Lc!o Livm Poštnina pi»y>na t gotortoi_? Ljubljani, v petek, dne 20. decembra 1940.	tfev. 293 a	Cena 2 din
Od 1. bot. dal|«
naročnina mesečno
80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IH TeL 40-01 do 40-05
mmmmmmm^ ^^ mmh^h^h^^ ^^^ ^	Cok. rač.: LJubljana
BV ^^^ ^	^^^^^^ it- 10.600 r.a
^ ^^m ^^^ m ^^m	^m mno in
m J ga /W m	m
^^V^^r ^^m M m^m	^ Tei.40-01 do
^^^^ ^^^^^^^^^^	^^^^^^ Celje, Ptuj, Jesenice.
Kranj, Novo mesto.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika.	Trbovlje.
Korošcev zadnji obisk v Sloveniji
Zadnja leta je imel naš pokojni voditelj navado, da je prihajal tedensko v Slovenijo, ako ga ni kaj posebnega v Belgradu zadržalo. Skoraj vedno se je pripeljal z brzim ali eks-presnim vlakom v soboto zjutraj. Avtomobila navadno ni jemal s seboj, razen kadar je mislil ostati več dni v Sloveniji, Najrajši jo je s kolodvora mahnil peš proti Marijanišču po Resljevi cesti in si včasih, če je bil prav dobre volje, ogledal še zelenjadni trg in tudi kaj kupil. Sploh je zelo rad kupoval na trgu — tudi v Belgradu je imel to navado —, se šalil z branjevci in se silovito pogajal za ceno, nato pa pogosto plačal več kot je branjevec zahteval, potem pa podaril nakupljeno blago prvemu potrebnemu, ki ga je srečal. Pogosto je najel na kolodvoru izvoščka za šefa kabineta, ali kogar je že vzel s seboj in za Dragija, ki mu je veliko let zvesto služil, da sta se z vso imenitnostjo peljala v Marijanišče, sam pa je šel peš ali pa s cestno železnico.
Poslednjič je prišel v Ljubljano v soboto 30. novembra in se zvečer udeležil mladinske akademije v Unionu. Ob prihodu v unionsko dvorano ga je mladina burno pozdravljala in potem še enkrat med akademijo, ko se ga je spomnil slavnostni govornik dr. Zitko. Dr. A. Korošec je bil zelo dobro razpoložen in se je za dolgotrajne ovacije živahno zahvaljeval. To je bil njegov zadnji obisk pri slovenski katoliški mladini.
V nedeljo 1. decembra sem ga že zjutraj obiskal v Marijanišču. Šel je ravno maševat in mi je takoj povedal, da je nekoliko zaležal, ker je zvečer ostal predolgo pokonci. Zadnja leta navadno ni maševal pri glavnem oltarju v Marijaniški kapeli, ampak v stranski kapelici sv. Andreja, ker mu je tako bolj prijalo zaradi vida.
Po zajtrku je predlagal, da bi se kam peljala. Bil je mrzel, a jasen dan. Ker nisem vedel nič primernega svetovati, se je naenkrat sam spomnil: »Kaj, ko bi si ogledala Zale!« Začuden ga vprašam: »Ali si jih še niste ogledali?« — »Ne še. Pa bi rad videl, kakšno je to Plečnikovo delo.«
Odpeljala sva se torej na Žale. Spotoma sva ugibala, "kje bi mogel prebiti letošnje božične praznike in se je nazadnje odločil za Gorenjsko. »V praznikih,« mi je pravil, »je nijboljše, da je človek kje prav daleč, najboljše na potovanju ali pa med svojci.«
Zale so mu močno ugajale. Jaz sem mu jih tolmačil, kolikor o stvari umem in vem, pa tudi sam je ocenjeval posamične umetnine. Potem je hotel videti še upravno poslopje in Pengovove sgrafite. Pokazati sem mu moral, kje sta upodobljena Plečnik in ljubljanski župan, kje Baraga, Slomšek, Jeglič in Kno-blehar. Vse ga je zanimalo. Le obžaloval je, da so se morale Zale zaradi vrtnarije, ki je ob cesti, stisniti tako na malem prostoru.
Končno je hotel še na pokopališče. Zavila sva na desno proti grobovom. šolskih sester. Tam je bral na skupnem spomeniku imena pokojnih in zraven pristavljal: To sem poznal, to tudi in to tudil Poznal je skoraj vse, saj je imel s to kongregacijo vedno najboljše stike. Bila je opoldanska ura in skoraj sama sva ostala na pokopališču. Ogledovala sva si različne nagrobne spomenike, pri čemer se je pohvalno izrazil o ljubezni Ljubljančanov do rajnkih. »To pokopališče ima nekaj povsem svojskega,« je zaključil svojo sodbo, »nekaj, kar mu daje značaj in ga loči od drugih.«
Že ko sva odhajala, se je naenkrat spomnil: »Pojdiva še na Krekov grobi« Kar čudno se mi je zdelo, ker dr,-Korošec kakršnih koli čustev ni rad kazal, tudi prijateljem ne. Šla sva torej na Krekov grob, kjer sc je pomudil nekaj hipov, in nato še na Je-gličev. »Kje pa dr. Žerjav leži?« me vpraša. »Bolj proti desni strani,« mu pravim. »Da, spoftinim se,« mi živahno odvrne, »s tistim značilnim spomenikom.« Ker je šlo že na pol ene, nisva šla na grob pokojnega dr, Žerjava,
a imel sem vtis, da bi hotel tudi njega pose-titi, če bi bil bolj ob glavni pokopališki poti.
