Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in po-šiljajou redništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste zavsakokrat. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: TJpravništvo ..Mira" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. —. - Glasilo koroških Slovencev = Leto XXVI. V Ljubljani, 27. aprila 1907. Štev. 17. Današnja številka obsega 8 strani Slovenska kandidatura v Celovcu. Marsikdo, ki ne pozna razmer v Celovcu, se je pač začudeno vprašal, ko je slišal, da nameravajo Slovenci v Celovcu tudi postaviti svojega kandidata v mestu Celovcu, češ, saj Celovec je vendar popolnoma nemško mesto, saj v Celovcu Slovencev ni, saj Celovec je vendar ognjišče vsega onega nemškonacijonalnega ognja, ki gori po celi koroški deželi. Kdor je sodil tako, se je pač motil. V Celovcu so našteli leta 1900 in sicer uradno našteli 1671 Slovencev, med temi pa 1233 vojakov, potemtakem torej 438 duš slovenskega civilnega prebivalstva. Znano je pač, kako se pri nas na Koroškem dela ob času ljudskega štetja in da Celovec v tem oziru prednjači celi deželi, je tudi znano. Kratko in malo, reči se mora, da ni uradna štatistika čisto nič drugega, kakor velika, nesramna laž ! Komur je Celovec le količkaj znan, bo vedel, da je gotovo najmanj polovica celovškega prebivalstva slovenske narodnosti. Ako to prebivalstvo ni toliko narodno zavedno, da bi se upalo ob času ljudskega štetja pokazati Slovence, je sicer žalostno, ali vzlic temu pa ne more nobena še tako zvita in zavita uradna štatistika zbrisati slovenskega značaja celovškemu mestu, ker prebivalstvo samo ob vsaki priliki kaže, da je slovenskega rodu. Ne bomo ponavljali, kar smo že večkrat pisali, da si je Celovec treba ogledati ob tržnih dneh, ko govori skoraj vsak Celovčan, ki hoče slovenskemu kmetu kaj prodati, slovensko, ne bomo iznova zopet poudarjali, da so posebno delavski sloji skoraj izključno slovenskega rodu, to je vendar vsakemu znano, ki si le mimogrede ogleda Celovec, poudariti hočemo le dejstvo, da si večina teh Slovencev ne upa na dan s svojo narodnostjo, ker se boji vsenemškega nasilstva, ker se boji za svoj zaslužek, za svoj kruh. Veliko število Slovencev pa požre vsenemška samogoltnost, ko gospodarji, morda celo tudi sami rojeni Slovenci, zapišejo svoje posle, ki so slovenskega rodu, za Nemce. Na ta način seveda potem uradno ni naštetih toliko Slovencev v Celovcu, kolikor jih je v resnici. Da pa bi bilo v Celovcu samo 438 Slovencev, to je pa, kakor smo že rekli, nesramnalaž, katero hočemo celovški Slovenci ovreči ravno s slovensko kandidaturovCelovcu. Za 438 duš prebivalstva, moških, ženskih, odraslih in otrok, bi bilo približno število volil-cev kakih 75, ali Celovec bo izkazal gotovo več ko še enkrat toliko slovenskih volilcev. In s tem je najlepše ovržena uradno-statistična laž o številu slovenskega prebivalstva v Celovcu. To je tudi napotilo politično društvo, da se imenuje slovenski kandidat za mesto Celovec. Večina celovških Slovencev pripada gotovo delavskemu stanu in zato se je izbral tudi kandidat delavskega stanu, in ta naš mož je kipar gospod Teodor Osana. Dasiravno seveda ni misliti na nikako zmago slovenskega kandidata, je vendar, kakor smo že rekli, ta kandidatura velikega pomena ne samo za celovške Slovence, temveč za celo slovensko Koroško, kateri je Celovec ravno tako središče, kakor nemškemu delu dežele. Gospod Osana ni znan samo celovškim Slovencem, temveč ga pozna gotovo vse slovensko koroško delavstvo, posebno pa ono v naših slovenskih delavskih organizacijah, kot izbornega ljudskega govornika. — Poznavajoč kandidata, uvažujoč važnost te kandidature, trdno pričakujemo, da bodo vsi celovški Slovenci storili dne 14. maja svojo dolžnost ter oddali složno svoje glasove slovenskemu kandidatu. Ako se to v resnici zgodi, bo to gotovo sijajna manifestacija slovenskega življa v Celovcu in obenem tudi najsijajnejši dokaz, da je Celovec dvojezičen, čemur vedno in vselej tako strastno oporekajo celovški vele-nemci. Poživljamo torej vse celovške Slovence, tudi one, kateri sicer čutijo še v svojem srcu, da jih je rodila slovenska mati, da je njihov materni jezik slovenski, pa si tega ne upajo priznati bodisi že iz tega ali onega vzroka, da vsaj sedaj, ko jim volilna postava zagotavlja popolno tajnost volitev, ko se ni treba bati, da bi imel vsled glasovanja za kandidata svojega rodu in jezika tudi najmanjšo nepriliko, priznajo, da teče po njihovih žilah slovenska kri. Dne 14. majnika naj vsaj še pokažejo, četudi skrivaj, da jim celovško vele-nemštvo s svojim nasiljem in pritiskom še ni popolnoma ubilo in zamorilo čuta |za narod, iz katerega so izšli ! Celovški Slovenci! Dne 14. majnika vsi brez razlike stanu na volišče! Naš kandidat je slovenski delavec, kipar Teodor Osana! Volilno gibanje. Volilni shodi se vršijo : V nedeljo, dne 2 8. aprilavGlobasnici po maši ob 8. ; za T o 1 s t i v r h pri Blatniku ob 4. popoldne; v Č r n e č a h pri Toniju ob 3. popoldne. — V sredo, dne 1. m a j n i k a je volilni shod v Libeličah pri Buču po cerkvenem opravilu okrog 11. Govori g. Grafenauer. — V soboto, dne 4. m a j n i k a se vrši shod v Galiciji. Kraj in čas se naznani pravočasno. — V nedljo, dne 5. majnika dopoldne po drugi maši je volilni shod za volilce občine Bela v Železni k a p 1 i; popoldne je shod za volilce občine Dobrlavas. Kraj in čas se naznani. — PODLISTEK. Sin. (Ceski spisal Otomar Melan. Preložil Daniniir.) Pred kočo dedeka