...... ■aaal „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto Sol leta etrt leta na mesec • t • t I • * j : I i I K 24 — • 12-- • 6— v npravnlitvn prejeman: celo leto.......K 22*— S4 leta......., 11 — trt leta • •......550 ► ♦......1*90 Dopisi naj * frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St 5, (I. nadstropje na levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje In praznike, Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovora. Upravnistvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Itd. to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. i Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 86. »Slovenski Narod41 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto pol leta četrt leta na mesec K 25— . 13— . 650 . 2*30 celo leto.......K 28— za Ameriko In vse druge dežele: celo leto..... . K 30— Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon st. 85. Državo v stiski. Lepe stvari smo izvedeli v zadnji seji poslanske zbornice, ko je finančni minister dr. Bilinski predložil svoj proračun in ga pojasnil v ekspozeju, razodevajočein vso velikansko mizerijo državnih financ. Proračun izkazuje primanjkljaja 42 milijonov. Toda to je le primanjkljaj proračuna samega, ne glede na to, da je več novih potrebščin, ki znašajo skupaj 27 milijonov in za katere tudi ni pokritja. S temi novimi potrebščinami vred znaša primanjkljaj proračuna samega 69 mi-lijonov. To je že preklicano lepa svota. A pride še lepše! Za investicije je potrebno 109 V2 milijona, ki pa sploh niso postavljeni v proračun in ki jih hoče vlada dobiti s posojilom. Povrh vsega tega pa potrebuje država še celih 216 milijonov novega posojila, največ za vojaške namene. Uvaževati je pri tem, da je vlada za pokritje stroškov za aneksijo najela že mnogo denarja in da je tudi že izčrpala prebitke, ki jih je imela v prejšnjih letih. Država, ki ima v proračunu samem 69 milijonov primankljaja, ki je porabila že vse svoje rezerve, ki je napravila že mnogo dolga in hoče sedaj napraviti še za celih 3*26 milijonov novih dolgov, taka država je pač v veliki, v strašni stiski. Avstrijska mizerija pa ni samo finančnega značaja. Notranji in zunanji položaj države je ravno tako žalosten in obupen, kakor njen finančni položaj. Konflikt med Madžari in med krono — boj med narodnostmi v tostranski državni polovici, pešanje trgovine in obrtnosti, neznosna draginja živil,vse to je ustvarilo razmere, ki so na škodo ne le veljavi in ugledu države, marveč tudi slabe njene moči in oškodujejo njen kredit. K vsemu temu pa pride še zunanjepolitični položaj. Prav te dni je ruski car napravil obisk italijanskemu kralju. Potoval je v Racconi-£ri pri Turinu, a napravil je velikanski ovinek, samo da ni stopil na avstrijska tla. Pot skozi Avstrijo je skoro za dve tretjini krajši, nego oni ki ga je napravil car, a vender to ni prišlo v poštev. Će se ruski car že ni hotel sestati z avstrijskim cesarjem, bi se bil tega lahko ognil, pa vzlic temu potoval čez Avstrijo. A še tega ni maral. To je pač demonstracija proti Avstriji, jasen in nedvoumen LISTEK. it studencu.* Vladimir Levstik. Nad močvirjem so sivele skale; in onostran bičevja je stal gozd, temna silueta v vlažnem jutranjem zraku. V skalah 60 bili domovi: tuin-tam luknja, izgrebena v razpoki, izpopolnjena 7, gručami in drobnejšim kamenjem. Pred vhodi so ležale če-pinje, kosti in odpadki piče, le red-kokje pa orodje in orožje — sekira in kopja z rezili iz kremena in zelenkastega kamna — ki so jih prebivalci skrbno čuvali v zatišju domačij. V tej naselbini je živelo pač Ao ljudi... Izza grmovja je prihajal neprijeten vonj po prebavljeni divjačini. S sključeno glavo se je prikazala med vhodom tistega doma, ki je ležal na najlepšem mestu, najbliže vodi in stezi v dolino, in v najprijet-nejšem dosegu solnčnih žarkov — mlada, še nedotaknjena človeška samica. Morda j 3 sopla hrepeneči veter petnajste pomladi. Vzravnala se je; bila je visoke • 1% »črnega runa«. izraz silnega in nepremostnega nasprotja. Ni dvoma, da se je na sestanku ruskega carja z italijanskim kraljem dogovorilo marsikaj takega, kar je za avstrijsko državo skrajno neugodno. Občna sodba \Tseh političnih krogov je, da je Italija samo še nominelno članica trozveze, sicer pa da je pristopila zvezi Angleške, Rusije in Francije. S tem je ravnovesje med velikimi silami evropskimi uničeno. Vsakdo ve, da je to sad prenagljene in nepremišljene aneksije. Z aneksijo je Avstrija samo premenila pravni naslov svoje posesti, dala je le novo ime posesti, ki jo je že imela 30 let v rokah, a plačala je to drago. Aneksija ji je provzročila skoro pol milijarde stroškov, ji je nakopala smrtno sovraštvo Rusije, Srbije in Crne gore in jo spravila v posebno odvisnost od Berolina. Danes, po obisku ruskega carja pri italijanskem kralju sta Avstrija in Nemčija popolnoma izolirani v Evropi. Nikjer nimata nobenega prijatelja in obe sta v velikih finančnih zadregah. In to prijateljstvo meti Bo-rolinom in Dunajem je tako, da se človek nehote zamisli nazaj v ono dobo, ko je bilo med Berolinom in med Varšavo najtesnejše prijateljstvo, dokler ni pruski kralj provzročil — razdelitve Poljske. Naša država je v politični in finančni stiski, v kakršni že pol stoletja ni bila. Vabilo na občni zbor političnega Brnftva „Vodnik", ki bode v soboto, 30. t. m. ob 7. uri zvečer pri „Moharju" v Šiški. Po Oljnem zboru se vrši istotam ob 8. uri shod Na shodu poročata deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in državni poslanec župan Ivan Hribar. važnosti prosi zanesljive odbor društva „Vodnik". udeležbo Osrednjo juezn slovanskih (osniHorlev o „vele 3doj-nisttem" procesu vZaarebu. Odbor osrednje zveze slov. časnikarjev' je v svoji seji dne 9. t. m. pod predsedstvom Josipa H o 1 e č -k a razpravlja! o zagrebškem tako-zvaneni veleizdaju iškem procesu in o njegovem pomenu za razvoj slovanske misli in slovanske zavesti. Da-si je bilo po aretaciji teh zagrebških »veleizdajaleev« jasno, da gre tu za pol hišk i cilj, to je, za razbitje hrvat-sko-srbske koalicije in za strahovanje srbskega življa v Avstro-Ogrski pred razglašenjem aneksije Bosne in Hercegovine, vendar smo si mislili, da so vsaj nekateri, ako ne vsi, od 53 storili nekaj, kar se sicer z veleiz-dajalstvom niti od daleč ne more pri-spoclabljati, ali bi vendar moglo služiti v pretvezo za sodnijsko preganjanje. Ali, kakor smo se začetkoma čudili, potem pa srdili, smo se naposled prestrašili, ko smo tekom javne razprave čim dalje, tem jasneje prihajali do uverjenja, da si obtoženci ne le uiso dovolili nikdar nikakega veleizdajuiškega čina, marveč jim niti niso dokazali kakih takih namenov. Pokazalo se je, da so jih vlekli pred sodišče, jih sodili in deloma tudi obsodili edinole na temelju pred-postave, da so v danem političnem momentu kakor goreči srbski narodnjaki morali gojiti misel, ki bi se spremenila v veleizdajo, ako bi jo bili uresničili. A kako se mora bati vsaki pripadnik te združene države, videč, da nin ogledu hi posezajo v naj primiti v-neje zasebuo-pravne pravice, — pravice, ki povsodi še obstoje tudi po od-vzetju svobode izražanja svojega mnenja in tiska, pravice misliti si v tajnosti svoje duše, kar kdo hoče. Slovanski časnikarji avstrijski se nadejajo trdno, da viši činitelji, negoli sta gospoda Accurti in Tara-bocchia, popolnoma uničijo razsodbo zagrebškega sodišča, v kolikor je z razsodbo od 53 obtožencev obsojenih 31; in kakor se tudi ne odrekajo nadi, da višji in največji čuvarji pravičnosti izpregledajo, in da ne bodo niti na eni ped i države dovoljevali, da bi se pravica zlorabljala za utola-ženje nepravičnih in lačnih političnih upetitov, ker pravičnost mora biti vzvišena nad njimi in nedotaknjena od koristolovskih stremljenj. postave, krepkili udov in vabljiva za oči. Pogled ji je žarel v zdravem gladu veselja; obrvi so bile košate, a po licih, zarjavelih in svetlih kakor od tolste pojedine, skoraj ni bilo las. S temena so ji padali globoko na hrbet, mehki in kakor da težki od svoje vznemirjajoče teme; zdaj jih je dvignila z roko, zavila jih s tremi obrati ter jih zateknila z dolgimi ribjimi kostmi. Ko se je pričela vzpenjati po ozki kamnati stezi, ki je vodila k studencu, ji je bilo prijetno gibati prožne noge in pri maha vati z rokami, da je šla jutranja luč z božanjem po vseh igrajočih mišicah. Opojna je bila ta snažna, mlačna luč: kopale so se v nji napete grudi, ki so se rahlo in dobrodejno premikale med hojo, hrbet, okrogla bedra in široka, obetajoč bok, kjer je bilo številneje drobnih, temnih las, gostečih se navzdol, da se je svetilo iz njih le koleno in stopalo, široko, sila pripravno za krepko korakanje po težavni zemlji. Tema neba se je bila zdavnaj iz-premenila v svetlo, skoraj izginjajo-čo barvo, ki ni bila crna, niti sivkasta, opoldne kadar se je zgostila, je bila podobna barvi tistih dolgo-zvončastih cvetlie, ki so rastle pred domom. Daleč, daleč je kopnel krvav, megličast pas tik nad poljanami, napol že na zemlji. Veter je bil nekoliko rezek, poln dišave zelišč, in čim huje se je ovijal telesa, tem prijetneje in tem brid-keje se je hotelo nečesa neznanega, hotelo se vsej krvi, vsemu željenjn. Glasovi zverjadi so sekali in grebli po vzduhu, ptiči so kričali z negrdi-mi, skoraj razumljivimi glasovi; in visoko nad glavo je stala velika ptica, in zdajci se je zdelo, da je poginila v razprostrtosti kril ter padla na zemljo kakor kremeu, izstreljen iz frače. Mlada samica je oskalila zobe; ve.dela je, v tem trenotku je drobna ptička tam spodaj v dolini prestala žvrgoleti. Studenec je šumel nedaleč; zdelo se je vlažnejše v tej bližini vode. Samica je začutila kakor hipen in buren napad radosti; v zavesti moči se je razposajeno udarila z dlanmi po bedrih, da je plosknilo na glas. Pomislila je, bivše slike so se obnovile . . . Da, preden je legla spat, jo je še bolela glava, in ostalo, in vse kakor vedno, ko se je obračala luna; ali zdaj je bilo zopet dobro, sladko se je zdelo živeti, in z veseljem se je spomnila bivolovega stegna, ki je čakalo doma, lovski plen bratov in očeta, pripravljeno, da u teši glad. Studenec se je penil čez debele skale, obraščene s temnim mahom, cel majhen slap. In slap se je izlival v tolmun, ki je bil tudi teman, ne brezbarven kakor voda ponavadi Ako zagrebški proces primerjamo z revolto nemških sodnikov na Češkem, s protičeškimi zakoni, pravkar sprejetimi v štirih deželnih zborih nemških provinc Cislajtanije, in ako primerjamo s sistematičnim hujskanjem proti češki narodnosti na Dunaju in v Budimpešti, ki mu je v odkrit namen, da bi za hrvatskimi Srbi postavili na obtožno klop po istem načinu Čehe in Slovence — potem se moramo bati, ne radi sebe, ker so Slovani vajeni trpljenja za svoja sveta prava in doprinašati žrtve za svoje idejale — temveč radi bodočnosti te države, ki so si jo Slovani vedno predstavljali kakor trdnjavo svobode vseh narodov, sestav-ljajočih to dTŽavo. Iz provokatornih glasov, ki se javljajo z Dunaja in Pešte, morajo Slovani te države uvidevati v naprej, da se bo proti nam snoval kak nov čin neprijateljstva in mržnje. Ako oni poživljajo, da se Čehom in