Ko sva se vozila proti Marijanišču, se med pogovorom naenkrat obrne čisto k meni in pravi: »Kako pa je z dr. Kramarjem? Cujem, da je bolan in na Golniku. Veste, kaj sem mislil: da bi ga obiskal! Ali se bo to ljudem kaj čudno zdelo?« — Povem po pravici, da me je vprašanje presenetilo, kakor me je presenetilo že njegovo vedenje na pokopališču. Kakor da se poslavlja! Vendar sem mu takoj odgovoril: »Zakaj bi se čudno zdelo? Bolnike obiskovati je dobro delo.« »To že,« mi odvrne, »mislim tako: kako bi naši ljudje to sprejeli? Ali bi mi zamerili?« — »Gotovo Vam nihče ne bo tega zameril,« sem mu hitel zatrjevati. — In kakor da se opravičuje, mi je razlagal: »Res, dr. Kramer nas je veliko politično napadal in proti nam delal. Ampak mislim, da osebno ni tako slab človek . .. Dobro, ko bom kdaj šel na Gorenjsko, pa zavijem še na Golnik.« — Pri tem sklepu je ostalo, ni ga pa mogel več izpeljati.
Pridržal me je na kosilu in se veselil popoldanskega izleta k Sv. Gregoriju na Dolenjsko. Nekdo mu je pravil, da je odondot pri lepem vremenu krasen razgled na gorenjske planine. Ker je bil lep, sončen dan, je želel, da bi bil čim prej odhod. Šel je z bano-vimi, toda tam nekje pri Velikih Laščah so zašli v snežne žamete in so se morali vrniti, ne da bi videli Sv. Gregor.
Zvečer je potem bil na časnikarskem koncertu in vztrajal do kraja. Že zjutraj mi je pravil, da ga sicer koncert z glasbenega stališča posebno ne zanima, -ker ni muzikaličen, a da vseeno pojde zaradi časnikarjev, ki so ga vabili. Vedno je imel rad časnikarje in je z njimi osebno živel v najboljših odnošajih, tudi z onjmi iz nasprotnega političnega tabora. Smatral jih je za svoje stanovske tovariše in je tudi bil ves čas član novinarske stanovske organizacije.
V ponedeljek 2. decembra je z banovimi šel na Bled, da si ogleda blejsko Pristavo, na kateri je hotel preživeti božične praznike. Bil je svež in ves čas izredno razpoložen. Povabil me je s seboj, pa zaradi uredniškega dela nisem utegnil. Kasneje so udeleženci pripovedovali, da je bil poln načrtov in da se je otroško veselil božiča na Bledu. In tudi tokrat je mimogrede obiskal Brezje, kakor neštetokrat zadnja leta, ko je hodil na Gorenjsko.
Zvečer se je odpeljal v Belgrad.
Koroščev zadnji obisk v Sloveniji je torej veljal slovenski mladini, ki jo je neizrečeno ljubil. Posvetil je nekaj ur časnikarski prireditvi, ker do svojih poklicnih tovarišev je bil vedno skrbno pozoren. Hotel se je tudi posloviti od živih in mrtvih prijateljev. Pokojni naš voditelj je bil za vsako malenkostno uslugo, ki mu jo je kdo izkazal, izredno pozoren in je ni pozabil. Kakor oni srednjeveški vitez, bi tudi on mogel imeti pisano na svojem ščitu: Numquam ingratus — nikdar nehvaležen I Toda do prijateljev je bil ne-prekosljiv po svoji plemeniti ljubeznivosti, srčni dobroti ter skalno trdni zvestobi. Vsi, ki so se smeli šteti med njegove prijatelje, bodo z njegovo smrtjo občutili izgubo, ki je nihče več ne bo mogel enako vredno nadomestiti. — Ob svojem zadnjem obisku pa se je hotel oprostiti tudi s svojimi političnimi nasprotniki, kar je značilno za njegov plemeniti značaj.
In še od brezijanske Marije se je poslovil, od Nje, za katero je želel, da bi postala Kraljica vseh Sloventev. Ob Njenih nogah se je nekako iztekla pot mnogo preizkušenega romarja. Romal je k Mariji, ker je pogosto za nas molče križ nosil. Bij je iskren Marijin častilec, čeprav svoje sinovske vdanosti do Nje ni rad na zunaj kazal. Po svojih delih in žrtvah je dozorel kot dober, blagoslovljen sad, da po Njenih rokah sprejme neminljivo Življenje.	Drin
H
Angleško-nemška fronta
Nad Anglijo nič — Tretji angleški napad na Mannheim
Nemška poročila
Berlin, 19. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Zaradi slabega vremena so nemške letalske sile včeraj in ponoči med sredo in četrtkom izvedle samo oglednjške polete. V severnem delu Rokav-skega preliva se je nemškim letalom posrečilo zadeti neko tovorno ladjo. Neka bomba je hudo poškodovala neko drugo trgovsko ladjo. Posadka te ladje se je rešila s čolni.
Angleška letala so metala v noči med 18. in 19, decembrom bombe na jugozahodno Nemčijo. Povzročena je bila samo majhna škoda. Ena oseba je bila ubita.
Angleška poročila
London, 19, dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča:
V pretekli noči ni bilo nad angleškim ozemljem opaziti nikjer kakšnega delovanja sovražnih
sil.
Srdita bitka v libijski puščavi
Italijanska poročila govore o uspešnih protinapadih — Angleško uradno poročilo navaja 31.546 ujetnikov, ki so že v taboriščih — Churchill
o položaju na bojiščih
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 19. dec. Štefani: Službeno poročilo št. 190 glavnega stana italijanskih oboroženih sil o operacijah v Afriki se glasi:
V	Severni Afriki se nadaljuje borba okrog Bairdie, odkoder poročajo o pomembnem zbiranju sovražnikovih mehaniziranih enot. Nekateri teh oddelkov so bili predmet uspešnega protinapada, ko so se poskušali približali mestu. Naši letalski oddelki so učinkovito bombardirali sovražnikove mehanizirane enote.
V	Vzhodni Afriki so naši letalski oddelki bombardirali Magfttro, letališče in taborišče Ge-darof in povzročili ogromne požare. Dalje so bombardirali letališče Rozaires, uničili žaromet in povzročili silovit požar. Dalje so napadla letala v zapovrstryh valovih Port-Sudan. Nad tem pristaniščem so angleška letala napadla naše oddelke. Zbilo je bilo eno letalo tipa Gloucesler. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražnikova letala so metala bombe na Melemo in Argeiso, pa brez škode.