Drahote je bilo živo. Ravnokar se je zvečerilo. Sosedje dedčeka Drahote so se po trudapolnem delu zbirali vedno pred barako njegovo, da bi se tam malo poraz-govorili. Sedli so na kameneno klop pred kočo, zapalili si lesene in porcelanaste pipe, ter poslušali, kaj je pripoveda! ta ali oni sosed iz svojih spominov. Danes je bila vrsta na Drahoti. Ravnokar je zazvonilo na vasi večerni Ave. Vsi so bili že zbrani, kajti ravnokar je prišel tudi sivolasi starček Kuba in prisedel k ostalim na klop. Sedaj je stopil iz koče tudi dedek Drahota, vsedel se na sredo med svoje sosede in si zapalil pipo. „Tako, danes je vrsta na tebi, Drahota," odzval se je sivolasi Kuba, in pogledal pri tem na dedka. „Vem, vem, sosedje," odgovoril je dedek Drahota, „takoj pričnem, samo da si zapalim poprej še pipo." In napolnil si jo je s tabakom, potlačil ga malce s palcem in pritisnil nanj gorečo vžigalico in začel tako-le : »Žalostna povest je to, žalostna zato, ker pripoveduje o mojem sinu. Med vami je nepozna še nikdo," pridejal je še dedek Drahota ter močno potegnil iz svoje lesene pipe. „Pred kakimi štiridesetimi leti sem se oženil s Katarino. Imel sem tedaj lepo gospodarstvo, veliko polje, in kamenolom sem tudi podedoval po očetu, v hlevu pa je stalo 2 para volov in 6 krav. Žena moja, Katarina, mi je prinesla 3 tisoč v zlatu in ž njo so prišle še 4 krave, tako da smo jih imeli deset. Tako po enem letu se nama je narodil fantiček. Krstili so ga po meni in mu dali ime Peterček. Deček je bil kakor živo srebro, za trenutek ni mogel dati miru. Rastel je kakor iz vode in ko je bil star deset let, nadkrilil je vse svoje tovariše. Vsak trenutek se je prišel nekdo pritoževati črezenj. Enkrat je razbil okno, drugokrat zopet je nabil kterega izmed svojih tovarišev — no, skratka, bil je poreden kakor divjak. Pa saj mi tudi nismo biti boljši včasih, ni-li res sosedje?" „Da, da, res je tako," pritrdili so starci in pokimali ob tem s sivimi glavami. „Učil se je izvrstno," nadaljeval je dedek Drahota, izpustivši nov oblak dima iz svoje pipe. „Niti knjig mu ni bilo treba kupovati, abc je znal na pamet, pisal je kakor gospod župnik in računati je znal tudi dobro. Ko je izpolnil dvanajsto leto, poklical me je enkrat gospod učitelj Šip v šolo ter mi povedal : „Oče Drahota, storili bi vi najboljše, ko bi dali svojega sina študirat. Ta deček bi vam utegnil napraviti enkrat še mnogo veselja." Ker sem mislil, da je itak dosti učenih glav na svetu, sem mu rekel : »Ne hudujte se, gospod učitelj, to ni mogoče. Ko bi enkrat Peterček izštudiral, se gotovo ne zmeni več za svojega očeta kmeta. Naj le ostane na domu očetovem, pri plugu, ob kojem je umrl že naš praded, tako se nam vsaj ne odtuji. Gospod sicer iz njega ne bode postal, toda berač najbrže tudi ne. Tako sem povedal tedaj gospodu učitelju. Ko bi bilo vsaj ostalo pri tem!" Za trenotek je utihnil, zapalil si je zopet tobak, ki mu je bil med pripovedovanjem ugasnil. Potegnil je in ko so nad glavo iznova plavali modrikasti oblački, nadaljeval je tako-le : »Toda težko se je bilo ubraniti. Gospod učitelj je pošiljal vedno po me, večkrat je prišel sam k meni na dom ali pa me je ustavljal na polju pri delu, tako da sem konečno vendarle sklenil poslati Peterčka v šole. Gospod učitelj Šip je sam peljal dečka v Prago, poiskal mu tam stanovanje ter ga dal zapisati na latinsko šolo. Peterček se je pridno učil, v razredu je bil vedno prvi. Ali nas je to stalo mnogo denarja. Kravo za kravo smo prodavali, in ko je Peterček delal glavno skušnjo, ali kakor pravijo maturo, imeli smo v hlevu samo dve kravi, tele in kozo. Mislil sem si: Zdaj vsaj bode že gospod! Toda kje še! Glavne skušnje šele baje pridejo, tako mi je pravil učitelj. Verujte mi, sosedje, ali ne, tedaj sem mislil, da ga ne pustim študirati dalje. Toda pustil sem ga vendar. Po prvi državni skušnji smo prodali travnik in polje. Samo nekaj polja za hišo je ostalo. Ko pa je Peterček delal drugo skušnjo smo dali v najem kamenolom. Tudi moko smo si že morali večkrat kupovati, ker ni bilo več dosti žita. Tako smo lezli nazaj korak za korakom, dokler ni bilo več kaj za prodati. Samo hišo smo imeli še brez dolga." Dedek je za hip umolknil, kakor bi se hotel spominjati, kaj se je zgodilo dalje. Iznova si je napolnil pipo, prižgal si jo ter nadaljeval. S Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“ ! V četrtek, dne 9. m a j n i k a (Vnebohod) se vršita shoda vŠt. Lipšu in Žitarivasi. Volilni shodi v velikovškem okraju. Dne 28. t. m. (prihodnjo nedeljo) se bo zborovalo na Želinjah in sicer popoludne po blagoslovu. Dne 4. maja bo zboroval g. Ellersdorfer na Djekšah, in sicer dopoldne po procesiji v Kramarjev! gostilni. Shod slovenskega delavstva v Celovcu. Dne 20. aprila se je vršil zvečer ob 8. uri pri Cavzniku shod slovenskega delavstva. G. Božidar Osana je osvetil gospodarstvo nemško-naci-jonalne stranke na Koroškem. Zdaj ob volitvah delajo z nami kot mešetar s kmeti na semnju. Ko pa sedijo na svojih stolcih, potem pa skujejo volilno reformo, ki naj zadrgne Slovencem vrat. Govornik je splošno ugajal in celovški Slovenci so jako ponosni na svojega demokratičnega kandidata. — G. Sadjak je govoril o deželni zavarovalnici proti požarom. V petih letih je doplačala dežela 150.000 kron; uradnikov je pet, in v zadevi ,Haner je zavarovalnica 20.000 kron za-coprala. G. poslanec Grafenauerje v splošno zadovoljnost in veselost nemškonacijonalni kliki vest izprašal v par drugih