeljo na WJAY HEnderson 0465 je naš telefon Pokličite nas in mi vam ga brezplačno pripeljemo na vaš dom na poizkušnjo FrankCerne CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE 6033 St. Clair Ave. tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXfl Krasen slovenski radio program v nedeljo! •)J>A»/:lv»/ lv*^ is*^ i V*^"^ J LV^J uva^s I^a* 1 ; LVSVJ LV r^ Opominja se vas, da DAVKE (TAXES) se mora plačati takoj. Plačate jih lahko v uradu SLOVENSKE POSOJILNICE The International Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185th St. i J Ni nobenih posebnih stroškov za vas. vi r r?»vi r ^ ; rži^i rTivi 1 rTsvi; r?avi rživi r?«*?!