Hapad na Aleksandrijo
llcksamlrija, 19. dec. AA. Reuter: Danes dopoldne je italijansko letalstvo prvikrat napadlo Aleksandrijo od začetka angleške ofenzive v Zahodni puščavi. Alarm je trajal dobro uro. — Uradno poročilo pravi, da so sovražnikova letala v prvih jutranjih urah zmetala nekaj bomb pri Alekeandriji, ne da bi povzročila škodo ali žrtve.
Izjava italijanskih bojevnikov in invalidov
Rim. 19. dec. AA. Štefani: Voditelji bivših bojevnikov so včeraj obiskali grofa Ciana in ga prosili, da naj dostavi Mussoliniju njihovo poslanico, ki pravi, da se italijanski bojevniki niso uspavali s slavo iz preteklosti, ampak dn so vedno pripravljeni z visoko moralo na vse. kar bo domovina od njih zahtevala. Grof Ciano 6e je zahvalil za te izraze lojalnosti.
Italijanski vojni invalidi, ki so se zbrali v Rimu ob petletnici izročitve prstanov Italiji, so potrdili voljo, ki je skupna vsemu italijanskemu narodu, da naj se vojna proti Angliji izvede do konen. Notranja narodna fronta in vojaki, ki se junaško bore na raznih frontah onstran morja, na ta način najjasnejše zanikajo netočnosti angleške propagande. Lahko se celo ugotovi, da je italijanski borbeni duh danes odločnejši kot pa je bil kdaj koli in da ga angleške netočnosti le še bolj podžigajo.
Angleška poročila
Suhozemska vojska
Kairo, 19. dec. t. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Angleške čete nadaljujejo v zahodni puščavi onstran egiptsko-libijske meje svoje prodiranje proti zahodu. Naša izviilniška služba je ugotovila, da se je ena izmed divizij, ki so bile v trdnjavi Bardia, že umaknila po cesti proti Tobruku.
Kairo, 19. dec. t. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške armade poroča:
Prednje skupine naših žet, ki so dosedaj vedno premagale številčno močnojše oddelke sovražnika pri Bardiji, dobivajo stalno okrepitve in položaj ostankov poražene sovražne armade pri Bardiji sedaj lahko imenujemo nevarnega.
Do sedaj smo prepeljali 31.516 italijanskih ujetnikov t naša taborišča za ujetnike. Med njimi je 1626 častnikov. Nadaljnji tisoči ujetnikov se nahajajo na poti s puščavskega območja, kjer sc razvija bitka.
Na sudanski meji so bile naše patrnl« *elo živahne na odseku pri KaSsali in (iallabatu.
V Keniji je položaj, ki je nastal pn včerajšnjem vdwu v KI Lak v italijansko Somalijo, nespremenjen.
Reuterjev dopisnik pripominja k temu, snoči objavljenemu službenemu poročilu, da se razvijajo borbe naprej s točno?tjo ure. Medlem ko motorizirane čete čistijo naprej puščavo ter osvajajo puščavska oborožena gnezda drugega za drugim, se pripravlja napad na trdnjavo Bardia. ki je zelo spretno zaoarovana z velikim številom be-toniranih utrdb in utrdbic ali bunkerjev, kjer je povsodi veliko živežne in municijskc zaloge. Kakor hitro 1k> Bardia od vseh strani obkoljena, bo njena usoda zapečatena na isti način kakor Sidi Barani. Angleške motorizirane čete se ponekod nahajajo že 80 km mimo Bardic in so tik pred Demo.
Letalstvo
Kafro, 19. dec. t. Reuter: Letalsko poveljstvo poroča:
Italijansko letališče v Benini pri Benghaziju na libijski obali je bilo posuto z bombami. To je bil do sedaj največji letalski napad na afriškem bojišču. Skoda, povzročena na zgradhuh in na letalih na tleh, je obsežna. Angleški bombniki so prihajali y neprestanih valovih. Ugotovljeno je, da je bilo na tleh uničenih 18 sovražnih letal. Ko je zadnji angleški bombnik odhajal, jc vse letališče gorelo z velikimi plameni. Druga skupina bombnikov jp bombardirala cesto med Bardio in Tobrukom. Južnoafriška letala so bombardirala Metemmo v Somaliji, tretja skupina pa Jebel Se-robatib v italijanski Eritreji. Vsa letala so se vrnila.
Boji v Somaliji
Kairo, 19. dec. Reuter: Dodatno k včerajšnjemu službenemu poročilu, da so angleške čete iz Kenja prodrle obmejno črto ter vdrle 40 km glol>oko v italijansko Somalijo, kjer so zavzele puščavsko utrdbo El Uak, poročajo danes s pristojnega mesta, da so Angležem padlo v roke znatne zalogo municijo. bencina in živežnih zalog ter 13 nepoškodovanih topov. Ujetih je bilo vsega okrog 150 vojakov in častnikov, toliko jih je bilo tudi ubitih, ker so se Italijani zelo junaško borili. Med ujetimi je tudi en podpolkovnik. Operacije se nadaljujejo na širokem odseku v tem delu italijanske Somalije.
Amerika-Japonska
Tokio, 19. decembra. DNB: Zunanji minister Macuoka je imel na banketu, ki je bil prirejen v čast novega veleposlanika v Washingtonu No-mura govor, v katerem se je dotaknil ameriško-japonskih odnošajev, in obžaloval, da so se ti odnošaji iz raznih vzrokov poslabšali. Izjavil je, da jc bil eden izmed razlogov za poslabšanje ta, ker so cilje japonske zunanje politike in japonske zahteve v nekaterih krogih v Ameriki napačno tolmačili. Japonska nc vodi na Kitajskem imperialistične vojne in 6ploh nima napadalnih namenov. Japonska ni pristaš rušenja, temveč je bila nasprotno pristaš ustvarjalne miroljubne politike, vendar pa želi, da se na temelju pravice in pravičnosti rešijo mnoga vprašanja, v prvi vrsti pa vprašanja na Daljnem vzhodu. Nobenega pritiska Japonska ne more sprejeti. Japonska bo še naprej izvajala tisto politiko, ki ie v skladu z njenimi koristmi, obenem pa želi in dela pri utrditvi mirovne politike. Japonska in Amerika imata obveznosti do človeštva in morali bi delati, da na V6ak način preprečita vsak spopad na Tihem oceanu. Sedanji položaj je treba presojati hladnokrvno in mirno.