stvareh. Koprivna. (Volilni shod) bo prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. v Gunderški vasi v gostilni ob pol 4. popoldne. Vsi somišljeniki so povabljeni. i Pod Lisno pri Zletku se je vršil na belo nedeljo volilni shod. Ta ni bi! sicer napovedan, a je bilo tam do petdeset volicev in slučajno tudi govorniki. Takoj se je otvorilo volilno zborovanje in govoril je kot prvi g. J. Dobove iz Velikovca o nemškonacijonalnem gospodarstvu, o njihovem protiverskem postopanju, kakor tudi o krivicah, ki jih delajo nam Slovencem. Govorila sta tudi še gg. J. Volavčnik, župnik, in kanonik M. Bauman iz Velikovca. Navzoči poslušalci so bili zelo navdušeni ter so govorom z velikim zanimanjem sledili in pritrjevali. Ko se je v govorih omenilo, da pravijo nekateri: „G. Nagele so dober mož, radi ljudem kaj dajo,“ se je jeden oglasil, rekoč: „Mi nič ne vemo zato!“ Ob koncu zborovanja je zopet drugi zaklical : „Gospod, štirinajstega bomo vsi klicali—-Ellersdorfer". Volilci storite vsi tako, in nam se ni treba nič bati! Ruda. Ob napovedani uri ob treh popoldne zbralo se je pri Basteljnu do 100 vo-lilcev. Shod otvori g. J. Dobrovc iz Velikovca in odda besedo g. Osana, podobarskemu pomočniku iz Celovca, ki je v svojem izbornem govoru razkrival gospodarstvo nemških nacijonalcev, ki so dosedaj vladali. Ne samo na gospodarskem polju so nam bili sovražni, ampak tudi na verskem, kar kažejo njihova dejanja- Končno omenja še davek na vino in pivo, ki ljudi sili k najhujšemu alkoholičnemu strupu, namreč žganjepitju. Predsednik J. Dobrovc, poživlja navzoče k be- sedi, a nihče se ne oglasi ; zato da besedo gosp. FI. E 1 1 e r s d o r f e r j u, p. d. Pikšu, ki v poljudnem govoru razloži gospodarske težnje. Kmetu in delavcu se mora na vsak način pomagati z dobrimi postavami. Šole na kmetih morajo biti z a kmeta. Zemljiški davek se mora znižati. Davke naj plačajo tisti, ki jih lahko. (Splošna pohvala.) K besedi se oglasi kmet Rapelnik (nasprotnik) in pravi: „Vi ste vse prav rekli." Nato postane na nesramen način oseben z domačim č. g. župnikom, na kar mu predsednik vzame besedo in z ogorčenjem kara ta nečuven in nesramen napad, ki nikakor ne spada na javno zborovanje. Drugi se oglasi k besedi socijalni demokrat g. Kasperl iz Grebinja, ki obžaluje, da so se krščanski socijalci šele v novejšem (?) času oprijeli gospodarskega programa, ko so bili poprej vendar nasprotni (?) kmečkim interesom. G. Pikša imenuje, da je „Mittel zum Zweck“ (sredstvo k namenu). Duhovniki zlorabljajo v politične namene prižnico, spovednico, samo to je resnica, kar se sliši s prižnice, to je smešno. Kristus je rekel: „idite in učite!", pa ne: »uganjajte politiko !" Omenja bogastvo cerkve, kako se pokopujejo bogati — kako revni, kako klerikalci — kako socijalni demokrati ali nemški na-cijonalci. Socijalni demokrat se pokoplje, kakor pes. Vera je privatna reč, mi spoštujemo vsako vero, zato hočemo »prosto šolo". Krščanski nauk se naj uči v cerkvi. (Medklic: seveda po zimi v mrzli cerkvi".) Govornik: »Naj se pa cerkve kurijo, kakor na Nemškem." Predsednik: »Kmetje, potem boste še za cerkve morali drva voziti, kakor za šolo." (Velikansko ogorčenje in pomilovalen smeh med kmeti iiv delavci. Nekateri kličejo : »Ven ž njim!" Predsednik pozivije k miru, češ, da bo že dobil zaslužen odgovor.) Mi hočemo tudi »razporoko", če se morejo ločiti veli-kaši, zakaj ne tudi reveži. Bogatašem da papež | še svoj blagoslov (?) k temu. Med tem klobasa-renjem je bil večkrat nemir, da je moral predsednik vedno k miru opominjati. Zborovalci so ravno s tem pokazali, da niso za socijalnodemo-kraške nauke. Oseben napad je g. kandidat Ellersdorfer sam zavrnil, češ, da je prevzel kandidaturo zato, ker je kot prepričan katoličan spoznal to za dobro. Pri tem je bilo zanimivo to, da je Kasperl zahteval, naj se mu odgovarja nemško, ker slovenski ne razume. Vsi kličejo : »Slovenski se bo govorilo." Predsednik odloči, da se odgovarja tako, kakor želi večina, namreč slovenski. Ta slučaj nam jé' dokaz, da se narodnost vendarle probuja. Na druge stvari je odgovarjal predsednik sam tako temeljito, da so mu vsi točko za točko pritrjevali. Zlasti je prašal socija : »Ali je to junaško, da se napada spovednica, kjer se duhovnik še braniti ne more?" Ker se nato nihče ne oglasi k besedi odda g. Dobrovc predsedstvo č. g. J. Volavčniku, in govori o pomenu novih volitev z ozirom na postavodajanje, kmetje in delavci naj ne zamudijo te zanje odlo- čilne prilike. Tista stranka bo dosegla več, ki bo močnejša, in ta bo krščanskosocialna, ki bo po narodnosti sicer ločena, a v gospodarskih in verskih rečeh bo edina. Omenja dosedanje slabo gospodarstvo nemških nacijonalcev in dokaže to z zgledi. In tudi v bodočnosti ne bo boljše, ker ta stranka nima zdravega gospodarskega programa, in ker propada na celi črti. Nemškonaci-jonalna stranka je bila in bo nam nasprotna tudi v verskem oziru. Dokaz zato je »prosta šola" in »razporoka". Skrajno nasprotna nam je ta stranka tudi v narodnem oziru. Zato imamo dokazov toliko, da jih niti potrebno ni navajati. Najbolj kričečo krivico so pa nam storili s skrajno krivično razdelitvijo volilnih okrajev, s čemer so narodnostni boj poostrili do skrajne meje (Vsestransko pritrjevanje). Šola bi tudi morala biti taka, da bi kmet imel od nje več dobička, ne pa škode. Za tako šolo so se naši poslanci vedno potegovali, nasprotniki pa so nasprotovali. Vojaška služba naj traja samo dve leti. Nadalje