Slovencem mora storiti po vzoru zagrebškem, nam napovedujejo s tem, da store slične korake k našemu narodnemu razdvojenju, razdrobljenju in oslabljenju, kakor so bili storjeni proti hrvatskim Srbom, katerim so šteli v zločin tudi to, da uporabljajo svoje narodno ime, svoj prapor in da se ne odrekajo svoje krščanske vere, ki ima pri njih naroden značaj. Po zagrebškem zgledu se tudi drugi Slovani te države morajo pripraviti na skrajne persekucije. V nedaljnem času bodo preganjali Mo-ravana, Šlezijea in Niže- in Oornje-Avstrijca, ki se imenuje Čeha, Štajerca, Korošca, Goričana, Kranjca, Istrana, ki se nazivlja Slovenca, Dalmatince in Istrane, ki se nazivljajo Hrvate, a obenem ti naši neprijatelji sami izmišljajo lažiimena za Slovane, ki se nočejo ločiti od velike narodne celote. Z ozirom na to se morajo Slovani pravočasno postaviti v bran proti nasilju svojih sovražnikov; a pred vsem morajo njihove težnje iti za tem, da v vsakem posamičnem njihovem plemenu prešine mase do globin narodna zavest in da se ujedini-jo in konsol idi rajo, ker samo tako se jim bo možno ubraniti grozne nevarnosti, ki grozi njihovi narodnosti, in bodo mogli vstrajati v težkih izkušnjah, katerim so izpostavljeni. Žalosten in brezradosten, poln očitnih napadov in skritih vab in spletek je v tej dobi položaj slovanskih narodov v tej državi, a reči ne bomo mogli, da nismo bili opozorjeni na to. To svarilo nam je zaklical zagrebški proces in mi smo je slišali. V tem leži njegov pomen za Slo-vanstvo. Ali niti ti žalostni vtisi, ki jih je vzbudil v nas zagrebški proces, niso brez vsake primesi radosti. Zanosno veselje se vzbuja v nas, da je hrvatsko - srbska koalicija ostala nedo-taknena, da je, še bolj silna in neraz-rušljiva, izšla iz silnega ognja te iz-skušnje. To nam je v radost, tolažbo in vspodbujo. In ta fakt, ki najsijaj-neje priča o narodni zavesti in značajnosti bratov Hrvatov, proglašamo mi za velik napredek in uspeh slovanske misli v tem letu. Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj priredi danes v četrtek, 28. oktobra ob 8. zvečer \m orasmo zoon pri iastotiarjo" na Karlovški cesti. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju deželnega zbora Poroča dež. poslanec dr. Ivan Tavčai. 2. Bazno. K obilni udeležbi vabi odbor Državni zbor. 4. plenarna seja. Dunaj, 27. oktobra. Zbornici, je danes izvršila volitve v odseke in je potem nadaljevala draginjsko razpravo. Vloženih je bilo zopet mnogo predlogov, med njimi predlog posl. Svlvestra glede poslovnega jezika zbornice. Vloženih je bilo tudi več interpelacij; interpeliral je med drugimi posl. Wastian glede »preganjanja« Nemcev od strani Slovencev na Sp. Štajerskem. Konference. JL u n a j , 27. oktobra. Za jutri je povabil min. predsednik nemške voditelje na konfernco. Sporočil jim bo svoje načrte glede rešitve sedanje krize. V petek bodo imeli pri Biener-thu konferenco slovanske stranke; Slovanska Enota ima jutri sejo, da se pripravi za to konferenco. V soboto se bo v ministrskem svetu odločevalo o znanih jezikovnih naredbah, nakar bota odstopila oba češka ministra. Zato se bodo predstojeće konference bavile tudi s situ- Samica je pokleknila na široko ploščo ob robu, sklonila se, da se je napela prožna koza nad pleči in hrbtiščem, ter si izprala zadnjo zaspanost iz oči. Nato — pri kraju je bila voda plitkejša — je spustila dlani do mehkega peska, sklonila se še niže ter pričela srebati z dolgimi, hlastnimi, krepčajočimi požirki. Voda je imela prijeten okus po mahu. In slap je šumel • in lovil vse druge glasove, tako da je bilo zares in gotovo: nikjer naokoli ni živega bitja, živ je samo ta slap in drhteči tolmun; in živ je tisti mogočni On, ki stoji na nebu, en sam ogenj, in daje luč in gorkoto in blagoslavlja zemljo, da raste vse, kar je: tisti silni, neumrjoči On, ki gori v višavi ter gleda svoj obraz poleg njenega v gladini tolmuna. Napojena, se je obrnila, še vedno kleče ter hotela razprostreti roke v češčenje; takrat se je ustavil njen pogled na senci človeške postave. Dvignila je oči in videla krepkega, mladega samca, ki je zdel na skali ter jo nepremično prodiral z žareči-mi očmi. Zopet, m silno ko nikdar. Jo je pretresla tista skoraj sladka groza, s katero se je vedno umikala zagonetnemu ognju samčevih oči. Zgulila se je, da bi beiala; tisti hip se je zganil tudi samec in pri vstal, oprt na pravo roko, in samica je obidela kakor privezana, s srdom na ustnicah, dočim se je spodaj ob srcu ž* nabiral presunljivi jok strahu. Toda v tej bojazni se je topila, kakor v vodi med čebel, velika in pričakujoča sladkost in radovednost. Srepo je premotrila samca, ko se je približal: ves je bil kakor oče in bratje, in vendar se je zdel krepkej-ši, silovitejši, lepši od njih; in čemur se ni čudila pri domačinih je obdarjalo njega s čarobno važnostjo, večjo od važnosti vseh drugih ljudi, ki so živeli v rodnih duplinah. Te samec je bil neznanec, od drugod. Odprl je usta, obraščena s temno brado; tudi po životu je bil ves kosmat. In s hripavim, trdim glasom je izbruhnil besedo; »Lepa!« »KajI! — je zaječaia samica oa ječe. »Hudi Ubili« »Ne!« je odgovoril samčev glas, zamiraje od strasti: »Ljubiti!« Ljubiti! Mlade samice se je polastila smrtna groza. Videla je že ljubezen, domači in sosedje se niso skrivali — in vedno se je strašno bala. Z naporom vseh moči se je pognala kvišku in zbežala. Košcata noga se ji je podstavila od zadaj; omahnila je na roke in zarjula z ne-stvorskim zvokom. Takrat jo je objelo* dvoje rok, ki so se sklenile Čez prsi, in hip nato se je s vročo bole* čino vsa začutila njegovo,., 83 ^738 acijo, ki nastane po demisiji dr. Bra-fa in dr. Žačka, Korespondenca »Zentrum« javlja, da je min. predsednik že danes sprejel med dragimi tndi posl. Globinskega in Šusteršiča. Namen vseh teh konferenc je najti sredstva, s katerimi bi se razmere v zbornici in na vladnih sedežih stabilizirale. Dobro poučeni parlamentarci trdijo, da se ne misli na uradniški kabinet, ker bi tak kabinet nikakor ne zboljšal položaja in bi od njega ne imela niti država niti zbornica nobenega dobička; kajti kabinet bi ne mogel razpolagati z zanesljivo večino v svrho dosege državnih potreb. Seja klubovih načelnikov. Dunaj, 27. oktobra. Seja klubovih načelnikov je sklenila, da boui jutri in pojutršnjcin daljši seji, zato pa bo seja v soboto kratka. Prihodnja seja bo potem šele v sredo. Socialno zavarovanje in zakon o trg. pomočnikih se bota izročila odsekom brez prvega čitanja. Glede ostalih predlog se bo Slov. Enota izrazila Selc j o prihonji svoji seji. Ogrska kriza. Budimpešta, 27. okt. Pogajanja med strankami se nadaljujejo. Wekerle pojde na Dunaj šele prihodnji teden. Justhova skupina namerava v slučaju, da do 3. novembra ne bo nobene odločitve, zopet nadaljevati zasedanje parlamenta in postaviti na dnevni red poročilo bančnega odseka. Stranka neodvisnosti izjavlja, da vojaškim koncesijam ne pripisuje nobenega posebnega pomena, temveč zahteva gospodarskih koncesij. m Carjevo potovanje. *' Poznanj, 27. oktobra. Car je ob 8. zjutraj dospel sem in se je po petih minutah odpeljal dalje. Milan. 27. oktobra. Urednik »Corriere della sera« je imel pogovor z ruskim poslanikom v Kimu, knezom Dolgornkim, ki je povdar-jal, da carjev obisk ni imel agresivnega značaja. Dokler ne bo avstrijska, politika na Balkanu stremila za kakimi novimi povečanji, ni nobene nevarnosti za mir. /zhodna Azija. Knez Ito. Pariš, 27. oktobra. Dosedanje preiskave so dognale, da gre pri atentatu na kneza Ita za delo onih zarotnikov, ki so v marcu t. 1. umorili japonskega diplomatskega agenta Stevensa. V Tokiju imajo baje obširen materijal, da bodo lahko celo zaroto zasledovali. Zarota v Koreji. London, 27. oktobra. »Mor-ningpost« javlja iz Tokia: Vlada je odkrila obširno protijapon>ko zaroto v Koreji. Dozdaj je bilo že nad 100 oseb aretiranih, med njimi guverner v Kanghvi. ^mišlicniki! jlaprednjaki! Vabilo na SHOD narodno - napredne stranke ki bode v soboto, 30. t. m. ob polu 9. zvečer v gostilni ge. jK. JKayerjeve 7 Tm% Dnevni redi 1) Poročilo o deielnozDorskem zasedanja In političnem poloisfa. Poroča dež. poslanec Ciril Pire. 2) Organizacija narodno - napredne stranke. Govori dei. poslanec dr. Fran Novak. Naprednjaki iz Kranja in okolice pridite vsi na shod! Jzvrs. odbor nar.-naprcBnc stranke. Meščani! Naprednjaki! na SHOD narodno - napredne stranke ki bode v nedeljo, SI. t. n. ob phi I. hp. ob lepem vremenu v parka prod gradom, v slučaju slabega vreme* na pa v Jtokatarl" dvorani v MollIkL Dnevni redi 1.) Poročilo o političnem poletela In deielnozborskem zasedanja. Poroča dei. poslanec Fran Vianlkar. 2) Organizacija narodno - napredna stranke. Govori dr. Gregor 2 e rja v. Meščani ie okoličani, pokažite svoje napredno lice in pridite vsi na sbod! OH 3. pop. se vrti velik sbod v Gradcu. Izvrš. odbor nar.-napredne stranke. Dnevne vesti. r-f- Shodi narodno - napredne stranke na deželi delajo klerikalcem že velike skrbi in srd jih razjeda tako, da bljujejo že sani strup. Kar si more od cvička razgreta fantazija izmisliti zabavi j ie, pa naj so še tako fantalinske in otročje, vse jih stresa »Slovenec- okrog" sebe. Kadar se nasprotniki jeze, je to vselej dobro znamenje za napredno stvar, kadar nasprotnikom zmanjka humorja, tedaj je vselej brez dvoma, da naprednjaki dobro delajo. Shodi narodno - napredne stranke spodkopavajo stebre klerikalizma na kmetih in vsak shod rodi svoj sad. Ali ni bil dr. Krek tisti mož, ki je svoj čas pisal, da so klerikalci začeli svoje delo na kmetih s shodi in da so shodi rodili obilen sad, tudi če je bilo samo pet poslušalcev? Shodi napredne stranke so že zdaj vse drugače obiskani kakor klerikalni shodi in »Slovenec« se zaman trudi, da bi zmanjšal njih pomen in njih uspehe. Naj bo prepričan, da bo napredna stranka vztrajno in sistematično nadaljevala s shodi v svrho, da spozna vsa dežela to izprideno stranko in n.ieno početje. + Deželna električna centrala s Pavšlarjevimi vodnimi silami je za enkrat vzela prav žalosten konec. Klerikalci in Pavšlar so že pili na medvedovo kožo. Tomaž se je že videl kot milijonarja in bogato plačanega direktorja deželne električne centrale, a vse je šlo po — vodi. Ti preklicani liberalci so ves projekt pokopali in dež. zbor ni nič več dovolil kot nekaj kronic za studiranje vprašanja o vodnih silah. Za Larapo-ta kot referenta o tej stvari je bil to velik poraz in zato je Lampe hud kar se da, hud da se vse kadi, kadar ara kdo spomni na to stvar. Zdaj je dr. Tavčar na vrsti, da je Lampe hud nanj. Pa nič ne pomaga. Resnica ostane resnica in naj je Lampe še tako hud. -f- »Za vas, za vaše žene in otroke gre, izprazniti vam hočejo vaše žepe, oropati hočejo našo Ljubljano in jo oguliti do kosti«, tako je dejal na shodu v Trnovem dež. posl. dr. Ivan Tavčar. Šentjakobčanje, to velja tudi vam, to velja celemu mestu. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj priredi danes zvečer javno društveno zborovanje pri Rastoharju na Karlovški cesti, da tako da. priliko šentjakobskim davkoplačevalcem, da slišijo sami na lastna ušesa poslanca ljubljanskega mesta g. dr. Ivana Tavčarja, kak nda- »Moja!