Boji v Albaniji
Reuterjev dopisnik pristavlja, da je to že druga zaporedna noč, da nemški bombniki Anglije niso napadli. Tudi včeraj podnevi ni bilo nobenih napadov. V letalskih krogih so mnenja, da se spet pripravlja veliki množinski napad na kakšno večje angleško mesto. Davi ob zori so bila opažena sovražna letala nad Liverpoolom, toda bomb niso metala. Bržkone so skušala opraviti izvidniško delo.
Napadi na Nemčijo
London, 19. dec, t, Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča:
Naša bombna letala so v pretekli noči že v tretjič zaporedno napadla in več ur bombardirala nemško industriisko mesto Mannheim ter Lud-vvigshafen, kjer so bili zadeti važni cilji. Bilo je ugotovljeno, da so požari, ki so jih povzročili prejšnji napadi, še vedno goreli.
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 19. dec. t. Štefani: Poročilo štev. 195 italijanskega glavnega stana o operacijah v Grčiji 6e glasi:
Na grškem bojišču delovanje topništva na odseku devete armade. Naše pomoreke enote so včeraj učinkovito bombardirale sovražnikove naprave v pristanišču Lukova. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikova zbirališča blizu Argirokastra ter v Margotu in Coloniji.
Grška poročila
Atene, 19, dec. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 53 grškega generalnega štaba se glasi:
Naše čete so na različnih odsekih albanske ironte z uspehom izvajale operacije krajevnega značaja. Zopet go grške čete zajele večje število sovražnikov med njimi tudi nekaj častnikov ter vseh vrst vojnega materiala.
Zastopnik vlade je na konferenci tiska sporočil časnikarjem, da je z grškega stališča položaj v Albaniji vsestransko zadovoljiv. Razvijajo se operacije, katerih narava je takšna, da o njih ni mogoče objavljati nobenih podrobnosti. Podrobnosti o operacijah bodo objavljene, ko bodo zaključene. Naj si nikdo redkobesednosti uradnih poročil grškega generalnega štaba ne razlaga tako, kakor da bi bil na albanskih bojiščih nastopil zastoj.
Zastopnik vlade je priznal, da so Italijani dobili okrepitve in da pockušajo s protinapadi. Kjer koli Grki napredujejo, si morajo osvojiti postojanke z bajonetom v roki. To velja za vse odseke fronte. Po vsej Albaniji trajajo naprej snežni viharji in hude zimske burje.
Atene, 19 dccembra, b. Atenski dopisnik »United Pressa« poroča iz Santi Quarante: Napredovanje grške voiske v smeri Klisure je zaustavljeno z močnimi protinapadi italijanskih al-vinskih čet v vsej dolžini V o j u i e. Italijanska vojska stalno dobiva nove okrepitve in utrjuje
svoje položaje Zelo slabo vreme onemogoča vojaške operacije večjega obsega. Na južnem sektorju je veter včeraj in danes dopoldne bil tako močan, da je preobračal vojaške vozove in dvigal v zrak šotorje ter ruval drevesa, Na severnem bojišču so se boji nadaljevali edino v dolinah reke Devoli in Škumbe. Grško topništvo nedaleč od Tresova na levi obali reke Devoli in italijansko topništvo nedaleč od Trebinja sta vodila topniški dvoboj. Na nasprotni obali reke je bil napad po hudem ognju odbit. S skrajnega severa poročajo, da so hudi snežni meteži, ki onemogočajo vsako vojaško operacijo in to posebno na Mokri planini zahodno od Podgradca.
Napad na Malto
Nekje v Italiji, 19. decembra. Slefani: Letalski dopisnik agencije Štefani poroča, da je preteklo noč oddelek italijanskih bomnikov napadel pomorsko oporišče na Malti ter bombardiral ladje in vojne enote, kj so bile zasidrane v pristanišču. Navzlic slabemu vremenu in močnemu streljanju protiletalske obrambe je naš bombni oddelek izvedel tudi drugi napad na določene cilje in zmetal nanje bombe težkih kalibrov.
Naročite
»Slovenčev koledar«
Stane Ie 18 dinarjev
Obsega 256 strani formata 23X30.5 cm
Zagrebška vremenska napoved: oblačno z lokalnimi padavinami.
Hrvatski Dnevnik o sodelovanju
med slovenskim in hrvatskim vodstvom
V svojem uvodniku se glasilo IISS »Hrvatski Dnevnik« peča i avtonomistično zamislijo rajnega dr. Korošca, o katerem pravi, da je tej zamisli ostal do konca zvest. Nato pa proti koncu prehaja na njegovega naslednika dr, Kulovca ter pravi: »Ko se je naslednik dr. Antona Korošca zahvaljeval za izkazano zaupanje, je v prvi vrsti naglasil vprašanje slovenske avtonomije. Ko je govoril mladini, je dejal, da je avtonomija velik ideal, ki se bo zan) vedno bojeval. Ponovil je svojo staro misel, da je zahteva po slovenski avtonomiji v popolnem soglasju z državnimi koncepcijami Jugoslavije. S tem |e potrdil tisto, kar »mo mi zapisali že pred njegovo izvolitvijo. V posebni izjavi, ki jo je bil snoči dal našemu uredniku, je dr. Kulo-vec še to rekel: »Te dni bom odpotoval v Belgrad, kajpada bom obiskal tudi Zagreb, ki sem ga že poprej po svoji navadi večkrat obiskaval.« Potem je še dejal, da si bo prizadeval ohraniti svoje zveze s Hrvati. To zadnje bo dr. Kulovcu toliko laglje, ker je vprav rajni dr Korošec še pred kratkim obiskal Zagreb zgolj zato, da bi prišel v stike s hrvatskimi narodnimi prvaki Dr. Korošec je ta obisk napravil na svjjo pobudo, namen obiska pa je bil, okrepiti vezi slovenskega in hrvatskega naroda. Politično življenje ima svoja neizogibna pota. Ko so se Slovenci bojevali za svojo združitev v državni skupnosti s Hrvati in Srbi, so prihajali v Zagreb, kjer so bili sprejeti sporazumni sklepi. Tudi zdaj, pred kočnon ureditvijo Jugoslavije, se Slovenci znova obračajo proti Zagrebu, ker vidijo, da odtod prihajajo glavni impulzi za tako preureditev Jugoslavije, ki bo tudi slovenskemu narodu zagotovila življenje, ki je dostojno naroda. Naslednik dr. Korošca naj bo prepričan, da bo med nami Hrvati našel popolno razumevanje, kadar koli bo šlo za pravice slovenskega naroda ter za njegovo sodelovanje s hrvatskim narodom pri uresničevanju vsake pravične misli.«
Listi o dr. Kulovcu
Razni hrvatski in srbski listi obširno poročajo o izvolitvi senatorja dr. Kulovca za dr. Koroščevega naslednika ter naglašajo njegovo dosedanje politično delovame ob strani dr. Korošca. Tako prinašajo zagrebške »Novosti« daljši članek s sliko, kjer navajajo njegovo delovanje, zlasti v politiki, zadružništvu ter tudi v časnikarstvu, — Prav tako prinaša belgrajska »Pravda« daljši članek s sliko, kjer naglasa njegovo politično delovanje ter organizacijo Slovenske Ljudske stranke in Jugoslovanske kmečke zveze.