primerja kandidata Nagele-ja z Ellersdorfer-jem, kateri bo boljše skrbel za kmeta? Meščan ali kmet? Končno še pojasni povišanje duhovniške plače, ki ne pride od davkov, ampak iz verskega zaklada, ter opozarja zborovalce na tajno volitev, da se jim ni treba bati nikogar, in priporoča kandidata g. Ellersdorferja, ker njegov program je: »Pomoč kmetu in delavcu!" Radi železnice sta interpelirala g. kandidata, deželni poslanec Plečivčnik in učitelj Breitegger iz Lipice, na kar je g. kandidat odgovoril točno, da bo za tako železnico, ki bo največ koristila celemu okraju. Ko je še domači g. župnik priporočal g. kandidata in se nihče ni več oglasil k besedi, se je shod zaključil ob splošnem navdušenju za gosp. Fl. Ellersdorferja, p. d. Pikša. Gorence. Zbralo se je zadnjo nedeljo dopoldne do 60 zborovalcev pri Buchbauru, da poslušajo kandidata in druga govornika. Čast. g. J. Dobrovc otvori zborovanje in odda besedo g. 0#ana iz Celovca, ki je dobro osvetlil nemške nacijonalce, kako so nam nasprotni v vsakem oziru. Deželni poslanec Plešivčnik je ugovarjal, tako ga je moral predsednik opozarjati na postavo. Nato je jako dobro razvil svoj program kandidat g. Fl. Ellersdorfer. Povdarja, da se je doslej za kmeta malo storilo. Kmetu in delavcu se mora izdatno pomagati z znižanjem davkov in drugimi sredstvi. Tudi manjši obrtniki trpijo. Vpeljati se mora starostno zavarovanje-Šola naj bi se bolj ozirala na kmečke potrebe. Tako naj bi delovali tudi gospodje učitelji. Ljudstvo bi jim bilo hvaležno. Vera se mora braniti, in v narodnostnih ozirih moramo biti pravični. Kmet A. Cidej prosi, da bi se kaj doseglo pri gosposki radi stelje, g. kandidat temu pritrdi in obljubi pomoč. Drugi kmet povdarja, da se duhovnikov ne sme zaničevati, tretji omenja starostno zavarovanje. Za vse to se hoče g. Ellersdorfer potegovati. Kot tretji govornik nastopi g. »Enkrat je prišel Peterček domu. »Oče, v osmih dneh obhajam promocijo!" zaklical je meni naproti, izstopivši iz vlaka. »Promocija?" ponovil sem začudeno. Nu se je nasmejal, poznal je, da ne vem, kaj pomeni ta beseda. »No, v osmih dneh bodem imenovan doktorjem!" razlagal mi je to radostno, ko se je vsedel k meni na voz. Udaril sem z bičem po kobili, da bi dospela kakor hitro mogoče domov, da bi se tudi mati kmalu vzradovala sinovega prihoda. Oba sva imela veliko veselje z njim in gospod učitelj z nama. »Saj sem to vedel," je vedno pravil, potrkajoč mi na ramena. No, in v osmih dneh smo se odpeljali s sinom v Prago na promocijo. To vam je bilo slavno, moji sosedje, kaj takega poprej še nisem videl. In ko je izročil neki visoki gospod sinu doktorsko diplomo in ko se nama je sin zahvaljeval za najin trud in dobrote, sem se moral razjokati kakor malo dete. In takrat, verujte mi sosedje, mi ni bilo žal prodanih kravic in njiv!" Umolknil je zopet za trenutek in malo po-kašljal. »Tako po treh letih dobili smo od sina pismo. Pisal je, da bode kmalu slavil ženitovanje, kdaj, to nama naznani še pravočasno. Takoj sva se odpravila z materjo v mesto, kjer je bil ravno letni semenj. Mati si je kupila nov predpasnik in novo krilo, in tudi jaz sem si kupil novo obleko od nog do glave. — Po pol leta je prišlo zopet pismo. Imam ga pri sebi! Potegnil je iz žepa zarmeneli list in pri mesečnem svitu je pričel brati obledelo pismo : »Dragi oteč, draga mati ! Oznanujem vama, da praznujem dne 14. t. m. svojo poroko z gospodično Lily de Seffy. Prav žal mi je, da vas ne morem povabiti na svatbo. Kajti moja žena go- vori tuj jezik, tako da bi se vi z njo niti pogovoriti ne mogli. Pri tem pa bodo pri svatbi navzoči tudi znanci in sorodniki moje žene, vseskozi ljudje tujega jezika, tujih šeg in navad. Vem, da bi vas s svojim povabilom ne vzradostil bogve kako, ker bi se ne čutili med svojimi. Poslal bi vam bil tiskano vabilo, ali pustili smo tudi to tiskati v tujem jeziku. Po svatbi vas obiščem!" Dočital je, zložil zopet pismo ter ga spravil nazaj v žep potem pa je iznova nadaljeval. »Tedaj je prvokrat mati zapiakala in jaz se tudi nisem smejal k temu. »Veš oče, povedala mi je takrat, to me je pripravilo k plaču, »da Peterček niti najinega blagoslova neče." Meni zopet ni dopadalo ime Peterčkove neveste. Lily! V celem kalendarju te svetnice nisem našel. A materi o tem nisem povedal nič, kajti jokala je itak brez tega dosti. Tudi po svatbi Peterčka nisva videla. Poslal nama je razglednico odnekod iz daljne Italije — s svojega ženitovanskega popotovanja. Preteklo je zopet leto in od sina smo dobili zopet pismo. Tudi to sem shranil." Potegnivši iz žepa listek ga je čital svojim sosedom : Narodi! se nama je deček. Hotel sem, da bi se imenoval po vàs, ali ni moglo to biti. Krstili smo ga po botru. Alfredek mu rekamo. Vaš sin Peter." Dedek Drahota je odložil pipo ter začel pripovedovati dalje: »Takrat sva plakala oba, jaz in mamka. In bilo je to ravno v tem času, po svetem Vaclavu, ko mi je vzel Bog mojo Katarino. Tedaj sem šel k gospodu učitelju Šipu — revež, jedva je še mogel hoditi — ali vendar je napisal pismo za Petra. In mislite, da je prišel na pogreb? Ne, ni prišel. Na dan pogreba je poslal krasen, velik venec. Zgoraj za palmovo vejo sta bila privezana dva široka traka. In mislite si, kaj je stalo na njih? Z zlatimi črkami je bilo napisano: »Iskreno ljubljeni materi, hvaležni sin." Ali ta hvaležni sin, ki že sedem let svoje matere ni hotel videti, mislil sem si jaz pri teh besedah, kakor tudi ta, morebiti, ki je pisal te