« je renčal samčev glas, »rečen, krut in porogljiv obenem. Nji se je zdelo, da se bližajo koraki; samec je bil slep in gluh. Udarec mu je padel čez glavo, kakor z ročajem kopja. Nato so zgrabile samico druge roke: bil je brat, dvignil jo je in odnesel proti domu. V mladi samici se je mahoma razgnevil upor. Z bratom domov? Čemu? Zakaj ne nazaj? Zakaj ne ostati tam, kjer je bilo sladko in strašno? Ubil ga je . . . Zakaj? »Pusti!« se je uprla bratu. Ta pa je zlobno zarenčal in hitel naprej. Ubil ga je, njega ... — je kovalo v njenih možganih, in od utripa te misli je vstalo mahoma besno, krvoločno sovraštvo. Bratove oči so gledale naprej, kajti pot je bila strma in trebalo je premeriti sleherni korak. Takrat je samica izdrla izza njegovega pasu nož iz ostrega kremena ter mu ga zakopala v levo stran. Bratove roke so se razklenile. Zastokal je, krik mu je utonil v krvavi peni, prevračal se je na zemlji semintja, s trebuha na hrbet, in ob-'ežal. Mlada samica je tekla nazaj. Pred studencem je klečal on, njen samec, ter si izpiral rano na glavi. Samica je pokleknila k njemu in mu pomagala. Nato se mu je zrušila k nogam ter jih objela s tihim jokom brezmejne udanosti. Samca je prešinilo kakor žar. Planil je pokoneu, njo ob sebi, grud ob grudi. »Eva!« so se polglasno zgenile njegove ustnice. »Adam . . .« je šepnila ona tiho; jedva je zaslišal glas. Eva! — Adam . . . Tako pišejo Hebrejci; v njenem jeziku je slovelo drugače. Nato je sla z njim, pod pira je ranjenca z rokami, v daljo, kjer je domoval; od tiste ure je bila ona žena njegova, od tiste ure je bil on njen mož. Ko se je čez milijon pomladi vrnil isti dan, je bil studenec zdavnaj usahnil, močvirje se je bilo posušilo in gora znižala v gričevito ravan. Tam je stal grad s prekrasnimi sobami, po njem je hodil mlad gospod v zidani suknji in s tenkim mečem ob strani. Žalosten je bil mladi gospod, stopal je okrog mize in razsipal cvet ovenele vrtnice, in nato je vzel pištolo, sedel k oknu ter se ustrelil v glavo, ker mu napudrana, pobarvana in naparfumljena samica, ki jo je ljubil, ni dovolila poljuba svojih s karminom polepšanih ust , . • rac nočejo klerikalci nadati nali napredni Ljubljani. Pokoneu, Šentja-kobčanje! Komur je mar za samega sebe, ne bo manjkal na današnjem shodu. Ea nas, aa nase lene, aa nase otroke are! Vsi na to zborovanje in pokažimo, da smo možje, da se ne damo odreti pri živem telesu! + Sapo zaprl. V našem listu priobčena članka dei. poslanca V i i n i k a rj a o veljavnosti volitev v dolenjskih in notranjskih mestih so klerikalcem kar sapo zaprli. Niti enega stvarnega argumenta ne morejo navesti proti Visnikarjevim dokazom. Kar je stvarno nepobitno se pač ne da pobijati. Zato se je »Slovenec« v rešitev blamiranoga dr. Pegana, ki so ga klerikalci že sami do grla siti, zadovoljil z nekaterimi zabavlji-cami, kakršne je slišati okoli polnoči pri fajmoštru. Sapo zaprl je Viš-nikar klerikalcem in s svojimi članki juristično dokazal, da je bilo nameravano razveljavljenje Višnikar-jevega in Lenarčičevega mandata res navadno lopovstvo in da so klerikalci res hoteli naprednjakom dva mandata ukrasti. Če so se vzlic temu napredni poslanci v državnem zboru s takimi ljudmi vsedli k eni mizi, je to pač stvar okusa, a odkrito povemo, da mi ne razumemo, kako je bilo to mogoče. + Finančni ravnatelj Kliment, ki so ga klerikalci spravili v Ljubljano, da s tem preprečijo imenovanje kakšnega slovenskega uradnika za finančnega ravnatelja, je po zatrdilu »Slovenceve« gospode dober Slovan, Čeh iz Moravske. Sprva, ko je prišel semkaj v Ljubljano se je res držal nekamo reservirano. Ko pa je uvidel, da mu klerikalci prav nič ne zamerijo, ako pokaže svojo pi-avo barvo, je jel marljivo zahajati v kazino. Sedaj ga je lahko videti vsak dan popoldne, kako demonstrativno sedi pri oknu kazinske kavarne. Take »slovanske« uradnike vlačijo klerikalci v Ljubljano, samo da preprečijo, da bi ne bili na boljša mesta imenovani Slovenci, ki niso klerikalnega mišljenja! -f Razmere pri električni cestni železnici v Ljubljani postajajo vedno neznosnejše. Ne samo, da se usluž-benstvo šikanira na vse mogoče načine, dogajajo se še druge stvari, ki naravnost kriče po najnujnejši odpo-moči. Slavnemu občinstvu je pač znano, pod kakimi pogoji se je svoj čas končala stavka uslužbencev električne cestne železnice, in uslužbenci so se tedaj zanesli, da bo vodstvo železnice tudi držalo svojo obljubo. Ali kaj se sedaj briga vodstvo za svoje obljube! Nad polovico tistih uslužbencev, ki so tedaj stavkali, je že ali odpuščenih zaradi naj malenkostne j-ših stvari, ali pa so jih šikanirali toliko časa, da so prostovoljno zapustili službo, ker niso več mogli izhajati. To na eni strani. Na drugi strani pa kaže zadnji nesrečni slučaj K1 i -n a r j e v , s kako brezvestno lahkomiselnostjo in nemarnostjo se izvršujejo dela in popravila pri cestni železnici. Mlado, krepko človeško življenje je moralo v izgubo, in to edino le zaradi tako imenovane »štedljivosti«, pravilno seveda n e -m a r n o s t i vodstva cestne železnice. O teh razmerah bo razgovor v soboto na shodu, ki ga ob polu 8. zvečer priredi »Narodna delavska organizacija« v »Mestnem domu«. Narodno delavstvo in vse, kar čuti ž njim, naj se polnoštevilno udeleži tega shoda! + Ali je nazivanje »Marijina devica« žaljivo? Zgodilo se je to v Ribnici. Neki M. je pisal pismo dekletu, ki je članica »Marijine družbe«. Naslov je napravil tako-le: Gospodična N. H., »Marijina devica« v R. Adresa t inja se je radi naziva »Marijina devica« čutila žaljeno in je vložila po dr. Peganu tožbo proti M.-u radi razžaljenja časti. Prva abrava na to tožbo se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ribnici. Prvi sodnik je smatral naziv »Marijina devica« za žaljiv ter je obsodil toženca na tri dni strogega zapora. Obsojenec se je pritožil na okrožno sodišče v Novem mestu, ki je spoznalo za pravo, da naziv »Marijina devica« ni žaljiv ter oprostilo M.-a vsake krivde In kazni. — Radovedni smo, zakaj se je Članica »Marijine družbe« čutila žaljeno t Ali za to, ker ji je M. pisal, da je »Marijina«, ali za to, ker ji je rekel, da je — devica? Doslej je bila beseda »devica« pri dekletih nekaj častnega. Ali imajo katoliška dekleta o devistvu sedaj drugačno naziranje. Ali je morda zanje sramota, ako so — device?! Po gori navedeni, po dr. Peganu vloženi tožbi sklepati — da! + Poloni klerikalnega konsuma. V sovraštvu se je rodil, v sovraštvu je propadel. Iz sovraštva do slovenskih trgovcev je ustanovil 1. 1899 kaplan Bohak v Št. Jurju ob južni železnici katoliški konzum, in sovraštvo zopet spremlja konzum ob njegovem pogrebu. To sovraštvo je pa sedaj obrnjeno proti tistim ljudskim osrečevalcem, ki so to lahkoverno ljudstvo odrli za 12,000 K. — Konzum izkazuje 20.000 K pasiv in 8000 K aartiv. Gospodarstvo v kon* turna je bilo zelo malomarno. V kon-zumu se je pijancevalo, dasi ni imel pravice za točenje; radi tega je plačal lepe stotake kasni. Posle načelnika, tajnika in blagajnika je sadnji čas opravljal neki Guzelj, ki baje niti ni trgovsko isučen. Pri zadnji bilanci je Guzelj izkazal veliko zgu-bo. Poklicali so na to bilančnega strokovnjaka Pušenjaka, ki je iz zgube napravil — dobiček. Knjigovodstvo je bilo v groznem neredu; enkrat je celo »slučajno« nastal ogenj, da bi zgorele knjige. Slovenska velemoža dr. Šusteršič in dr. Benkovič sta osebno prišla tolažit žrtve duhovniškega sovraštva. Ko sta se v farovžu za kmetske žulje do dobra najedla in napila, je bilo tudi konec njune ljubezni do zapeljanega kmeta. + Kako se v Avstriji sodi. Župnik Ivan Kovačič v Podmelcu na Goriškem je zahteval, da morajo mladeniči in dekleta opraviti spoved in obhajilo, sicer bo imena tistih, ki bi tega ne storili, javno s prižnice razglasil. 2e ta grožnja sama na sebi je, milo rečeno, največja netaktnost. Župnik Kovačič ve, da prisiljena spoved in prisiljeno obhajilo ni prav nič vredno, marveč postane lahko celo božji rop; kajti kdor bo šel prisiljen k spovedi in k obhajilu, gotovo ne bo tega tako opravil, kakor tisti, ki to opravi prostovoljno iz notranjega prepričanja. Z grožnjami siliti koga k spovedi in k obhajilu je torej dvojno hudodelstvo: prvič, ker je vsak avstrijski državljan svoboden, ter vsled tega opravlja verske obrede, če jih hoče, drugič, ker se s prisiljenim obhajilom lahko napravi največji smrtni greh: božji rop. Na to se župnik Kovačič ni oziral. Storil je še več! S prižnice je oznanil, da hčerka uglednega naprednega moža ni bila pri spovedi. Navedel je seveda ime dotičnega očeta. Ker je pa hčerka v resnici opravila tiste cerkvene ceremonije, je oče zahteval, da župnik popravi storjeno krivico. »Katoliški« duhovnik tega ni hotel storiti. Ker so klerikalci s prstom kazali na naprednjaka, se je ta seveda čutil razžaljenega; vsled tega je vložil proti župniku v hčerkinem in v svojem imenu tožbo radi razžaljenja časti. Pri okrajni sodniji v Tolminu je bil Kovačič spoznan krivim prestopka žaljenji časti po § 488. k. z. in obsojen na 30 K globe. Razlogi: Toženec je s svojim postopanjem izročil tožnika in njegovo hčer javnemu zaničevanju in zasramovanju. Razen tega je bila toženeeva, na leci izgovorjena trditev neresnična, kajti tožnik je nepobitno dokazal, da je bila njegova hči pri spovedi in pri obhajilu. — Pa dobro! Dušni pastir je bil mnenja, da se mu je s to razsodbo zgodila krivica. Vložil je proti sodbi priziv in pred dobrim tednom se je bavilo s to stvarjo goriško prizivno sodišče. Pred tem sodiščem je bil župnik Kovačič popolnoma o p r o š č i n. Razlogi: Župnik Kovačič je kot dušni pastir opravičen in dolžan skrbeti za to, da udje njegove cerkvene občine izpolnujejo svoje verske dolžnosti. Če je župnik tedaj opozoril zasebna tožitelja na leci med službo božjo, je storil le svojo dolžnost. Vprašanje, je li bila zasebna tožiteljica pri spovedi in obhajilu, ali ne, za razsojb ni merodajno. Nečuveno! S tem, da je župnik svobodne in proste državljane javno med službo božjo po krivici dol-žil, da niso opravili cerkvenih opravil, da je te državljane izpostav^ javnemu zaničevanju in sicer na noma, da storjene krivice ni hot popraviti, s tem je storil, tako trd jo avstrijski sodniki, samo svo dolžnost. Taka sodba v 20. stoletju j nekaj neverjetnega! Ampak pozabiti ne smemo, da živimo v Avstriji, ki prevzema dedščino rimske dekle Španije. + Iz železniške službe. Aspirant Edmund Repovš pride z Bleda v Ljubljano; aspirant Josip Žagar pride iz Kanala v Kranj. -f- Is učiteljske službe. Učiteljska kandidatinja Ivana Munda pride kot suplentka v Št. Peter. — V Nev-lje pri Kamniku pride kot suplentka Pavla Bergant. — Učiteljski kandidat Friderik Sadar pride kot prov. učitelj v Št. Vid pri Zatični. — Slovensko deželno gledališče. Danes, 28. t. m. zvečer se poje slovita d' Albertova muzikalna drama »N i ž i n a« kot premijera za nepar- abonente, na katero si. občinstvo ponovno opozarjamo. — V soboto, 30. t. m. se ponavlja »N i ž i -n a«; v nedeljo, 31. t. m. popoldne se vprisori Raupachov »Mlinar in njegova hči«, zvečer pa Šestič; priljubljena opereta »Dolarska princesa«. — Mesto vencev na krsto umrle g. Amalije Papež v