Pozdravi dr. Koroščevemu nasledniku
dr. Kulovcu
Novi predsednik našo stranke dr. Kulovec jo kot naslednik rajnega našega voditelja dr. Korošca dobil na stotine pozdravov, kjer mu od vseh strani Slovenije in Jugoslavije žele srečo in božji blagoslov v njegovem novem težkem položaju. Med prvimi mu je pisal ljubljanski škof dr. Gro-gorij Rožman Njegovo pismo se glasi:
»Dragi gospod predsednik! K soglasni izvolitvi za predsednika banovinske JRZ Ti iskreno čestitam. Težko odgovornost si prevzel v izredno težkem času, obenem pa si postavil lep cilj, ki ga pokojni dr Korofec ni smel doseči, prej ga je Bog poklical. Vsi Slovenci, ki nesebično ljubijo svoj narod in Boga, sloje za Teboj. Obljubljam Ti svojo molitveno pomoč, kakor jo je imel doslej dr Korošec. Brez božje pomoči ne nioremo lepih ciljev doseči. Želim Ti trdno zdravje in obilno lK>žjega blagoslova pri težkem in za narod izredno važnem delu. Edinost, ki se je jiokazala pri Tvoji izvolitvi, je jioroštvo za uspeh. Bog jo nam ohrani! Vesel bom, če bom imel kdaj priložnost osebno se s Teboj pogovoriti. Pozdrav in blagoslov! — J Gregorij Rožman.<
Belgrajrki nadškof dr. Josip Ujčič je pri svojem odhodu iz Ljubljane poslal dr. Kulovcu tole pismo:
»Gospod predsednik! Dovolite, da Vam tik pred odhodom v Belgrad izrazim svoje Iskrene čestitke ob Vaši izvolitvi za predsednika banovinske JRZ. Naj dobri Bog blagoslovi Vaše delo! Vaše agende Vas bodo gotovo večkrat prinesle v Belgrad, prav hvaležen Vam bom, ako me boste včasih razveselili s svojim obiskom. Sprejmite moje najlepše pozdrave. Vaš spoštljivo vdani dr. Josip lljžif.«
Med prvimi so prišle tudi tele brzojavke:
Ježira, 18. dec. V svojem imenu in v imenu vseh občanov Jezice Vam iskreno čestitam ob izvolitvi za predsednika našega narodnega odbora obenem z zagotovili nase jx>j>olne vdanosti. — Župan Sever.
Celje. 18. dec. Iskreno četitam in želim mnogo uspehov pri delu za naš narod. — Mihclčič.
Zagreb, 18. dec. Dragi predsednik! Od srca se veselim in Vam česlitain ob izvolitvi. Vaš vdani dr. Pernar.
Belgrad, 18. dec. Najprisrčnejo čestitam ob izvolitvi in soglasnem zaupanju, ki Vam ga. je bil izkazal slovenski narod. Vaš dr. Torbar.
Belgrad, 18. dec. Prisrčno čestitam k novemu položaju v interesu dinastije, naroda in države. Taletov. član uprave »Avale« v Belgradu.
Zagreb. 18. dec. Prisrčno čestitam k zaupanju, ki so Vam ga včeraj enodušno izrekli zastopniki slovenskega naroda. Dr. Juraj Krnjevič.
Ribnica. 18. dec. Dekanijska duhovščina pošilja spoštovanje in vdanost. Dekan Demšar.