črke." Dogovorivši je zopet zakašljal, napolnil si pipo in se zamislil. »Kako pa je bilo dalje, oče Drahota," vprašal je eden izmed sosedov. »Dalje, sosedje? No, jaz sem hišo prodal in se preselil semkaj v vašo vas. Letošnjo zimo bode temu tri leta. »In kaj dela Peter?" se je zopet nekdo oglasil v ozadju. »Ne vem, odgovoril je starček Drahota, ni pisal več od tega časa nobene vrste. Kedar me poneso na pokopališče, tedaj pošlje morebiti tudi venec na mojo krsto s širokim trakom, opremljenim z zlatim napisom! »Iskreno ljubljenemu očetu, hvaležni sin." Toda tega si ne pustim položiti na grob, kedar me poneso h Katarini na pokopališče. To imam v testamentu zagotovljeno." Tako je pripovedoval dedek Drahota. Govorilo se je še sem in tja in sosed za sosedom se je polagoma odpravljal domu, da leže k počitku pod svojo slamnato streho. Tudi dedek Kuba se je ločil ko so odšli že vsi drugi. In Drahota je ostal sam na kameneni klopi, kakor je bil sploh sam na tem svetu. Nagnil je glavo na svoja upadla prša in naglo odpihaval dim, ki se je valil iz pipe, kakor bi hotel odpoditi iz svoje sive glave žalostne spomine. J. Dobrovc in dokazuje z zgledi kako so nemški nacijonalci nam nasprotni v gospodarskem, narodnem in verskem oziru. Ovrže nekatere ugovore nasprotnikov ter priporoča kandidaturo g. Ellersdorferja. Omeniti je treba, da so tudi tukaj, ko je predsednik omenil, da se bo na kratko tudi nemško govorilo z ozirom na morebitne navzoče Nemce, kmetje takoj rekli, da ni treba. Živela zavednost! Deželni poslanec g. Plešivčnik je ugovarjal, toda tako slabo, da so se mu smejali in ga pomilovali. Trdil je med drugim, da so bili klerikalci zoper volilno reformo, in da nemški nacijonalci zato niso kaj dosegli, ker so bili v manjšini. Zavračal ga je predsednik točko za točko. V splošnem navdušenju za g. kandidata se je shod zaključil. Iz velikovške okolice. (Volilna borba.) Gospod urednik najpoprej moramo Vam izreči svojo skrajno nezadovoljnost (?), ker ste „Sternbirta“ v zadnji številki „Mira“ tako zdelali. Vi menda ne veste najnovejšega poročila, da je Nagele prijatelj „Mira“. In kakšen prijatelj ! Le poslušajte ! V njegovi oštariji več let sem visi med drugimi liberalnimi časopisi na ogled „giftna krota“, ki sliši na ime „Štajerc“. Oče „Štern-birta“ so sicer strasten nasprotnik slovenščine, le „Štajerc“ mu diši, tudi mu diši slovenski denar in glasovi Slovencev, to pa le mimogrede omenjamo. Tedaj „Štajerc“ samo v njegovi hiši na steni visi, „Mir“ pa na srcu nosi, ga okoli kaže in daje iz njega še drugim brati, in kakor slišimo, zadnjo številko „Mira“ bo v okvir dal in v svoji najbolj fini sobi obesil — iz same hvaležnosti in ljubezni. Tedaj. g. urednik, prosimo usmiljenja v „Miru“ do „Šternbirta“. — Kako ta volilni boj človeka predela ! Mi smo poznali g. kandidata kot človeka, prijaznega, potrpežljivega in omikanega, v Št. Petru pa je rjovel, zmerjal — hvala Bogu le po nemško, ker berač slovenskih glasov še slovensko ne zna —- je bil od jeze plav in rdeč kakor kuhan rak; je dal priimek tistemu, ki je v „Mir“ pisal o losu „Gau-ner“. Le očka s takimi rečmi počasno! Mi nismo tega krivi, da se po celi okolici ves čas o tem losu govori ravno tako kakor je »Mir" pisal, in gotovo je tudi vam ta govorica znana. Kaj pa se jezite, če to ni res? Ovreči z dokazi pa ne z zmerjanjem, je vaša dolžnost. Nam se je sanjalo o pregovoru : „Den Schuldigen geht Grausen an !“ Potem pravzaprav po vaši «ljubeznivosti" smo vsi „gaunerji“, ki smo to govorico večkrat slišali ravno tako kakor je v „Miru“ stalo. Sploh zadnji „Mir“ je vam postavil še navrh več jako kočljivih vprašanj. Če se tukaj ne opravičite popolnoma, no, potem bomo z vami tega »gau-nerja“ iskali in ga bomo gotovo našli. Radi Št. Petra je to bilo, gosp. Nagele, od vas naravnost predrznost napovedati shod tam. Ali ste že pozabili, da je vaša stranka v Št. Petru pri zadnji občinski volitvi imela komaj toliko glasov, kolikor je prstov na roki. Tedaj v skoro čisto katoliško slovensko občino gre fehtat glasov nemški nacionalec, ki še slovensko ziniti ne zna. Kaj pa bi se zgodilo, ko bi šel v nemške kraje kakšen katoliški Slovenec Nemce slovensko zmerjati ? Imate se zahvaliti pohlevnosti Slovencev, da so se vašemu zmerjanju le smejali. Vi ne znate na shodih menda nič govoriti, le zmerjati nasprotnike in sebe hvaliti. Ne poznate pregovora : «lastna hvala smrdi?" Cerkveni shod v Št. Petru je bil takrat dober, da ste po božji službi lovili kristjane za svoje nakane — seveda brez uspeha. Vi, g. Nagele ste se s svojimi par pristaši plazili okolu cerkve, noter iti pa ste se bali, čeravno ste bili dve sv. maši in pridiga — morebiti da bi se bili potem lepem «krščanskem" izgledu na shodu bahali, da ste tudi kristjan, ni-li res? Sploh pred shodom ste bili do ljudi še jako prijazni, — celo pozdravili ste kot prvi nekega rokodelca, kateremu se je to jako čudno zdelo in ki je dejal, da čeravno sta se prej že velikokrat srečala, da ga «Šternbirt" nikoli ni pozdravil. Ja, kaj vse stori kandidatura ! G. Nagele, tega človeka boste že poznali, saj ste se ga še ta dan v Grebinju lotili in dejali, da je dr. Miiller v Št. Petru lažnjivo trdil, da mestni gospodje samo pred volitvami kmete poznajo. Spominjate se, da vam je ta rokodelec, ki je poštenjak in našinec skoz in skoz, odgovoril: »H. Nagele, das ist mehr oder weni-ger wahr.