Krškem darovala sta gospa Amalija in gospod dr. Gregor Žerjav po 20 K družbi sv. Cirila in Metoda. — Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 428. Elisa Deberto - Kokalj, posestnioa v Zagrebu (plačala na račun 90 K); 436. »Zveza narodnih društev sa Sta« jersko in Koroško v Celju« (placai* na račun 100 K); 430. Sever Franjo, tržan v Ljutomeru; 431. »Sokol« v Ribnici; 432. Reich Janko, abeol. pliil. v Gradcu; 433. Sirca Josip, posestnik v Žalcu (plačal 200 K); 434. Žospica Luoija Lapajne iz Griž pri alcu (plačala 200 K); 435. Ivan Na-raks iz Ložnice pri Žalcu (plačal na račun 20 K); 436. Juri Krašovec S Žalcu. — Nekaj misli, kako bi se dale pomagati C. M. dražbi. Neimenovan rodoljub piše družbenemu vodstvu; Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni v časnikih objavila, da je letos t. j. od 1. januarja do 20. oktobra t. 1. že za 2544 K 30 v več izdala, kakor prejela, ter bila primora, na ta primankljaj pokriti iz prebit, kov iz leta 1908. Družba potrebuje torej več denarja! Kje tega dobiti? Nasvetujem sledeče: Najlažje in najhitreje dobi družba denar pri prodaji narodnega kolka, računskih listkov in razglednic. Zaveden Slovenec in Slovenka naj prileplja na svoja pisma narodni kolek. Malenkost dveh vinarjev zmore vsakdo. Narodni kolek bi dal družbi lahko namesto sedanjih 8000 K — na leto 20.000 K. Računski listki se rabijo sedaj le po gostilnah, a lahko bi bili v porabi v kavarnah in trgovinah. Družba je dobila lansko leto za računske listke 5000 K. Ako bodemo zahtevali povsod listke, dobi družba na leto gotovo 25.000 K. — Družbenih razglednic se premalo proda. Vedno se ugovarja, da razglednice niso lepo in da so drage. Ker se malo proda, družba nima veliko dobička. Kako je pri Čehih ? Na Češkem se proda razglednic v prid »Šolske Matice« 2—3 milijone, kajti tam nihče ne vpraša, kakšne so in koliko stanejo. Čeh kupi razglednico, ker se prodaja za šolsko družbo. Koliko se pa proda razglednic pri nas? Menda vsako leto 50 do 60 tisoč. Ali ni to žalostno? Najnovejši vir družbenih dohodkov so nabiralniki. Vsaka gostilna, kavarna in narodna trgovina imej družbeni nabiralnik. Oskrbnik naj ga čuva kot punčico v očesu. Nabira naj se pridno, a naj se ne odira ljudi. Siliti koga, ni treba,preverjen sem pa, da bode vsakdo, ki narodno misli in čuti, brez obotavljenja vložil v ponujeni nabiralnik 2—10 vinarjev. Nabiralniki naj se pridno čuvajo, a ne shranjujejo za vedno v zaprašenih omarah. Kdor prebira družbene izkaze v »Slovenskem Narodu«, vidi, da so nekateri oskrbniki zelo marljivi. Te je treba posnemati. Družba naj speče oskrbnike opominja, da naj store svojo dolžnost, opominja pa. ne toliko v pismih, temveč po svojih podružničnih odbornikih in potovalnih uč.iteljik na raznih shodih. Po malo večji agiticiji in volji — dobi družba lahko vsako leto več dohodkov i. s. pri narodnem kolku 12.000 kron, pri računskih listkih 20.000 K, pri razglednicah 2000 K, pri nabiralnikih 11.000 K, skupaj 45.000 K, kar je za naše razmere že nekaj. Sedaj pa moram omeniti še malo naš obrambni sklad. Pridno prebiram prijave in vplačila v »Slovenskem Narodu«. Priglasilo se je do sedaj nekaj čez 400. Naš narod je sicer ubožen ima pa vendar še nekaj dobro situiranih in imovitih ljudi. Prijav je še malo iz Ljubljane, Trsta in drugih mest na Gorenjskem. Nasvetujem družbeni pisarni, da pošlje tiskovine in položnice raznim imovi-tim in dobro situiranim Slovencem. Sosti je takih, ki so vneti rodoljubi, i radi obilnih poslov ne mislijo za Cril-Metodov obrambni sklad. — Vseslovanski časnikarski kongres. Osrednji odbor »Zveze slovanskih časnikarjev« v Pragi razglaša, da je nameraval letošnji kongres slovanskih časnikarjev najprvo prirediti v Varšavi, potem pa v Zagrebu, a da je to svojo namero na nasvet kolegov iz teh mest opustil. Da pa bi se mislilo na prireditev kongresa v kakem drugem mestu, zato ni bilo več dovolj časa. Odbor se bo potrudil, da se skliče kongres prihodnje leto čim najpreje. Kakor Čujemo, se namerava časnikarski kongres prirediti v Sofiji ob priliki vseslo-vanskega shoda meseca maja. — Razstava društva hrvatskih umetnikov »Medulic« v Ljubljani. Že nekaj dni sem je v R. Jakopičevem umetniškem paviljonu, za La-termanovim drevoredom zelo živo. Odnašajo se umotvori slovenskih umetnikov in iz zabojev prihajajo na dan druge slike in kipi, nastali pod drugim nebom in od rok drugih umetnikov. V največji naglici se aranžira razstava hrvatskih umetnikov društva »Medulič«. Nekateri so došli osebno, da so navzoči pri otvoritvi, ki bo tekom nekaj dni. Mudi se tukaj n. pr. agilni in marlivi slikar V i d o v i č, ki se je največ trudil in delal za to izložbo. Dalje so tu slikarji Katunarič, Meneghello in Marin-kovič ter kipar Deškovič, ki vsi za-eno z našim Jakopičem pridno pripravljajo in aranžirajo razstavo. — Zdi se, da se je v zadnjem oaau preselila hrvatska umetnost iz središča Hrvatske, is Zagreba, % j*3morsk6 Dalmacijo, ,v to klasično deželo In omovino hrvatske poezije in umet-tosti, kjer je živel prvi njihov pesnik ttarko Marnlič in so peli Palmotie, hmdulič in drugi, kjer je zagledal Teli dan sloveči Schiavone - Medulič n kjer bas sedaj cvete znova pleme« lita umetnost. Izmed slikarjev in kina rje v, ki prirede jesensko razstavo ori nas, naj omenimo danes samo iar imen: Tu je E. V i d o v i ć, slikar n profesor na industrijalni šoli v Spljetu, ki je obiskoval 3 leta akademijo v Benetkah, in ker tam ni najel svobodnega razvoja za svoj umetniški polet, je vzel za učiteljico - svobodno prirodo. Iz Benetk je šel c Milan, kjer je prvič razstavil. Imel je že več svojih kolektivnih izložb. V Ljubljano je poslal enajst slik in več ;tudij, med njimi so: »Ob zori«, rAmica quies«, »Stara eerkev«,»Tri-ititia« i. dr. — Sedaj najbolj sloveči hrvatski slikar V 1 a h o Bukovac, ki je v zadnjem času profesor na akademiji v Pragi, razstavi osem slik, med njimi je več portretov, dve nudi tet i, »Konavočica« i. dr. — V Meneghello-Dinčićseje učil v Rimu, na Dunaju in v Draždanih. Razstavi en portret »Golgoto« in g:lavo devojčice. — A. Katuna« i i ć iz Spljeta se je učil v Rimu in v Benetkah. Poslal je med drugim »Je-seii« in »Poletni dan«. — M. M a -r i n k o v i č je bil na akademiji v Monakovem in razstavi pri nas večje število slik. Par naslovov: »Moj oče«, »Namišljeni bolnik«, »Lucifer« i. t. d. — Nadalje sta tu dve slikarici Flora J a k š i č iz Sarajeva, ki ima več pejsažov iz dubrovniške nkolice, in comt. Zoe de Bozelli-V r a n s k a. Ona razstavi večjo kolekcijo karikatur. — Ne pozabimo Marka Rašice, rodom iz Dubrovnika, ki je že nekaj časa — kadar ga slikarski genij ne zmami k morju — naš ljub gost. On priredi svojo kolektivno razstavo, po številu okoli 50 večjih in manjših slik in skic, med katerimi omenjamo zlasti njegove marine. »Mrtvo morje«, morske pe-i ine, »Cipresov gaj«, »Na Lokromu ♦ Mrtvi hram« in dr. — Razstavijo tudi štirje slikarji iz Banovine. — T i š o v , večjo sliko »Pod javorom«, in alegorijo »Bogoslovje«, dalje M. K a č k i — več pejsažev iz dubrovniške okolice in večjo sliko iz Dantejevega »Pekla«, potem H. Krizman —• več radirung iz Bosne in nekaj motivov iz dalmatinskega Zagorja, ter Kokotovi ć. Med slikarji razstavijo končno še: R. Krainer iz Zadra, A. U v o d i č Spljeta in mladi M i j i č. — Med kiparji je v prvi vrsti nestor hrvatskih umetnikov, Ivan R e n d i e. Razstavi samo: »Plavalka v neprili-ki«. — Ivan Meitrovič, sedaj v Parizu, najsilnejši hrvatskih kiparjev, razstavi 11 komadov, med njimi: : Glava slepčeva«, »Eva«, »Adam«, :Spominjanje«, »Miloš« (torso) itd. Zanimiva je predvsem tehnika; njegovi umotvori so iz raznega materijala. Kipar B. D e š k o v i č iz Vpijeta je obiskoval akademijo v Be-netkah, bil nekaj časa v Parizu in izložil v »Salonu«. On je animalist, njegova največja umetnost je v modeliranju živali; tu razstavlja: »Tovorni konji«, »Prepeličar«, »Dva -tarča« itd. — Končno je še kipar R o s a n d i č , ki zadnji čas zelo napreduje. K nam je poslal same nove ^vari: »Mladi človek« (iz spljet-ikega granita), »Starec«, »Mejdand-?ija«« itd., ter D u k o v i ć , tudi ki-Dar. — Teh 20 umetnikov, med njimi je 15 slikarjev in 5 kiparjev, priredi jesensko razstavo v Jakopičevem pa-iljonu. — Drugo nam pokaže raz-ftava, ki nam obeta mnogo zanimivih umetniških lepot. — Koncert hrvatskega »Kola« t Ljubljani. Na koncertu dne 6. novembra bo »Kolo« izvajalo same izvirne hrvatske skladbe, najboljše, kar jih premore hrvatska glasbena literatura. Zastopani bodo vsi prvi hrvatski skladatelji: Vatroslav pl. Usinski, Ivan pl. Zaje, Vilko Novak, Srečko Albini, Vekoslav Rosenberg-Ružič in Josip Hatze. »Kolo« nastopi v impozantnem številu 90 članov ešanega zbora pod vodstvom glasbeno visoko izobraženega zborovodje gospoda Antona Anđela. Zbor bofl.' nastopal kot moški zbor, kot ženski zbor in kot mešani zbor. Dve točki bo pel tudi znani operni pevec gospod E r n e s t o vitez C a m m a -r o t a. »Glasbena Matica« je izdala knjižico, ki vsebuje hrvatsko besedilo s slovenskim tolmačem, črtice o hrvatskih skladateljih, zastopanih na koncertu in nekaj črtic o pomenu in zgodovini »Kola«. Knjižica se dobiva brezplačno pri gospe j Cešarko-vi. Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča Po 1 K 60 v, za dijake po 60 vin. isto-tam. — »La Revne Slave«, znana, v Parizu izhajajoča revija, prijavlja v oktobrski številki začetek razprave »Apercu historique de V Illvrie (Slovenie) jusqu' a la revolution Francaise«. Spisal je razpravo V. K i s o v e c. V prvem članku popisuje geografieni položaj slovenskih dežel, stare Ilirce in prihod Slovencev, potem pa življenje Slovencev in njih pokristijanjenje ter njih usodo pod vlado Habsburžanov do konca proti-reformacije. — »Slovenska Matica« ima v soboto, dne 30. oktobra ob polu 6. uri zvečer v„ društveni pisarni cdborovo sejo. — Kreditno društvo »Mestne hranilnice ljubljanske« je izvolilo v svoji včerajšnji seji za svojega pravnega konzulenta g. odvetnika dr. Frana Novaka, ker v prejšnji seji za pravnega konzulenta izvoljeni odvetnik g. dr. Alojzij Kokalj ni sprejel tega mesta. — Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev, žganjetočnikov in izku-harjev pojasnjuje in prosi vzeti na znanje, da se servirni tečaj vrsi od 3. do 13. novembra t. 1. ne decembra, kakor je bilo v dotični okrožnici pomotoma navedeno. Vsega skupaj traja ta servirni tečaj od-števši nedeljo le 9 dni; na to pa se prične z 15. novembrom splošni kuharski tečaj, ki traja do 18. decembra. — Gornpove ustanove za deklice. S pri čet kom prvega semestra šolskega leta 1909/10 se bode podelilo sedem mest Josip vitez Gorupove ustanove za gojenke višje slovenske dekliške šole v Ljubljani po 386 K na leto. Pravico do vžitka te ustanove imajo pridne gojenke omenjene šole in sicer: a) slovenske deklice, ki so z ustanoviteljem v sorodu, b) ako bi teh ne bilo, deklice slovenskih oziroma hrvaških staršev iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega (to je iz Trsta, iz Goriške in iz Istre), iz Reke in iz hrvaškega Primorja, c) ako bi tudi teh ne bilo, deklice drugih slovanskih rodov sploh. Pra vica podeljevanja