ChurchilS © vojnem položaju
London, 19. dec. t. Reuter, Danes popoldne je spodnja zbornica zaključila svoje zasedanje in pojde na božične počitnice. Pri tej priložnosti je imel ministrski predsednik Churchill daljši govor, v katerem je opisal vojni in politični položaj imperija. Predsednik vlade se ni spuščal v nobene podrobnosti, čeprav je bil njegov govor dolg in je v HI pogum in zaupanje v srca poslancev. Churchill je med drugim dejal:
; Libija	^
V Libiji s čedalje večjo silo napadamo mesto in trdnjavo Bardia. Imam polno razlogov za trdno prepričanje, da se položaj razvija ugodno. Podrobnosti ne morem dati, ker se bitka razvija na ogromnem puščavskem ozemlju in bi moje informacije lahko koristile nasprotniku.. Poročilo o 30.000 ujetnikih, ki smo jih do sedaj zajeli, je po mojem prepričanju daleč pod resničnostjo. Zajeli smo 100 nedotaknjenih topov, 50 nedotaknjenih tankov, poleg tega pa neprecenljive množine vojaških in živežnin zalojj, ki še , niso preštete. V torek je avstralska konjenica s sabljo v rokah napadla nasprotnikove utrdbe v oazi Džarabub ter privedla s seboj ujetnike, topove in bogata motorizirana sredstva. Itaiijan-ski vojak se je v zgodovini vedno hrabro boril i,n je njegova zgodovina polna junaških dejstev. Tokrat pa imam vtis, da ni s polnim srcem v vojni. Saj mi z njim tudi nikdar vojne nismo iskali. Zeleh smo si samo njegovega prijateljstva. Poročal bi o primeru, da je ena cela divizija enostavno položila orožje. Naše čete so napadale v razmerju eden proti trem, eden proti štirim in so do sedaj imele samo uspeh. Do vključno 15. decembra je bilo na naši strani ubitih samo 72 vojakov, ranjenih pa 738. To se pravi v bitki, ki traja že teden dni in ki se razvija na daljavi več kakor 200 kin, manj kakor tisoč ljudi mrtvih in ranjenih. Uspeh našega orožja v Egiptu bo imel večje jx>sledice, ker nam je odprl oči in nam dovoljuje, da v marsičem sprejmemo bolj drzne vidike. Ko so naše čete napadale Sidi Barani, sem trepetal in svoje zaskrbljenosti v parlamentu rvisem hotel odkriti, kajti naše zaloge fietroleja in vode so bile strogo odmerjene. Šlo je za popolen uspeh a.li za ]>o]>olen poraz. Po njegovem mnenju ofenzive še ni konec. Treba je prepustiti vse generalnemu štabu in se vzdrževati vsakih prerokovanj. Na drugi strani pa f>omisIite, da ni bilo lahko v juniju in juliju po polomu Francije odposlati iz Anglije po dolgi poti okrog vse Afrike tanke in topove v Egipt, ko smo imeli občutje, da jih bomo doma krvavo potrebovali. Doma smo se morali braniti, a istočasno smo pripravljali ofenzivo v Afriki. Takrat smo s težkim srcem storili zelo usodne sklepe in smo danes veseli, ko se je pokazalo, da naši računi niso bili napačni in da se je riziko izplačal.
Pripravljeni na 1943 in 1944
V sedanji vojni smo imeli že žalostne preizkušnje. Pri Dunkerqueu smo |K>kazali, da so naše divizije v borbi enakovredne z nemškimi. Sedaj v Libiji smo pokazali, da je tudi naš generalni štab na višku in da imamo tudi častnike, ki so vredni naših vojakov. Potemtakem je treba iti po tej poti naprej in po dosedanjih načelih organizirati doma veliko armado, ki ne do služila samo obrambi domovine, marveč tudi za druga pozo-rišča, če in kadar se bodo pojavila. Tako upam, da bomo dosegli svoj cilj, da bomo dobili armado, ki bo številčno približno enaka nasprotnikovi, r>o opremi in po duhu vojaštva pa popolno enakovredna sovražniku. Upam, da bomo v letu 1941. že dobro oboroženi, ko dobimo iz Amerike vsa ogromna naročila. Toda delati je treba naprej. Treba jc misliti na I. 1943. in 1914. S teni nočem reči, da bo vojna morda do takrat šc (rajala. Ven-
dar bodo razmere takšne, da moramo že danes vsaj v kolikor se tiče industrije in poljedelstva gledati leta in leta naprej v prihodnost. Strašna zmota bi bila, če bi kdo mislil, da je smrtna he-varnost za nas že mimo. Še ni miinol Nevarnosti so morda že blizu. Pozimi ima nasprotnik velike ugodnosti za vdor v Anglijo. Zakrivili bi zločin, če bi držali roke križem.
Nevarnost izkrcanja pozimi
Naše obalne utrdbe so dograjene. Toda ne bomo napravili napake francoskega generalnega štaba, ki se je zaupal Maginotovi črti. Mi imamo veliko armado, ki se lahko hitro premika im lahko izvede protinapade, kjer koli bi bilo jx>trebno, če bi se sovražniku le posrečilo izkrcati se na naši obali. Dobro vemo, da hoče Nemčija v prihodnjih dveh mesecih storiti nekaj velikega. Letalski napadi so jvrenehali. Ne verjamem, da zaradi slabega vremena, marveč zato, ker sovražnik pripravlja nekaj večjega proti nam. Vsi naši napori, da bi preprečili nemška nočna bombardiranja, so bili brez uspeha, kakor so bili brezuspešni napori nemških učenjakov, da preprečijo naše nočne napade na Nemčijo. Zato moramo biti pripravljeni, da se bodo nočni napadi nadaljevali.
Pomorska vojna
Glede j>oinorske vojne je Churchill dejal, da postaja potapljanje angleških in zavezniških pomorskih prevozov vznemirljivo. Potapljanje še ni tako hudo, kot je bilo v 1. 1917., toda priznati moramo, da nam dela skrbi ta način vojskovanja, o katerem smo lani mislili, da srno ga v glavnem že premagali. Prešli bomo sedaj k drugim sredstvom, da bo pot iz Evrope v Ameriko in narobe ostala odprta. To bo naša najbližja vojaška naloga.
Po Churchillovem govoru se je zbornica razšla na božične počitnice.
Angleški napad na Milano in Genovo
Angleška poročila
London, 19, decembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči so skupine angleških bombnikov s svojega vzletišča v Angliji poletele čez Alpe v gornjo Italijo, kjer so bombardirale važne vojaške cilje v Milanu in okoliški industriji. Slabo vreme, ki je vladalo nad gorami, angleškega napada ni oviralo. Vsa letala so se vrnila.
Bera, 19 decembra, t. Ass. Press: Švicarska vojaška oblast javlja, da so snoči med 6. in 7. uro neznana tuja letala letela nad švicarskim ozemljem ter odletela proti jugovzhodu. Švicarsko protiletalsko topništvo je tuja letala obstreljevalo.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 19, decembra, t. Štefani. Poročilo št. 195 italijanskega glavnega štaba poroča o angleškem napadu na severnoitalijanska mesta:
V Severni Italiji so sovražnikova letala metala bombe v bližino Vercelija, pa so povzročila malo škodo na štirih stanovanjskih hišah. Metala so bombe tudi na Milano, kjer je bila povzročena škoda samo na nekaj hišah ter je bilo eno 18 letno dekle ubito, 12 oseb pa ranjenih. Končno so letala napadla tudi Genovo, povzročila nekaj škode, vendar pa ni nobenih žrtev.