“ Nato ste jo z dolgim nosom odpihali. Spominjate se še, g- Nagele, da ste na dan volitve v deželni zbor, ko sta kandidirala Pod-gorc in Plesičnik, prišli v Grebinj k Plazniku in tam ljudem dejali: «Kdor bo volil Plesičnika, naj je zastonj, kar si srce poželi, plačal bom že jaz ?" Ali to ni bilo naravnost kupovanje glasov? Ali vas ni zdaj sram, ko je na taKO podlo delo zdaj kriminal ? Mi vemo, da ta denar ni šel iz vašega žepa, tako radodarni niste. Pa to ravnanje, javno podkupovanje ljudi, je za vas značilno. Takrat ste tudi vpili z vašimi pristaši: «paur paura voli, pa ne gospoda " To smo si zapomnili, in zdaj mi vpijemo, da se po celem volilnem okraju sliši: „Paur voli paura Ellersdorferja, pa ne gospoda Nagel a.“ Gosp. Ellersdorfer sam z lastnimi rokami opravlja kmetijsko delo, kaj takega pa pri Nagelnu nihče še ni videl. In kaj pa imamo reči k junaštvu «Šternbirta" v Grebinju? Obdan od velikovških „purgarje“, ki od slovenskega kmeta živijo, je prišel on v Grebinj razbit shod slovenskih kmetov. Ali bo potem kakšen slovenski kmet tako zabit, da bi za «Šternbirta" glas oddal ? Ni mogoče ! Reklo se je nam, da je grebinjski zdravnik ta dan hujskal druge ljudi, da bi za Ellersdorferjem vpili «Feigling" (strahopet-než). Mi mislimo, da se je zdravnik v naslovu zmotil. Mi vprašamo, kdo je „feigling“ ? Ali tisti, ki kakor g. Ellersdorfer gre sam med nasprotnike, jim tam po zasluženju svoje mnenje pove, ali tisti, ki z veliko gardo obdan pride razgrajat? Zakaj si zgovorni Nagele ni upal sam priti čez preprostega kmeta Ellersdorferja v Grebinj ? Naj služi velikovškim škricem in vovbrskim ...... na znanje, ki so vkup bili garda «cesarja" «Šternbirta" dediči : Ko bi g. Ellersdorfer kot mož, ki župan gleda na red v občini, ne bil odpovedal shoda, bilo bi prišlo do takega pretepa, da bi grebinjski zdravnik ne bil utegnil velikovških in vovberskih glav vkup šivati. In kdo bi bil tega kriv? G. Nagele, prosimo za odgovor? Čeravno so bili slovenski kmetje in njih hlapci v manjšini, toliko vi nemčurski škrici veste, da ena pest naših krepkih ljudi izda za 10 pesti velikovških in vovberskih mandelcev. Drugokrat še več. Prisrčna hvala fant Mentelnu iz Vovber, ki se ni bal vovberskih „zajcev“. V velikovškem sodnem okraju je po sestavi volilnih listov 3152 volilcev. Ako bodo naši vsi storili svojo dolžnost, kar za gotovo upamo, ako sodimo naše volilne shode, potem je zmaga g. El. E 1 1 e r s d o r f e r j u zagotovljena. Nemško nacijonalna stranka. Zboruje pri zaprtih vratih. V Svečah so imeli dne 21. aprila «nacijonalci" volilni shod, ki so ga sklicali s povabili, brez katerih ni bil vstop dovoljen. Tudi v Borovljah menda ni dobil vsak vstopa, ko so tam zborovali. Zakaj neki ne napravijo javnega shoda ! Menda zaradi tega, da bi Slovenci, ki so po večini katoliški, ne izvedeli o njih protiverskem programu. Kolikor smo izvedeli, so v Svečah razvili govorniki program njih stranke, v vseh točkah se vjemali v tem, da hočejo napovedati duhovnikom vojsko in njim vzeti pri ljudstvu vpliv, tako v šolskem in javnem življenju. Kako Nagele agitira sam zase. Na Djek-šah so ustanovili „fajerber“. To priliko je porabil tudi Nagele, da dobi nekaj «fajerberkarskih" glasov zase. Podaril je namreč «fajerberu" celih 20 K za nabavo gasilnega orodja. Radovedni smo res, koliko glasov si je s tem «človekoljubnim" darilom ravno pred volitvami pridobil. Sicer pa moramo priznati Nageletu, da je zelo «kunšten", ako misli na tak način loviti volilce na svoje limanice G. Florijan Ellersdorfer, pameten in previden mož. Nasprotni časopisi našega kandidata, g. Ellersdorferja, radi shoda v Grebinju napadajo, češ da je bojazljivec (Feigling), ker si ni upal zborovati, ko je videl toliko nasprotnikov in je shod preložil. Pač radovedni smo, kaj bi g. Nagele storil v takem položaju. Ravno v tem, da je naš kandidat tako ravnal, je pokazal vso svojo razumnost in modrost, zakaj, kdor pozna sirove Velikovčane, mora g. Ellers-dorferju popolnoma prav dati. G. Pikš je ravno mož, ki se noče prepirati in kregati, kakor je to svetovnoznana velikovška «manira", ampak dostojno in pravilno zborovati. Velikovčani, ali veste, kako pravi tisti nemški pregovor: «Der Geschei-tere gibt nach" (Pametnejši se uda) ? Nagele, najboljši agitator za Ellersdorferja. Znano je že, kako surovo se je obnašal nemškonacijonalni kandidat v nedeljo dne 14. t. m. v Št. Petru in Grebinju s tem, da je v prvem kraju naš shod motil, v drugem ga pa z junaškimi Velikovčani preprečil. Marsikateremu so se odprle oči. To kaže ogorčenje posebno grebinjskih okoličanov kmetov in hlapcev. Ti sedaj govorijo med seboj: «Zdaj smo spoznali Velikovčane ; naj se še privlečejo k prihodnjemu zborovanju, bomo jim že pokazali pot proti Velikovcu". Tako nemški naceljni, katerih vodja je «sladki" in «dobri" g. Nagele, sami delujejo na zmago našega kandidata; obenem se pa tudi s tem skrbi, da se bo našim ljudem polagoma zdanilo. Mi smo g. Nagele-ju in Velikovčanom hva- ležni za tako agitacijo. Le tako naprej in štiri« najsti maj bo naš ! G. Nagele, ali je res ? Po Velikovcu se govori, da ste obljubili 1000 kron, reci e d enti s o č tistemu, ki vam pove, kdo je pisal oni članek o Vrhovnikov! srečki. Poživljamo vas, da to javno objavite, ker samo na g o v o r i c e se ne moremo zanašati ! Morebiti bi ta lepa svota nekomu prav dobro teknila. Torej na dan z možatostjo! G. Ringel, uradnik mestne hranilnice v Velikovcu, ali vam je kaj znano, da se govori po mestu, da ste tudi vi obljubili 2000 kron, reci d v e t i s o č , tistemu, ki