pristaja ustanovitelju. Prosilke, za ta ustanovna mesta naj svoje s krstnim ali rojstnim listom, z ubožnim listom,zzdravniškim spričevalom, s spričevalom o cepljenih kozah, nadalje s šolskimi spričevali v poslednjih dveh semestrih in ako prosijo za ustanovo na podlagi sorodstva, z zakonitim rodovnikom opremljene prošnje vlože najkasneje do 20. novembra 1909, potom šolskega ravnateljstva pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Cvet in sad. Gdč. Jožica Jam-nikova s Karlovske ceste nam je prinesla jabolčno vejico, na kateri je bilo razvito jabolko in nežen cvet. Tat se je ^tihotapil v Do v j ako vo hišo v Zgor. Pirničah št. 52 med tem časom ko je nesla gospodinja zaju-terk svojemu možu in sinu v papirno tovarno v Goričane. Tat je moral biti dobro znan z domačimi razmerami, kajti ko je odprl vezne duri, šel ie v sobo, vzel izpod slamnice skriti ključ od skrinje, katero je odprl in vzel iz nje 56 K gotovine, ki so bili v škatlji na dnu pod obleko skrite. Nato je skrinjo zaklenil in ključ položil na prejšnje mesto, nakar je izginil. Gospodinja je feikoj tatvino zapazila; sumniči se neki delavec, ki se je minulo zimo nekaj časa pri tej hiši mudil. Poljedelski tečaji. Po raznih krajih dežele namerava prirediti deželni odbor kranjski to zimo razne eno do tridnevne poljedelske tečaje. One korporacije in občine, kater*- žele, da bi se v njih okrožju tak poljedelski tečaj vršil, obrnejo naj s* tozadevno na deželni odbor najkasneje do 20. novembra t. 1. Na prošnje, ki bi došle pozneje, se namreč ne bo več mogoče ozirati, ker bo še koncem novembra posebna v to postavjena komisija o prireditvah definitivno sklepala. Italijanski prefrigairee. Pri slikarskem mojstru Humbertu Kraj-garju, je delal pri novem šolskem poslopju v Naklem slikarski pomočnik Štefan Justi iz Rezija na Laškem doma. Dne 20. t. m. je vzel od svojega mojstra 20 K predujema, nakar je pobegnil. Napotil se je v Škof jo Loko, ker je vedel, da je lesni trgovec Kagliari dobro znan z njegovim mojstrom, zato si ga je izbral za svojo žrtev. Rekel mu je, da ga je poslal njegov gospodar s prošnjo, naj mu posodi 100 K za malo časa, ker je sedaj ravno v denarni zadregi in potrebuje to# svoto za izplačevanje svojih delavcev. Nič slabega sluteč mu je Kagliari izročil denar, a Justi jo je z denarjem popihal domu na Laško. Kasneje se je tudi se izvedelo, da je tudi v Kranju, v gostilni pri Kroni napravil na sleparski način dolg. Iz Šraartna pri Kranju nam pišejo: Naš prečastiti župnik Šare je v nedeljo napravil v farovžu veselico proti vstopnin*. I. prostor: 70 vin., II. 50 vin., stojišča pa po 30 vin. Tako daleč smo že prišli v Šmartnem, da se prirejajo po farovžu že javne veselice. Da tu tudi ni manjkalo pijače, je jasno, govore celo, da se je dobil — »jeruš«. Kaj porečejo k temu gostilničarji, ki morajo davek plačati, župnik pa sme točiti pijače, ne da bi mu bilo treba plačevati pristojbini Vprašamo, ali je bilo glavarstvo v Kranju o tej veselici proti vstopnini obveščenot Ali naj nedeljske veselice v farovžu nado-meste verski pouki Prav, bo vsaj ljudstvo sprevidelo, da {upniku ni toliko za vero, kakor sa denar. Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje v torek, dne 2. novembra popoldne ob 2. v šolskih prostorih v Kranju. Poleg drugih točk je na dnevnem redu predavanje tovariša A. Novaka o risanju. Is Zagorja ob Savi nam pišejo: Vprašanje glede razširjenja našega pokopališča, je postalo, kakor se danes reče, »aktualno«, kajti komunalno pokopališče, ki se je šele komaj pred par leti razširilo, je zopet polno. Ko se je to pokopališče pred približno 60 leti vzelo v uporabo, je bilo popolnoma na pravem mestu, a danes so se krajevne razmere izpre-menile. Ob okrajni cesti pod pokopališčem, kamor se odteka radi geolo-gične in hidrografične lege pokopališča podzemna voda, ni bilo tačas nobenega poslopja, a danes stoji tam več obširnih stavb, kakor n. pr. »Posojilnica«, »Občno konsumno društvo«, vila Rossi, »Sokolski dom« itd. Da je podzemna voda, ki prihaja tu na več krajih na dan, okužena, in da se po nji lahko razširijo nevarne bolezni, to je gotovo vsakemu lajiku umevno. Kakšna nevarnost obstoji za ljudsko zdravje če se pomisl|, da je takorekoč v sredini Zagorja pokopališče za celo zagorsko faro, katera šteje okroglo 7000 prebivalcev! Ali bi ne bilo mogoče, da si napravijo občine Aržiše in Kotredež lastna pokopališča! Tam imajo v ugodnih legah mnogo sveta, ki bi bil tudi cenejši, kakor je v Zagorju. S tem bi se ustreglo prebivalstvu, ker bi mu ne bilo treba nositi svoje drage rajnke tako daleč k večnemu počitku, ustreglo bi se pa tudi zdravstvenim predpisom, s katerim se gotovo ne strinja dejstvo, da leži pokopališče za tako veliko župnijo v sredini močno obljudenega okraja Zagorje. Ker bo treba glede našega pokopališča v najkrajšem času nekaj ukreniti, priporočamo tu izražene misli in nasvete vsem merodajnim faktorjem v dobrohotno razmišljevanje. Različne nezgode. France Pov-še, premogar v Trbovljah, se je vsled padca teško poškodoval. — Na cesti na Visokem je z rogmi bik sunil polj. skega dninarja in ga nevarno telesno poškodoval. — Občinska uboga, 66 let stara Helena Ulaga je v Dobro-polji na poti padla in si zlomila desno nogo. — Vrtnarski pomočnik Martin Tancik je na Selu ponoči doma tako nesrečno padel, da si je pohabil levo roko. »Untersteirische Volkszeitung« je začela izhajati v Mariboru. List, ki bo izhajal dvakrat na teden, je pisan v radikalno nemškem duhu. Kakor naznanja v prvi številki, mu je glavni namen boj proti korupciji in renegatstvu. List bo torej imel na Spodnjem Štajerskem precej pasla. Ampak boj, ki ga namerava bojevati proti icnegatstvu, se je že v prvi številki popolnoma ponesrečil. List tiska R a b i t s c h , ravnatelj mu je S a n ne k in odgovorni urednik W a t z 1 a w e k. Nova slovenska trgovina v Celju na. vogalu Graške ulice je last firme Priča & Kramar. Poročil se je danes v Gorici g. Drago Pinterič, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, z gdč. Marico Posegovo, učiteljico istotam. Čestitamo! Iz Pod brda na Goriškem nam pišejo: »§ 7. Kradi, pa ne daj se ujeti«, so rekli oče župan. To je bilo zadnjič na vinski trgatvi pri Stravso-vem Ivanu v goratem Pod brdu. Oče župan so nam bili namreč s svojim starešinstvom po posebnem ukazu veleli, naj pridemo vsi k njim na trgatev, in prišli so vsi, ki so dobre volje. »Kradi, pa ne daj se ujeti!« so rekli, pa kako za boga, ko je pazilo na te toliko zastopnikov višje oblasti in gorje nerodnežu v tatinski obrti, ki so ga prijele trde pesti krvoločnih biričev in čuvajev, zapadel je »Krvavi rihti« in čakale so ga težke verige pa črn kruh in voda v zaduhli »špehkamri«. — Poleg vinograda pa so poskrbeli za obilen srečolov in »Original - American - Automat« je točil vino in mošt in nudil pecivo in grozdje in druge lepe stvari in koristne. Prvi podbrški brivec je kazal svojo umetnost in svoje izborno C. M. milo, ki so je tako slastno lizali raz lice, tam gori pa so tekmovali v vrečah in oče župan so si mencali roke in d jal i: »Pa bo že kaj za mojo ubogo C. M. gmajno!« Kobilice na Krasu. Pišejo nam: Marsikdo na Krasu je že pozabil na kobilice. Še celo otroci se ne spominjajo več na nje ko so vendar imeli največ veselja z akcijo proti kobilicam. Pozabili so na protikobilčno akcijo, ker so bili za delo takoj plačani. A ne samo oni, ampak tudi drugi, ki so imeli s to akcijo kako opravilo, so bili takoj plačani. Samo za tiste, ki so imeli največ dela in truda, ni bilo denarja. Ti čakajo še danes, to je 4 mesece na tisto malenkostno nagrado« ki jim je bila obljubljena pri započetku one akcije. Gospod Gvoadenovič! Vi ste vodili vso to zadevo. Napravite enkrat ra- čune in plačajte one, ki so največ pripomogli, da se je akcija posrečila. Defravdiral je v Gorici pri banki »Frinlana« 221etni sluga Mario Pipp 10.000 K ter neznano kam pobegnil. Pipp govori dobro laško, sl^ bo slovensko in nemško ter je ele% gantno oblečen in simpatičnega obraza. Tat draguljev na Voloskem are-iovan v Trstu. V noči mej 18. in 19. oktobrom t. 1. je bilo tedaj na Voloskem bivajočej grofici Keglevich ukradenih mnogo draguljev v skupni vrednosti 5000 K. Tržaška policija je bila o izvršeni tatvini brzojavno obveščena in pričela takoj zasledovati tatu. In res se ji je posrečilo priti tatvini na sled. V tržaški mestni zastavljalnici je bilo namreč zastavljenih več grofici Keglevich ukradenih draguljev, katere je bil prinesel tja nek postrešček. Policija je zaznala za ime dotičnega postre-ščeka, a ta je povedal kje se nahaja lastnik draguljev. In na ta način je bil tat že v soboto aretovan in sicer ravno v trenotku, ko je prišel osebno v zastavljalnico, da bi rešil neko zlato verižico, katero je imel tamkaj. Tat se imenuje Marko Kroteč, 26 let star, rojen v Zagrebu, a pristojen v Weinitz, sedaj vratar neke tolerančne hiše na Reki. Izvzemši dveh zlatih gumbov, so bili dobljeni vsi ukradeni predmeti, celo vrednostna kra-vatna igla, katero je bil tat podaril neki prostitutki v ulici Arcata. Tržaški tatovi v Pulju. V noči od ponedeljka na torek so vlomili tatovi v tovarno ledu Karela Kuppel-wieserja v Pulju. Poskusili so odpreti železno blagajno, a ker se jim to ni posrečilo, so se morali zadovoljiti s 44 K, ki so jih dobili v neki mizni-ci. Policiji se je posrečilo ujeti dva teh vlomilcev. Oba sta iz Trsta. Pri njiju so se dobili tudi dokazi, da sta dan prej kradla pri nekem trgovcu v Pulju. Ako ne carja, pa vsaj — kozaka. Tedaj, ko se je bila raznesla vest, da pojde car v obiske v Italijo, je proti temu posetu »tirana« protestovalo vse javno mnenje Italije; a sedaj, ko se je car nahajal na italijanskih tleh, mu je vsklikalo nasproti: dobro do-šel mogočni car, blagoslovljen bodi prihod Tvoj! — V Racconigo — kjer se je mudil car — so prisopihali v nedeljo iz raznih večjih mest Italije posebni vlaki s tisoči izletnikov, katerih vsak je srčno želel videti sedaj v Italiji toli opevanega »tirana« — carja. Ali želja se tej množici ni uresničila, preostalo jim je edinole, da so gledali zidovje gradu, v katerem je bival car in da so burno aplavdirali na trgu pred gradom rusko himno igrajoči vojaški godbi. — No, neko zadoščenje so radovedneži pa vendarle imeli. Na trgu se je prikazal 1*90 visok vojak, lep ruski kozak, ki je bil prideljen carjevemu spremstvu. »Ako je že nemogoče videti carja Rusije, oglejmo si vsaj ruskega »kozaka«, si je mislila radovedna italijanska množica in je v velikanski množici — posebno ženske — oblegala lepega ruskega velikana. — Kozak je te »grozne radovedneže« sprva osupljen ogledoval s svojimi velikimi očmi, potem pa, videč, da množica vedno bolj narašča, se je nasmehnil, po bliskovo preril skozi radovedneže in v njih veliko žalost izginil pri grajskih vratih. — Ali množica je vendarle imela — pravi tržaški »Piccolo« — ako že ne srečo videti carja mogočne Rusije, vsaj videti lepega ruskega vojaka - kozaka. Idila iz Mestnega loga. V nedeljo zjutraj je napravila mestna policija v sporazumu z orožništvom v Mestnem logu pogon. Ko so prišli skoraj do periferije mestnega ozemlja, do »Curnovega grabna«, so opazili, da