Cetinje, 18. dec. Razveseljen zaradi Vaše izvolitve it predsednika stranke hitim Vam prisrčno čestitati. Stojali Špadijer.
Leskovac. Čestitam k izvolitvi in prosim, da nadaljujete politiko narodne ljubezni, kakor jo je vodil vaš predhodnik in vrli sin domovine. Miloš Dragovič, biv. senator.
Nadalje so čestitali: Joško Zabret iz Predoslja; dr. Branko Miljuš, biv. minister; Ante Maštrovič, biv. minister; dr. Marko Kožul, biv. minister; Adolf Ribnikar, direktor »Večernika« iz Maribora; dr. Pu-škas iz Zagreba; Riko Elsner iz Sarajeva; Aca 2a-barovič, župnik iz Petrovaradina; Nikolič iz Belgrada; Slavko Savinšek iz Belgrada; dr. Janko Be-nedik v imenu Krajevne organizacije JRZ Bled; Ham v imenu MJRZ, Kranj; podružnica »Slovenca«, Celje; Slavko Skoberne, Celje; župan Onič iz Ribnice; Krajevna organizacija JRZ iz Ribnice; Maks Kurent v imenu JRZ za mokronoški okraj; Pevec v imenu občine Št. Vid pri Stični; dr. Me-gušar v imenu JRZ iz Kranja; avtopodjetje Magister iz Št. Vida nag Ljubljano; dr. Milan in Dobrila Glavinič iz Belgrada; Zabret in Ovsenik za JRZ Predoslje pri Kranju; Janez Ovsenik, župan iz Predoslja pri Kranju.
Dr. Korošcev znak ZFO
Predsedstvo ZFO je sklenilo na svoji seji, da vpelje za svoje člane posebne znake z glavo pokojnega dr. Antona Korošca, slovenskega narodnega voditelja.
Ekskurzija vojaških gojencev belgrajske veterinarske fakultete po Sloveniji
Celje, 19. decembra.
Vojaški gojenci veterinarske fakultete v Belgradu so napravili znanstveno ekskurzijo po Sloveniji pod vodstvom našega rojaka dr. O^orelca Ivana, veterinarskega majorja in šefa živinske vojaške bolnišnice v Belgradu ter kapitana I. razreda dr Ivkoviča. Ogledali so si konjerejske ustanove v Ljutomeru, kjer so jih sprejeli z vsem navdušenjem Obiskali so tudi Maribor in Št. Jurij oh j. ž., kjer so si ogledali vse ustanove banovinske kmetijske šole. G. ravnatelj inž. Lah in drugi proiesorji ter tamošnji veterinarji so jim razložili vse važnosti tamkajšnje živinoreje. Gojenci so nadaljevali pot v Celje, kjer so si ogledali cinkarno. Nadaljujejo j>ot v Ljubljano, Bohinj, Bled in Škofjo Loko Nadvse so navdušeni nad lepoto slovenske zemlje, ki ji zimska odeja daje poseben čar.
Cincar-Markovič na obisk v Pešto
Budimpešta, 19. dec. t. MIT. Kakor izhaja iz vsebine brzojavk, ki sta jih izmenjala madžarski zunanji minister grof Csaky in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič, bo jugoslovanski zunanji minister v kratkem obiskal madžarsko prestolico in madžarsko vlado.
Na madžarskih merodajnih mestih izjavljajo, da
bo jugoslovanski oHsk že v prvi polovici meseca januarja 1941. V Budimpešti so že sedaj začeli pripravljati slovesnosti, s katerimi bo sprejet jugoslovanski državnik. Slovesnosti bodo odgovarjale prijateljskim odnofajem, ki so nastale med obema državama po podpisu paleta o trajnem miru in večnem prijateljstvu.
Ozadja „Lavalove krize"
Sanghaj, 19. decembra, b. Včeraj in danes so posvetovanja poveljnikov japonskih ladij o vprašanju otvoritve plovbe na reki Jangce. Po dosedanjih vesteh pričakujejo, da bo Jangce odprt še v teku darfasnjega dne za plovbo antenskim trgovskim ladjam.
Bern, 10. dec. t. Associated Press: Glede »La-valove krize«, ki je nastala, ko je maršal Petain z osebno objavo franeoskemu narodu Lavala odslovil iz svoje vlade in spremenil tudi ustavni zakon, po katerem bi moral Laval postati njegov naslednik, ter Lavala končno dal konfinirali v gradiču Chateau Beau pri Riomu, prihajajo iz Vichyja še nove podrobnosti.
Nemški veleposlanik v Parizu Abetz je po nalogu nemške vlade pri maršalu Petainu posredoval za Lavala in je tudi dosegel, da je bil Laval spuščen na svobodo. Laval se je^adnjc pol ure celo udeleži! razgovora med Petainom iu Abe-Izom, ki je trajal polne tri ure. Toda na izreden odlok maršala Petaina se Laval ni smel udeležiti slavnostnega kosila, ki ga je maršal priredil na čast nemškemu veleposlaniku. Popoldne je Abetz od-letel nazaj v Pariz. Tudi Laval je takoj odpotoval iz Vichyja v Pariz, kamor je prispel danes in kjer je takoj izjavil časnikarjem, da ne mara zapustiti politične pozornice. Kakšna vloga mu jo poverjena, ni znano. Odločilne vloga po tem, kar se je zgodilo, gotovo ne bo več igral. Poročila iz Vichyja pravijo nadalje, da je'način, kako je Laval prišel spet na svobodo, zadosten, da je izgubil še zadnjo popularnost, ki jo je morda užival med francoskim narodom.