bi povedal, kdo je spravil med svet ono že davno znano novico o Vrhovnikovi srečki? Nam je nerazumljivo, kako tudi vi pridete do tega! Naš list vendar ni imenoval nobene osebe. Dvetisoč krone je že lep denarček. Prosimo pojasnila ! Nafarbani Velikovčani. Zadnjo nedeljo, dne 21. t. m. se je naenkrat raznesla po Velikovcu novica, da bodo Slovenci zborovali na Ruštatu pri Raku. Na to se je peljalo in šlo več Velikovčanov vun, da bi se „udežili“ slovenskega zborovanja. Toda z žalostjo so morali povešati svoje butice, ko ni bilo zunaj nobenega slovenskega «hujskača", še manj pa shoda. Šilno hudo jim je bilo, da niso mogli opravljati njim tako priljubljenega „kšefta“, motiti slovenskih zboro-rovalcev. Naj bi prišli rajši na Rudo ali v Go-renče; videli bi bili, kako se je tam navdušeno ploskalo in pritrjevalo g. Ellersdorferju. Oni pa, ki je Velikovčane tako imenitno potegnil, zasluži javno pohvalo. Nagele in njegovi shodi. Nemškonacijonalni kandidat g. Šternbirt prireja svoje shode kaj rad tudi ob sobotah zvečer. Tako je storil na Rudi dne 13. t. m., kjer je imel samo kakih 30 naceljnov, katerim je baje celo noč pridi-goval. Si je pač mislil : «Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri !" Kaj ne, tako se skrbi za «pravo vero", kakor je v volilnem oklicu za g. Nageleja? Če se celo noč lumpa, potem pač ima človek veselje, da spolni drugi dan svojo krščansko dolžnost. — Ravno tako se je godilo tudi v Vovbrah dne 20. t. m. Tam je imel več somišljenikov in poslušalcev, kakor na Rudi, in tudi tam so se veselili dolgo v noč in sanjarili o zlatih časih, ki jih bo prinesla Nagelejeva zmaga (?) — Isto je bilo tudi zadnjo nedeljo v Šmarjeti, kjer je bilo okoli 100 poslušalcev; baje so tudi tam bili do petelinovega petja prav Židane volje. Studenci Nagelejeve milosti že tečejo. Socijalni demokrati so v Velikovškem okraju zborovali dne 7. t. m. na Rudi; shod je bil še dobro obskan. Govoril je kandidat Eich iz Beljaka. Drugi shod so imeli na Želinjah dne 13. t. m. Tudi tam se je predstavil Eich svojim volilcem. Sicer se pa o socijalnodemokraški agitaciji nič kaj posebnega ne sliši. Vernberg. (Zopet Angerer.) Vne-nedeljo dne 21. t. m. je bilo pri Marinču v Skoči-dolu zopet nemškonacijonalno zborovanje, kateremu je prisostvovalo jako malo poslušalcev in še teh največ iz radovednosti, kaj bo Angerer klobasaril. Grajal in slikal je po stari navadi «pogubonosno" delovanje krščansko - socijalne stranke, nasprotno slikal vse «najboljše" uredbe nemško-nacijonalne stranke za kmeta in delavca. Mi pa g. Angererju ne maramo iti tako hitro na limanice. Njegovo dično stranko poznamo že prav dobro iz deželnega zbora, da se ravno toliko za-stopi na gospodarstvo kakor kozel na vrtnarstvo. Prav počrez mu ležijo v želodcu mladi duhovniki, seveda ker leti ljudstvo še z največjim uspehom zbujajo in svarijo, da se ne vsede vsakemu sleparju na lim, kar je gotovo takim, ki pridigujejo za prosto šolo in razporoko v veliko škodo. Ko se mu je zdelo da so ljudje že dovolj prepričani, da imajo samo njega voliti, je zaključil nad vse «mizerabel" izpadlo zborovanje ter se podal s svojimi «zvestimi," kakor Oraš, Robaš in drugi njegovi nemško nacijonalni agitatorji, proti Brdu, da je tudi še tamkaj prodajal svojo profesorsko «modrost". Koroške novice. Opozarjamo, naše dopisnike in vse one, ki se pismeno obračajo ali na uredništvo ali na upravništvo «Mira", da naj svoje pošiljatve naslavljajo v Celovec, ne pa v Ljubljano, ker se sicer zavlečejo marsikatere važne stvari. Šolske vesti. Premeščen je učitelj Ludovik Primožič iz Šmihela nad Pliberkom v Sko-čidol. Slovensko uradovati je začela občina Št. Danijel. Dijaška prenočišča. Akad. plan. krožek v Pragi je že pred enim mescem razposlal na narodne gostilne, slov. občine in društva, vabila, da ista naznanijo, če imajo kakšno prenočišče za dijake na razpolago (za kako ceno ? cena hrane?), da se tako omogoči dijakom potovanje v počitnicah in spoznavanje razmer posèbno na Koroškem. Odzval se skoraj brezizjemno še ni nihče. Še enkrat se opozarjajo vsi oni, ki imajo kako prenočišče na razpolago, da to blagovolijo naznaniti pravočasno na:Akad.plan.kro-žekvPragi,!!. vTùni'ch 13. „Mir“ pa Nagele. V zadnjem „Štajercu“ se je postavil nemškonacionalni kandidat za veli-kovški okraj, velikovški prajar Nagele na visoko stališče nedotakljivosti ter zahteva, da naj mu „Mir“ pove, kdo je pisal ono vest, v kateri se je nekega kandidata vprašalo, kaj je pravzaprav z neko srečko, zaradi katere se je ustrelil kmet Vrhovnik. „Mir“ ni imenoval nobene osebe, a vzlic temu je Nagele čutil, kakor pravi v »Štajercu", „da se tiče ta notica brezdvomno njegove osebe“ in na shodu v Št. Petru je tudi sam povedal, da se tiče ta stvar njega ter je celo priznal. da mu je Vrhovnik res dal srečkoindaseje srečka res izgub i 1 a. Ja, preljubi gosp. Nagele, zakaj se pa praskate, če vas ne srbi, zakaj ste se pa tako hitro oglasili, če se vas ne tiče ? Kaj pa more „Mir“ zato, če ves velikovši okraj govori o vas, Vrhovnikov! srečki in njegovi smrti. Je pač težavna stvar in s samim zabavljanjem se takih stvari ne spravi s sveta. Zapomnite si to, gospod kandidat Nagele! Gospodek Karol Linhart, ki se je hotel vsiliti rudarski uniji kot tajnik južnega revirja, je pridobil nekaj rudarjev v Trbovljah s svojim sofističnim in lažnjivim nastopom ter jih nahujskal proti zaupnikom rudarske unije, češ, da so zakrivili, da ni bil on nastavljen kot tajnik. Unija ga