se je nagloma razpršila tropa tamošnjih prebivalcev, ki so bili seveda izključno vsi le »boljših krogov«. Varnostni organi so se sicer požurili jih dohiteti, a se jim to ni posrečilo in odnesli so »črni bratje« svoje urne pete ter se tako izognili neljubi jim usodi. Orožnik je zasledoval dve ženski, iznfed katerih mu je ena j zginila v grmovju izpred oči, druga pa je skočila v Ljubljanico ter se hotela na ta način rešiti zasledujočemu orožniku. Ker so jo pa moči zapuščale, je orožnik naglo dobil čolnarje, ki so potem omagajočo žensko rešili iz obupnega položaja. Tamošnji stanovalci so ji pJtem dali nekaj suhe obleke in ko se je preobleki a, je bila odvedena k sodišču. Navedenka je 1860. leta v Jemenjih rojena in v Moravče pristojna, iz Ljubljane izgnana slabo-glasna Terezija Križmanova. Pri taborišču je bil zakurjen velik ogenj, okoli katerega so stali lonci napolnjeni s krompirjem, grahom, kurjo juho in kuretnino in tudi lonec salate je že bil pripravljen. Tudi olja in očeta ni manjkalo, kakor tudi ku-retnine in I raznega perila ter moške in ženske obleke. Orožništvo upa tudi pobegle v kratkem izslediti in jih spraviti v varnost, ker ni upati, da bodo prišli v mesto in tako se bode morala potem cela plemenita družba aa nekaj časa ločiti od lepega no-madnega življenja, Aretovan utihotapee. V nedeljo je stražnik v Iapičevi ulici aretoval nekega tujca, ki je rekel, da se piše Matija Pintar, da je mizarski pomočnik ter rodom iz Grašice pri Beljaku. Pri osebni preiskavi aretovančevi so našli društveno knjižico na. ime Re-sek Indriha, pet ključev, zlat ženski uhan in škarj?, pri katerih je bila odlomljena ena stran. Ker je bil dne 25. t. m. poskusen vlom v nabiralnik v trnovski cerkvi ter tam najden del škarij, so to primerili s pri njem najdenimi škarjami in glej! Ta Ijenimi in tako je dognano, da je bil del se je popolnoma stikal s odlom-to storilec. Nadalje je nepridiprav, ki je šele 28. maja zapustil 8mesečno ječo, kakor se je konstatovalo, ukradel v Ulici na Grad nekemu dežni-karju in nekemu slikarju dva suknjiča, v Bohoričevi ulici nekemu mizarju par novih čevljev, v Hrenovi ulici je odnesel harmoniko in par čevljev in slednjič zopet par čevljev nekemu slikarju na Sv. Petra cesti. V predzadnjem stanovanju si je nadel ime Ivana Skočirja, elektrotehnika iz Trbiža. Slednjič ga je zopet dohitela usoda ter so ga preselili v preiskovalni zapor c. kr. deželnega sodišča, kjer bode razmišljal o ginljivosti tega sveta. Aretacija goljufa. Orožništvo na Jesenicah na Gorenjskem je are-tovalo 27. oktobra nekega Gabriela Spies sa iz Nemčije, ki se je izdajal za potnika in je v ondotnih gostilnah dobro jedel in pil, a plačati ni mogel nikjer, kjer ni imel denarja. Pri teh prilikah je tolažil gostilničarje, da dobi denar od doma, in bode dolgove poravnal. Kakor se je dognalo, je Spiess tudi v hotelu g. Paternostra v Postojni na enak način napravil 15 K dolga. Bil je tudi v Št. Petru na Krasu, kjer se je izdajal za dr. plemenitega Heckla iz Pariza. Ondi je poneveril 200 K vredno kolo, s katerim se je peljal v Trst, tam je kolo za 50 K zastavil in potem zastavni listek za 10 K prodal. Spiess je 22 let star, brez brk, srednje postave, govori nemško in nastopa fino. Sklepa se, da je Spiess že več go ljufij na Kranjskem izvršil. Aretovan je bil v torek 1. 1880. v Nagvaradu pri Bihaču rojeni ključavničarski pomočnik Arpad Ber-czik, ker je med odsotnostjo svojega prejšnjega gospodarja, ki ga je bil odpustil iz službe, v Latermanovem drevoredu ukradel suknjič. Izročen je bil sodišču. Stavbni kronist, ki po predalih našega uradnega glasila prodaja svojo neveliko modrost, je včeraj poročal, da je g. Tratnik na Sv. Petra cesti dovršil vsa adaptacijska dela za novi hotel. Resnica pa je, da so še vse stranke, ki se imajo spomladi izseliti, v hiši, da se tozavevne prezidave prično šele to zimo odnosno pomlad in se hotel »Pri zlati kapljici« odpre stoprav meseca aprila 1910. Likalnica s kemično čistilnico za perilo bi bila v večjem mestu na jugu zelo potrebna, in bi kakor se nam zatrjuje izborno izhajala. Več pove slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. V javnih nasadih in parkih sc začeli pospravljati vse bolj občuti ji-cvetje, ker se je bati, da ga zamori bližajoči se mraz. Tudi drugod so začeli cvetno grmičje zakrivati z listjem in gnojem. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 10. do 16. oktobra t. 1. Rodilo se je 19 otrok. Umrlo je 17 oseb in sicer: dve za vratico, 1 tujec za jetiko, dve osebi sta ponesrečili in 17 jih je umrlo za različnimi boleznimi. Sama se je javila pri policiji 271etna služkinja iz Drenjega pri Toplicah Terezija, Štrajnarjeva, katera je pred enim mesecem nekemu gostilničarju v Trnovem pokradla klobas in mesa ter to potem dala spraviti nekemu gostilničarju v Kra-kovem. Policija jo je izročila dežel nemu sodišču. Iz bolnišnice ušlša je ciganka Marija Herzbergerjeva, katera je, kakor smo poročali v Krakovem ukradla 36 K denarja, potem pa, ko je bila aretovana simulirala epilepsijo, vsled česar so jo bili oddali v bolnišnico. LTpati pa je, da svoji usodi nc uide. Zatekel se je 27. t. m. temnorjav, kratkodlak psiček brez znamke. Lastnik ga dobi v Bohorčevi ulici 3, I. Nesreča. Ko je včeraj dopoldne z enovpreženim vozom zavila posest-nikova in trgovčeva hči iz Mengša Albina Prezljeva iz Resljeve ceste v Komenskega ulico, je voz zadel in podrl 71etno šolsko učenko Pavlino Kanoblovo, katera se je iako poškodovala, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. • Kolo, ki je bilo dne 17. t. m. ukradeno Ivanu Znidaršiču ob priliki, ko se je na poti v Koseze ponesrečil in poleg kolesa nezavesten obležal na tleh, je nek mlad človek hotel prodati dne 18. t. mv brivcu Jožefu Kressetu v Kočevju. V tem, ko je Kresse obvestil o zadevi orožništvo, je neznanec popustil kolo in zbežal. Izgubila je šolska učenka Ana Urekova žensko ročno delo. »Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri od 3/45. naprej pri popoldanski predstvali Elektro-radiografa »Ideal« v hotelu pri »Mali ču«. _*_ Somišljeniki! Naprednjak! t Vabimo vas na narodno-napredne stranke, ki bode v nedeljo, 31. t. m. ob 11. dopoldne v salona hotela „Lackner" v Črnomlju. Dnevni redi a) Poročilo o deželnozborskem zasedanju in političnem položaju. Poroča det. poslanec dr. Ivan Oražan. b) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Oton Fettich-Frankheim. Narodno - napredni volilci, vsi brez Izjeme na ta važen shod! Ob 3. uri popoldne se vrši velik shod v Gradcu. kvrš. odbor nar.-napredne stranke. Rczne stvori. * Zeppelin boee s svojim zrakoplovom na severni tečaj. Pridobiti hoče polarnega potovalea Asmunse-na. da bi šel z njim. Priprave za potovanje so se že začele. * Iz dežele lepih čednosti in strahu božjega. Ko je nedavno v Bero! inu priredil koncert znani Ca-ruso, ki je imel afere zaradi »južnih polov« pri ameriških damah, bil je pri blagrajni vos dan izmed najodlič-nejsih berolinskili dam tolik naval, da so neko damo zmečkali. * Kazen za oderuštvo. Pred višjim sodiščem v Hartfordu v Združenih državah se je zagovarjala gdč. Foris Griffit, apentinja cikaškega oderuha Tolmana, radi oderuštva. Zahtevala je za svojega gospodarja loodstotne obresti, radi česar je bila obsojena na 60 dni zapora in v denarno globo (3000 dolarjev. * Neštetokrat poročena. V mestu Kansas v Združenih državah se je pred sodiščem nedavno zagovarjala Gracija Chapmanova radi mnogo-mcštva. Priznala je, da je tolikrat omožena, da niti sama ne ve koli-krat. Možila se je navadno s kmeti, katere je pa zapustila, ko se jih je naveličala. Pravi, da so bili vsi zelo doljroeasili. Ker se je možila, ne da bi Idi prejšnji zakon sodnijsko ločen, bo ta »izbirčna« žena precej, kaznovana. : Katoliški svinjar. Odvetnik Avgn^t Heis v Landshutu na Bavarskem, prvi predsednik ondotnega klerikalnega »Windthorst - Bunda«, je bil svoj čas v Monakovem aretiran. Ta možakar je zavzemal v javnem življenju uplivno mesto in je bil goreč pospeševalec društva proti ne-nravnosti, kar ga pa ni nič motilo, da ne bi vzdrževal intimnih stikov z neko še ne 14 let staro deklico. Peljal se je z njo v avtomobilu v Mo-nakovo, najel je tam sobo v hotelu in M' j bo »Slovanska Enota« zahtevala, da se vrši prvo čitanje. Na Dunaju so v strniti radi carjevega poseta v Italiji. Dunaj, 28. oktobra. V merodaj-nih krogih vlada velika nezadovoljnost z obiskom ruskega carja v Italiji. Z vso gotovostjo namreč računajo s tem, da je trozveza že nehala obstajati in da je zgolj formalnost, da Italija ofieialno napove svoj izstop iz trozveze. Dasi se je preokret italijanske politike že opažal za časa aneksijske napetosti, vend%r so posledice carjevega obiska v Racconigu napravile na dunajske vladne kroge najmuenejši v tisk. Posvetovanje pri županu dr. Lue-gerju. Dunaj, 28. oktobra. Predsedniki nemških klubov imajo danes pri županu dr. Luegerju posvetovanje, na katero so povabljeni tudi ministrski predsednik baron Bienerth ter ministri dr. Haerdtl, grof Stiirgkh, dr. \Veisskirehner in dr. Schreiner. Češki deželni zbor. Dunaj, 28. oktobra. Češki namestnik grof Coudenhove je danes prispel semkaj. Njegov prihod je v zvezi z vladnim namenom, da se češki deželni zbor zopet skliče dne 15. novembra. Mladočeška zmaga v Pragi. Praga, 28. oktobra. Pri občinskih volitvah so si Mladočehi izvojevali sijajno zmago. Staročehi so izgubili 14 mandatov, tako, da sedaj ne morejo v občinskem svetu zahtevati niti podžupanskeg-a mesta. V mestnem občinskem svetu imajo sedaj Mladočehi dvetretinsko večino. V Vyše-hradu sta zmagala dva klerikalna kandidata. Ruski car in italijanski kraj za Crno-Roro. Rim, 28. oktobra. Car Nikolaj in kralj Viktor Emanuel sta poslala knezu Nikoli brzojavko, v kateri mu izražata svojo neomejeno prijateljstvo in ga zagotavjata, da lahko Crnogora vedno računa na obrambo in zaščitbo Rusije in Italije. Demonstracije proti zrakoplovcu. Bukarešta, 28. oktobra. Včeraj bi se imel tu producirati znani zra-koplovec Bleriot. Radi n£ke poškodbe na vijaku se Bleriot ni rnoarel producirati. To je množico — nad 100.000 ljudi — tako razjarilo, da je navalila na uto, kjer je bil shranjen zrakoplov, ter hotela impresarija Mullerja linčati. S težkim trudom se je posrečilo policiji razgnati razjarjeno množico. Avstrijski begunci — sprejeti v črnogorsko državljansko zvezo. Cetinje, 28. oktobra. Knez Nikola je podpisal ukaz, s katerim podeljuje črnogorsko državljanstvo avstrijskim beguncem: Franu Kurfiir-stu iz Sriema, Juriju Šajnu iz Mostara in Aleksandru Kapetanoviću iz Bosne, ki so za časa vojne napetosti meo? Avstrijo in obema srbskima državama utekli v Črno goro. Na ženitvanskih ogledih. Sofija, 2& oktobra. Govori se, da je kralj Ferdinand napravil svoj izlet v Srbijo z namenom, da se seznani natančneje srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Sbrski in bolgarski državniki so namreč snro-žili načrt, da bi zaročili srbBMtra prestolonaslednika z bolgarsko kraljičino Evdoksijo. Srbski izvoz preko Solona. Solun, 28. oktobra. Srbski izvoz preko Soluna v Egipt in Italijo je znašal v preteklih devetih mesecih: 17.321 volov in telet, 1411 parov svinj, 214 ovnov, 8468 koz, 230.000 kil suhega mesa, 3 milijone 125.000 kil koruze, 15 milijonov kil ječmena, 333.000 kil ovsa in 442.000 kil rži. Hrvatsko vseučilišče t Ameriki. New York, 28. oktobra. Iz Calu-meta v državi Miehigan javljajo, da so imela ameriška hrvatska društva tamkaj shod, na katerem dt sklenila, da nemudoma zbero 500.000 K, ki se imajo porabiti za ustanovitev hrvatskega vseučilišča v Chikagu. G. in kr. gar-niiijska menaina komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1910 med drugimi tudi sledeče predmete: pšenično moko, pšenični ■drob, krompir, riž, poper, papriko, eimet, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proseno in ajdovo kašo, koruzno moko, koruzni zdrob, ječnem, sol, svinjsko in rastlinsko mast, špeh, kavo, kakao, eikorijo, kislo zelje, rdečo peso, čebulo i. dr. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra t. 1. 12. ure opoldne poslati e. in kr. gar-nizijski menažni komisiji, tac as pri pehotnem polku št. 30 v Lvovu. Dobavni razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. VIII. izkaz prispevkov za Aljažev dom. I. Berila Is bratske: Mestna občina Zagreb K 500; Hrvatsko planin, društvo K 200; dr. Lav. Mazzura, Ivan Ancelj, Arnold Hercog, Aleks. AvS po K 10; A. Baranja in dr. H. Hiršman po K 2; Ivan Novak in dr. B. Liva-dič po K 1; prof. Novotni nabral K 114 darovali so: prof. dr. Vinko Dvorak K 25; A. Pre.-dović. Žiga Štagl, Franjo Sollar ml. in Vjeko-slav Novotni po 10 K; dr. Oskar Kornicer, P. Milćić, dr. Langhoffer, Ivan Hafner, M. Bro-schan, Mr. Stakić, Oto Kolmar po K 5; prof. dr. Arnold K 3; Zvonimir Turina, Janko Kru-Sar. Ivan Exner. M. Broz, S. Sova po K 2; Lasman K 1; Tekla Kallina v Zagrebu nabrala K 55, darovali so: Gustav Kallina K 20; Mi-klavec, Artur Hanč po 10 K; Tekla Kallina in D. Ry. po K 5; M. M. in Hans Wagner po K 2; V. G. K 1; R. Supp nabral K 22, darovali so: R. Supp K 10: Drag Batušić, A. Stiassnv, Rud. Zigmundowsky, St., Lm. in Le-derer po K 2. II. Prispevki Is nabiralnikov: Pri Belem volku K 118; v kavarni Evropi K 73; v Aljaževem domu K 48; pri Mikušu K 15; na Šmarni gori K 10; pri Fajmoštru K 9 60; pri Roži 9 50; pri Turku K 832; v Bistriški koči K 7; v Kamniški koči K 5. III. laisl prispevki: Banka Slavija v Pragi in Glasbena Matica po K 300; Ida Skof nabrala K 75; Jak. Žumer, preostanek veselice v Vintgarju K 60; Posojilnica v Radovljici K 50; dež. glavar pl. Šuklje K 40; Emil Tonnies K 30; prof. Pletersnik in dr. I. Babnik, min. svetnik po K 20; poStni uradniki ljubljanski kot preostanek prispevkov za venec višj. kontrolorju Freverju K 2040; Litijska podružnica S. P. D. nabrala 14 K; dijaki V. a razreda I. drž. gimnazije nabrali 10 K; dr. A. Švigelj 2krat po K 10 za sodnijske poravnave; uprav. Slov. Naroda zbirko 25 K; Janko Mlakar, dr. Pavel lndra z gospo soprogo, I. Markež, Prokop Vavra v Pragi po K 10; veselo omizje kavarne Ilirije Ko; dr. A. Švigelj za .komisijsko vino" K 886; Julija Stor nabrala 10 K; dr. Oražem, Fr. Kaodare. Fran Smole po K 5; Ivan Mikuž K 6; ttffiburaški zbor v Kranjski gori K 458; Fran Abulner, I. Ogrin, A. Ceg-nar, Franc Steržaji E. Bizjak, 1. Weibl, A. Accetto, J. Ciuha, O. Skusek, T. in Štej. Mencinger, Jak. Accetto, M. Miklavčič po K 2; J. Svetlin 2krat po K 2; prof. BorStner in A. Gregorc po K 3; F. Pucher K 1*20; dr. Mirko Triller K 1; Maša dr. Švigljeva nabrala 270*24 K, darovali so: Fran Pavlin K 4o: dr. Bretl, L. Schwentner in dr. Švigelj z gospo po K 20; F. Magdič, Milčinski, dr. Oton Papež, Berta dr. Trilerjeva dr. Jak. Toplak po K 10; omizje pri Belem volku K 8; Anton Šare, dr. Ivan Jenko po K 5; Ana Regali in neimenovani po K 3; prof. Boršnik, Jožef Juvanec, Magajna, Lisec, Fr. Papler, I. Drašler po K 2; A. Drašler in neimenovani po K 1. Dr. Pavel Skaberne, sodnik na Vrhniki nabral 253 K, darovali so: Kmetska posojilnica na Vrhniki K 30; Josip Antoš, Karel Jelovšek, M. Tomšič, Karel Kotnik, Gabrijel Jclovšek, Josip Lenarčič po K 20; Jakob R. Hočevar K 15; učiteljski zbor ljud. šole na Vrhniki K 13; I. Verbič, Iv. Tomšič, dr. P. Skaberne Viktor Perne, dr. Marolt, Josip Verbič in dekan Gantar po K 10; Komotar K 5; obresti naloženih prispevkov 3*39 K. Fran Jesih nabral K 73, darovali so: Fran Lončar K 5, Vavken K 2, Juro Detiček K 2, prof. Suhač K 1 vsi iz Celja. Ledcrer & Wolf, Ernst Singer po K 10; A. Gaunersdorfer, C. M. Teffer, M. Eder, neimenovana po K 5; Ivan Kolenc, Pregrad, Martinolič, Rebitsch, Josip Ribschel. ATfons Pircher Josip Janisch, Neufeld, Fran Ditrich, po K 2; Alojzij Rus, Schmidt, Jerala, Fran Kreč, Neuburger po K 1, Ivanka MikuŽ nabrala K 32, darovali so; Anton Prcsker K 20; Anton Kumše K 10, Jožef Kržišnik K 2. Ivanka Kalin nabrala 1786 K, darovali so: neimenovani za Mcno okence" K 5; Jernej Kovic K 3; Josipina Hribarjeva, Karol Gnidovec po K 2; IV. razred K 2 36; Vida Šeškova. IV. letnik učiteljišča, neimenovani po K 1; Angela Doležalekova 50 v. Ludv. Dobšek, oskrbnik Aljaževega doma nabral ob zaključku sezone v Vratih 5*60 K, darovali so: Požganc, Mrak, Dobišek po K 1; Madja, Dobrave, Arh, šest, Kavalar, Grm, Čuden, Hkavec (tesani) 2 60. K. Skupaj 3001 K 56 v. — Vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejša zahvala! V Ljubljani, dne 26. oktobra 1909. Anton ŠusterliC 1. r. t. č. blagajnik S. P. D. •Itznato Klna-Vlno Pomote t«U« do ML •knpfe Ito* pokolji, kri ta j. I I J. tEM^VALU, t, >fc mm mm I HHHHBBBSRBRHHHii 1 TfttaDn inmit! i Ustna voda • „EUODIN" i Spedislne sa katUlee. j 4813 Glavna ssjog* lekarna | 'ffb.pL TnUcn i Ljubljani. ' Proti prahajem, lnskinam Is izpadanja las delaje B«Jb«IJie priznan« Tm-cM Mm katera okrepčuje lasiSče, odstranjuj« luske in preprečuje Izpadanje las. t •teklealtai navodom t krono. Rsspollljs se s obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vaeh preizkušenih zdravil« medlo, mil, mediclnal. vin« epeoljali-tat, najfinejših parfumov, klrurglikih obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusteka i Liubljanl Rssljeva cesta it I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega j ubil. mostu. 19 Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. oktobra 1909. Termi n. Pšenica za april 1910 za 50 kg K 14 24 Rž „ april , za 50 kg K 7 74 Koruza 9 maj „ za 50 kg K 6 86 Oves , april . za 50 kg K 10 27 Efektiv. 5 vin. višje. Meteorolositno porotno. Višina sad ■•rjee ^0*2 Srednji zračni tlak 736-0 nit. 1 oktob Čas opazo- Stanje ; barometra j 2 w Vetrovi Nebo a> vanja ? mm j 27. 2 pop. 733 7 „ 9. zv ! 7335 28. 7. zj. 733-1 4 8 si. vzhod dež 5 9 si. szahod pol.oblač. 12 1 jfslab jug jsk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 33', norm- 83°. Padavina v 24 urah 120 mm Prodolnlko mešane stroke, z dobrimi izpričevali, išče alnibe. Ponudbe pod t|Prodajalkalf na uprav. »Slov. Naroda«. . 4012 Sprejmejo se •v U bi se orile šivanja zavratnic (kravat). Zglasiti se je na Privozu št 3 ▼ L|nbljanl. 3983 Izurlena šivilja se priporoča cenjenim damam za t biše. Gre tudi na deželo. Naslov se izve v tobakami na na Breg« it 6 ▼ L]nbliani. 4010 Dve manjši stanovanji s pritiklinami in delom vrta m (tista talij u TrZaSki cesti itn. 9, nasproti tovarne. Več pove Ustnik kovač Konatler, Linbllaaa, «ra«i6e. 3984 sprelme takof 400 Franc Sterle v Spodaji Šiški 47. OO sprejme zdravo, izobraženo dekle, ki ima veselje do otrok in zna šivati Pismene ponudbe pod „Trajne alužba" na uprav. »SI. Naroda«. Prodajalka manofaktiiFisfiiija ae sprejme takoj v večjo ^trgovino na deželi. Ponudbe z navedbo zahtev in re* ferenc je poslati na poštno ležeče Trnovo, Notranjsko pod „Manu-lakturistraja". 3925 ki ima tudi večletno prakso kot prO1 dajalka, Išče elužbe. Vstop 15. no vembra ali pozneje. Prijazne ponudbe pod „A, Qa poštno ležeče Ljubljana. 4009 Proda ae pod ugodnimi pogoji dvo* nadstropna v Škof ji Loki štev. 12, z več sobami, s pritiklinami in sadnim vrtom, Jezeča ob vodi, in zato posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč. Natančneje se poizve v kavani Karltn v tfkolji Loki. 40cs Dva izurjena v © za večje in manjše delo sprejme " v stalno službo Karel Benedikt! kro jaški mojster v Volšperku na Koroškem. Treba je znati nekolike nemščine. 3961 Trgovina oglfa lito zastopnike za obisk privatnih strank prod proviziji Natančnejša pojasnila daje Milan Onttmann, hotel „pri Slonu" v Ljubljani. 75.000 ur! 1 ura samo 2 kroni. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo veri žico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno ga rancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šlezijska razpoSiljevalnica F. Windisch, Krakov U 30. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 4002 Išče 00 spretna, zanesljiva in brhki natakarica za kavarno v VolOSkem. Govoriti mora hrvatski oz. slovenski, italijanski in deloma nemški, ter mora biti zmožna prevzeti kavarno na svoj račun. 3977 Ponudbe s sliko na naslov: E&* varna „Volosko" v Voloakem. št 589/pr. Razpis. 4011 Pri deželnem odbora kranjskem je namestiti zdravstvenega tajnika s prejemki V., za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda, [t j. s plače letnih 3600 K in z aktivitetno doklado letnih 966 K. Prosilci sa to službo naj vlože svoje prošnje, ki morajo biti opremljen' S krstnim listom, domovinskim listom, z diplomo o doktoratu vsega zdravilstva, a dokazili o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. do 28. 9«Mfembra t. I. pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskoga y LjMbiini. dne 23. oktobra 1009. 40 57 »1 100 I sa »če sa takoj. I Ponudbe pod „soba", Ljubljana *7<|pofttno leteče. 4000 j99c 1^- 1 I Naprodaj je |t velika hiša ati nt gospodarskim poslopjem in velikim rrtom v bližini jezera na Bledu. Prijavna je za vsakršni obrt, posebno za mesarijo. Vprašanja pod „MesaFlja" na Ijprav. »Slov. Naroda« 3918 Zastonj HBI mm SJ . In poStnlne prosto dobi vsak moj _ katalog s čez 3000 slikami o porabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, ki ga na zahtevanje pošljem takoj. C in kr. dvorni dobavitelj Jan. Eonrad, Meot tt 484, ČeSko. 3535 trgovski sctrudnlk ki ima trgovsko šolo ¥ Ljubljani, 80 sprejme v trgovino s špecerijo in delikatesami F. K ti a m v Ljub« Ijanš. — Dosluženi vojaki imajo prednost. Na pismene ponudbe, ki ne odgovarjajo navedenim pogojem, se ne bode oziralo. 3979 m o re* če tU- 925 stonj dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, ševiotov in drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, sifona in namiznega blaga za opreme, ggp- SaiTlO IZfrStnO blago ~VJ9 velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se na^er»e natančen naslov in željeni predmeti. jfajvečja moDna vselržtiica in razpošiljalnica moBnega blaga .% .•. Komenda Janda & Cie. Nikolsburg, IVI i stke n smesti 13 Moravsko. Ikov I 3-T7 ni® 6 dni Krte' -<~'V .Zlj-^CJ^T •■"a?? »• t>- - ' ~ Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. [Veljavne vozne iiste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine smr samo El in ■ RĐA oblasiveno potrjena potovalna pisarna ljarss? Dunajska cesta štev. 18 v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „FigovcnM. 