ni prijela zaradi teg:a, ker je njegova preteklost preveč umazana. Ze 12. avgusta 1904 se ga je v Ljubljani pri strankini konferenci odstavilo iz uredništva »Rdečega Praporja“ zaradi nekih neredov. Poizvedeli smo pa pri strankinih zaupnikih; da ni zanesljiv. Da je to resnica, kaže zadnji primer, iz Zabukovca se nam namreč piše, da je dobil tam enkrat 24 K in enkrat 8 K, ki so bile last unije in ni imel nikakršne pravice do nobenega zneska. Linhart je vzel denar, a ga do danes ni odračunal, dasi je že od takrat preteklo par mesecev. Obenem se nam poroča iz Trbovelj, da sedaj tamkaj obrekuje razne zaupnike, preti, da bo izstopil iz stranke in izdal brošurico proti zaupnikom in da hočejo razni zaupniki škodovati delavcem v Trbovljah pri njih gospodarski zadrugi. Mi izjavljamo tukaj, da je to samo laž g. Linharta, ki ima sicer dober jeziček, a vse drugo malo velja. Svarimo vse delavce, da ne verujejo človeku, kateri je že doslej grozno škodoval trboveljskim rudarjem. Turn-Toplitz, dne 7. aprila 1906. Odbor rudarske unije." — Tako se glasi izvirno poročilo rudarske unije o Korlčku Linhartu. Mnenje o Seifritzu od osebe, ki mu je zelo blizu, je za kandidata značilno. Tisti liberalec in Nemec, pa pošten in dober mož. Torej poslušajmo ga : »Da so Nemci tega morali za kandidata postaviti! Ravno tako kot bi drugih ne imeli! On ja ne zna govoriti, ja ni človek zato, on se ja nikoli ni zanimal za politiko. Kaj pa je delal zunaj (na Dunaju)!" — Spal. Da je to res, so govori kandidara Seifriza samega pokazali. Menda še tega brati ne zna, kar mu drugi napišejo. Kako bi mogel potem šele sam kak govor skupaj „skvanfat“ ? ! V imenu vere zdaj poživljajo nemškonaci-jonalni listi k volitvi svojih kandidatov. Zdaj na-krat iščejo njihovi uradniki svete in pobožne izreke v svetem pismu, navadno izreke o miru, ljubite svoje sovražnike, mir vam bodi in več takšnih. Mi opozarjamo: 1. hudič je trikrat skušal odrešenika in trikrat se je sklical na sv. pismo : češ, zapisano je: angeli te bodo nosili itd., a vendar se Kristus ni vdal. 2. Vsi krivoverci so se tudi sklicevali na sv. pismo. 3. Sv. pismo govori tudi o krivih prerokih, ki hodijo v ovčji koži. Na to se pa mi sklicujemo, ker nemški nacijo-nalci so krivi preroki, ki hodijo pred volitvami v ovčji koži, kot poslanci so pa volkovi, ki odirajo ljudstvo z dijetami, z zavarovalnicami proti požaru, s šolskimi palačami in krivo prerokujejo o svobodni šoli in o ločitvi zakona. Kristus je rekel, treba se jih je ogniti in izognili se jih bomo dne 14. majnika. „Freie Stimmen" so se zaletavale v Šent-janžane, da so se upali, ne da bi prej Laknerja ali Dobernika vprašali, prositi za železniško postajo. Kako se Št. Janž drzne to storiti? — Tam naj bi vlak obstal, pravijo »Freie Stimmen", kjer je samo klerikalna bindišarska vas. Št. Janž in Sveče naj si zapomnijo : Ako bo Seifriz izvoljen, Ste te dve postaji pokopani. Ta mož bo nasprotoval tem postajam, ker so klerikalne vasi, kakor se iz »F. Stimmen" razvidi. — Tako torej : Milijoni in milijoni so se nasipali v to železnico iz kmečkih žepov in čemu ? Da se mettni smrkovci vozijo bržkone na izlete ? ! Krasne postaje in poslopja se z velikim trudom postavijo; zakaj? Da se v juniju in juliju kak mestni šribar brez maše vun pelje v hribe! — Kje naj postoji vlak? — Ne tam, kjer kmet svoje poljske pridelke v žu-Ijevi roki prinese na železnico, ne tam, kjer je kaka vas, ampak tam, kjer kak celovški kanclist, ki se pusti šimfati za turista, hoče onesrečiti sveto samoto naših slovenskih gora ! — Posebno pa zato ne, ker je Št. Janž klerikalen! Zdaj pa Sveče in Št. Janž, 14. majnika pošljite vsaj 200 volilcev za Grafenauerja na volišče ! Da, gotovo : tudi slovensko ljudstvo zasluži postajo! Tudi krščansko ljudstvo jo bode dobilo ! G. Grafenauer bo vedel to zagovarjati na pravem mestu. »Freie Stimmen" bo pa treba dati častno občanstvo v šentjanški občini radi zaslug. Iz Št. Jakoba v Rožu. Voziti se po novi progi sjN romarje, podobice, križce, slovenske © 4) razglednice, vžigalice in svinčnike, P ovratne verižice in drugo. © Za naklonjenost in obilna naročila prosi Klemen Čebul, cerkovnik in trgovec na Žihpoljah. Svoji It svojimi Poštne hran. račun št. 45.867. % % Hž 5S» % M M ži % iž n Posojilnica v Radovljici re^istrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6 ure popoldne, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dopoldne v lastni hiši št. 81. Hranilne vloge obrestujejo se po 4 1 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod iz lastnega. Za nalaganje denarja so tudi položnice poštno-hranilničnega urada na razpolago. Posojila se dajejo na hipotekarni kredit po S1/*0/» in na osebni kredit pa po 6° 0. Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Posojilnica ima tudi svojo podružnico na Jesenicah v HHTrovatovi iiiši št. ©6. Uraduje se vsak dan, kakor v centrali. Vsled otvoritve karavanske železnice se nudi Korošcem ugodna prilika za sigurno nalaganje denarja. Denarni promet v letu 1905 K 3,200 000. Stanje hranilnih vlog v letu 1905 K 1,877.859. m ¥ m ŽS % % Si 2? % m 2& Tovarna hranil „Ceres“ razpisuje tekmovanje za kuhinjske recepte z nagradami v skupnem znesku 5000 kron. Natančnejši pogoji se poizvedó brezplačno po vsakem boljšem trgovcu. ,CERES'-jedilna mast zemstvu v lastni tovarni stiska iz kokosovih orehov. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Peter Košak. — Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.