249 Kr2sna umetniška reprodukcija v več barvah s&assssMts 6rclsarl®¥e slike ustanovitelja slovenske književnosti visoka 6C cm in širclia 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar »ih imamo Slovenci. Člena s p&šio K 3a20. Dobiva se v r iknligor v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. 344 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih ncev In trakov Cene izredno nizke! Fr. Iglic tjnbljana, flestai trg 11 Vinske sode M n lOMf sdrate, močne H m m H m 593 nadalje § komadov prav močnih, zdmvih krastavih spust m vrsticami v obsegu U 3«, 36, 39, 39, 49, 49, 42 in 99 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Rosnor & drag i LjiHjiui, poleg Milim pivovarna. Stecbenpfenl 1 HoibeOio voda za slavo zlesti prsti prhljaju la Man a las 964 Dativa n povsod. Ceno posteljno perje ia|nnesno noto in brst praha, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega X 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4-—f kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—t prima belega p?rja, kakor puh K 8—, kilo veleprima napel puha, belega K 10 —; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 - in K 8 — kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12*—. Narejene posteljen Iz goston tega rdečega, višnjevega, rumenega aH belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicaina, te dve 80X58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24*—f peni ca sama K 9—, 12—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 3 50, 4— razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Antou PoleannJ Ora«, Mariahillstrasse 111- **- " ter £«#SI Puh (Stvria), Globus, Regent in dragih specialnih znamk ter : posameznih delov.: Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje , poniklianfe t ter popržila solidno \ ::: in ceno. ::: Č2954 amernik Ljubljana. Dunajska cesta št. 9. ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-gradnik .\ sicer zapade strogi kazni /. /. se dobiva v .*. Gospodinja k 2 gospodoma na deželi — v lepem kraju Gorenjske — se iftčo. Pismene ponudbe s sliko in navedbo starosti sprejema upravn. »Slov. Naroda« pod šifro „fte*pe«nla 2" do 19. novembra 1999. 3980 Zavoljo opustitve trgovine prodajam ibra pripravno za špecerijo in železnino, prodajalnlnhe mize, stelaže, blc-gajno, sode in razno blago po najnižji ceni. 3940 Kristina Omersa v Kranju. •prejme takoj 3Wf Fr. Knkman, devllarsld molstor Lfnbliana, Dnna|ska cesta it 14. na Tržaški csstJ št. 4, se odda s L novembrom t. I. v najem. 3949 Več se izve tam. lisi teler. 11 Evorltt 4004 5 kilogram3¥ 3847 rzene zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4'- poštnine prosto na vsako avstro ogrsko poštno postajo Mihael Valentin Schik Dunaj VII 4, Kerohenfelderstrasse štev. 97. Dalmatinova ulica 7, IL nadstr. z dobrimi spričevali, strojepisec, samostojen korespondent in knjigovodja, išče SiaZbO pri večji tvrdki. 3975 Blagoh. ponudbe pod P. H. M. na upravn. »Slovenskega Naroda«. C. kr. avstrijske {gfc državne železnice, Izvleček iz voznega rai V«lfaaw»Bft o«a Mm oktobra 1900,| Prihod v LJablJanc ffu^na ieieinJcs 7al2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8*62 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže« Toplic, Rudolfa v ega, Gro su pij a. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž icl^ čes Podroščico in Trbiž, Gorice, drž. žel« Jesenic, Tržiča. 2*oO popoldne: Osebni vlak is Kočevja Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*IS popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jnl lat, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro-iico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. Os4Q zvodor: Osebni vlak iz Berlina, Draž-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, j ni, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podroščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. Oa07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ll'C8 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca* Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drl žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v Lfubijano (državne ftelsulco} 0'40 zjutraj: Osebni vlak h Kamnika. IO*00 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika/ O'IO zvočer: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda 4n odhoda so navedeni v srednji evropejskem času. Odhod li MuDlJane Qni> ieL) T*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c kr. dri. žel., Beljak (čes PodrcSčico), Celovec 7-25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. 8*28 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. Il*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juŽ. žel, Gorico, dri. žel.. Trst. c kr. dri. žel., Beljak, (čes Podroščico), Celovec I-S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. S"28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. Žel., Gorico, dri. Žel., Trst, c. kr. dri. iei., Beljak, (čes Podrožico), Celovec 8"2S zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draž dane, Berlin. 7'40 zvefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoliovo, Straia-Toplice, Kočevje 10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorice, dri. žel., Trst, c. ar. dri. žel., Beljak, juž. žel,, (čes Podre ščico) Prago, Draždane, Berlin. Odhod Is h\nMlene (driavne telesnloe) i 7*28 zjutmj: Osebni vlak v Kamnik. 2*00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. l*fO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. Št 8141/V. U. 398/ Razglas nabornikom. Mestni magistrat ljubljanski razglaša glede rednega nabora 1.1910 nastopno' 1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1887. 1888 in 1889 rojenim mladeničem, ne glede ne njih rojstni in pristojni kraj se Je tekom meseca novemlsra 1909 pri vojaškem uradu mestnega magistrata v „Mestnem domu", I, nadstr. k zabeleibi zglasiti. 2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varhi ali pooblaščenci. 4. Onim, ki si hočejo isprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih udodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti mesece januarja ali februarja 1910 pri omenjenem mestnem uradu, najka« snaje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. 5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglaaitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, slutečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pr i vojni upravi (vojni mornarici) in sov nabornih. letih, se je ravno tako zglasiti. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovoromi da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 ¥ ali pa s primernim zaporom. Nosijtrot deželnejn stolnega mesto LlnMlane, dne 14. oktobra 1909. Župan: Ivan ti^ibar« e« 019 v iii. Odda 4e takoj v najem restavracija „Puntigamska pivnica11 na Sv. Petra cesti št. 47 pod ugodnimi pogoji. Koncesija je na hiši, prodori so vsi opremljenu 4003 Sprejema zavarovanja človeškega živ-j ljenja po najraznovrstnejših kombina-t cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. vzajemne „SLAVU A" Zlasti je ugodno zavarovanje na dožftetje in smrt z manjšajočtml se vplaCili. Po velikosti druga ^vza^mna uvarovalii^M lan banka v Pragi. - • Iv fcnpMvlf|t H,lll,ttt"ll tank zstgm i mt^V™^'** i Ml Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UUva najbolj« sloves* koder posluje. Dovoljni« ii čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne 66 76 Sukno In modno 32,9 blQ$o zo obleke priporoča firma Karei Ion tvornico zo snkno v Humpolcu na Ćaskam. Vzorci Iranko. sledeče izborne snažilne in čistilne predmete: Za 5 e v I j e s mast za usnje v prid družbi sv. Cirila in Metoda kremo „Ilirija", kremo ,,Fraxmc'» za k o v i n e s SM^ čistilo mmWR v prid družbi sv. Cirila in Metoda nstiio „Polerin" i li orašek »Ilirija«, za mrčes: »Dalmatin" v prašilnih škatljicah. Te predmete, ki se dobe v vseh trgovinah, zdelaje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, « ^arcn* ogromne ^ahgre prodajam jfe jecAtf poo* tovarniško ceno: oblek*, površnik*. p*t*rin* in simsk* suknf* *a gospod* in d*čk*; Jopice, paleMe, mantil*, pelerine, kostum*, krila in bito* *a dam* in deklic*. — Veliko izbira košuhovinastih alt s kofuhovino podloženih predmetov kakor: kratk*, mestna in potne kojuhe ya gospod*; jopic*, bo*, mu/* in garnitur* sa dam* in deklice. O. J^ernatovič, Angleško skladišče oblek 3o14 JLjubljana, J\{estni trg štev. 5. Ljubljana 400; Svalite ta izborna, povsem konkurenčne. Stari priporoča 3953 najboljše in najokusnejše Sunke, pripravljene po praškem načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih nrašičev, dalje raznovrstne klobase, IIT hrenovke in safalade 'V vsak dan 2krat sveže. Feitae peilljatv« o« 9 kg naprej M povzet}«. Za izborao b!af», tofiao postrdtbo, solidne ceae, jam« in »e priporoča zgornja tvrdka. Veliko zalogo hrastovih, fino izdelanih vinskih sodov proda po naJnliU ceni Anton Zaje aosojflninii tajnik v Trnovem (Notranjsko). 3992 Moč in življenje pomeni za slab organizem poraba galvanskega tn*j nega toka. Učenjaki In medi cinski strokovnjaki so že vsi teh misli, da imamo v galvanski trajni elektriki sredstvo, ki se uspešno upira splošni nervozni slabosti, rev m« takim ne prilikam nevralgljl, livenim motenfom prebave, pomanjkanj« spanja, glave boln, oslabelostim vseh vrst, malokrvnosti in različnim ženski boleznim itd. Ali bi radi izpoznali ta jako zanimivi zdravilni način? Pošljemo Vam na Vašo željo radi 4005 PF gratis Id Iranko "91 pod zaprto kuverto to brošuro brez vsake zavese in resnično nam boste prav hvaležni za to velezanimivo čtivo in za dragocene nasvete v tej knjigi, Elektro ■ terapevliška ordinacija Donat, L, Scbwangasse 1, Mezzanlo, Abt 1 s 2. 9 1» C i 28 X. 1909. Knpon za brezplačno knjigo. Na Elektro-terapevtiško ordinacijo na Dunaju, I, Schwangasse 1, Mezzanln Abt. 1 s/2. Prosim pošljite mi knjigo: -Razprava o moderni elektro-terapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: ___ odna knjiga Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani združena s Prešernova ulica štev. 7 ■ I priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, risarskaga, slikarskega in Šolskega blaga ■»■ Haf* najboljše kakovosti in po najnižjih cenab. -^0$ Pisalne in risalne črnilniki in uteži potrebščine Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naroČila na zavitke s tiskano firmo. olski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtalo, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte naj pri proste j Se in najfinejše, črne, vijolčaate in barvaste. Šolske mape is plama in is usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. Kasete s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseli velikostih, sa iaaae tm za »sajasto, z* navadno rabo in tudi SS slavila. Albumi aa slike, razglednice in poezije. za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust Kanina knjigarna sprejema tndi naročila na pisalne stroje vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, faktore, itd. itd Izdajatelj in odgovorni urednik Raste PuitoslenitL Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«. I x 66 07