O ozadjih »Lavalove krize« so ameriški listi najbolj gostobesedni. »Newyork Times« poroča iz Vichyja, da je Laval pripravljal državni udar. Laval da je imel v načrtu, da maršala Petaina in njegovo vlado preseli iz nezasedene Francije v zasedeno, in sicer v Versailles ali v Pariz. Ob priliki slavnostnega prenosa ostankov Napoleonovega sina (kneza Reichstadt), ki so jih po dovolitvi nemške vlade prepeljali iz dunajske grobnice v Pariz, v Dom invalidov poleg Napoleonovega grobo, je imel Laval namen maršala Petaina, ki bi se moral svečanosti udeležiti, ujeti in ga prepeljati drugam, nakar bi bil takoj objavil listo svoje vlade in uvedbo novega režima. Kakšen bi bil ta režim, danes ni dvoma več. Laval je bil še pred desetimi leti župan komu-
nistične občine Aubervillers pri Parizu. Iz stranke je bil sicer izločen, toda v družbi z znanimi francoskimi narodnimi socialisti (nacionalsocia-listi) Doriotom, Deatom in Bergeryjem je že takoj po junijskem polomn 1940 hotel uvesti enostranski režim in bi bil francoski nacionalni socializem prevzel vlogo, ki io po drugih državah igrajo avtoritarne stranke. Nemškim narodnim socialistom Lavalovi notranjepolitični načrti niso bili nevšečni. Nova vlada bi bila takoj sklenila mir z Nemčijo in bi bila napovedala Angliji vojno.
Angleška obveščevalna služba je dobila v roke dokaze za Lavalovo delovanje ter jih je položila pred maršala Petaina, ki jih je na seji vlade dne 13. decembra ministrom prebral. Laval je bil prisoten in je bil takoj po seji odpremljen v konfinacijo najprej v grad Pellevoisin, za tem pa v gradič Beau.
Lavalovi najbližji sodelavci so bili vsi odstranjeni in se nahajajo še v nadzirnih bivališčih. Montigny, ki je bil Lavalov službeni nosilec kadilnika, je bil že pred Lavalovimi razkrinkanji odstranjen iz propagandnega ministrstva, šef njegovega kabineta Angiade je v policijskem zaporu. Lavalov sotrudnik Tucquet pa, ki se nahaja v Parizu, se ne mara vrniti v Vichy. Prav tako se nahaja tudi Lavalov prijatelj Ca t hala, ki je bil postavljen za šefa informacijske službe, tudi v Parizu.
Vichy. dne 19. dec. A. P. Kakor sporočajo iz Vichyja, je po odhodu nemškega veleposlanika Abetza in Lavala v Pariz, položaj oslal nejasen. Vendar se opaža nekakšno popuščanje napetosti. V vsakem slučaju v prihodnjih dneh ni pričakovati nobenih nadaljnih dogodkov. Razgovor, ki sta ga imela Petain in Laval, j"e izzval globok vtis in protivno vsem inozemskim vestem poudarjajo, da Lavalu r. i poverjena nobena službena misija in da dosedaj niso izvršene nobene nadaljne spremembe v pogledu sestavo vlade.
Belgrad za f dr. Korošcem
Belgrad, 19. dec. m. Tukajšnji klub Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva je imel sestanek, na katerem so proslavili spomin dr. Korošca. Na sestanku je imel lep govor senator Smodej, ki je orisal življenje in delo jKikojnega dr. Korošca. Ob sedmini smrti največjega Slovenca bo 'jutri ob 7 v cerkvi Kristusa Kralja slovesna žalna služba božju, ki jo bo duroval senator Smodej.
Belgrad, 19. dec. m. Glavna zadružna zveza bo imela 21. decembra v prostorih tukajšnje Inženirske zbornice redni občni zbor, ki se ga bodo udeležile vse zadružne zveze iz vse države. Ob sedmini bo za dr Korošcem slovesna žalna sv. maša v cerkvi Kristusa Kralja ob 8 zjutraj.	*
Predsednik vlade bo zastopal predsednika senata
Belgrad, 19. dec. m. Podpisana je uredba, po kateri bo zastopal umrlega predseonika senata dr. Korošca v senatu ministrski predsednik
Dragišn Cvetkovič.
Razen majhne rekonstrukcije ne bo političnih sprememb
Zagreb, 19, dec. b. Jutrišnji »Hrvatski dnevnik« v svojem uvodniku, kjer piše o novem propagandnem ministrstvu pri nas, pravi na koncu članka: NI nam znano, ali je ustanovitev tega ministrstva v resnici poslala pereča. Zato pa je aktualna eventualna majhna rekonstrukcija vlade zaradi smrti dr. Antona Korošca. Ni namreč izključeno, da se bo v zvezi s smrtjo prosvetnega ministra dr. Korošca izvršila majhna sprememba v resorih. Takih sprememb pa ne bo v resorih hrvatskih ministrov. Drugače pa ne l>o nobene politične spremembe. Dosedanja smer državne politike bo ostala nespremenjena.
Odlikovani profesorji
Belgrad, 19. decembra, m. Z dvora je bil vrnjen ukaz, ki ga je podpisal še rajni prosvetni min. dr. Anton Korošec, s katerim so odlikovani: z Jugoslovansko krono IV, stopnje dr. Anton Breznik,
ravnatelj šentviške gimnazije ter naslednji profesorji v pokoju: dr. Ivan Graienauer, Alfonz Vales, Ljudevit Wazzas, Filip Gasparin, Anton Koželj in Franc Fink; z redom Sv. Save V. stopnje Adolf Schaub in Franc Govekar.
Pomoč Amerike Angliji
Washington, 19. decembra, t. Associrted Prnss. Finančni minister Morgenthau je dane* 'ttaročil časnikarjem, da je sprejel od predsednik,'. Roosevelta navodilo, da je angleška vlada pooblaščena, da Se nadalje oddaja naročila pri ameriii. industriji, čeprav ne bi bila krita z denarjem. Konjres se zbere v začetku januarja, ko bo vpraiuuic jk -sojila rešeno. Angleška vlada je za začetek novejže. leta naročila 60 ladij in je pripravljena za to tat.::i plačati, ne da bi čakala na sklepe kongresa. Ladji bodo imele vse okrog 9,500 ton. Zgradili jih bodi v manf kakor enem letu.
Mnenje v Berlinu
Washington, 19. decembra. »United Pres^ poroča Iz Berlina: V zvezi z novim Rooseveltovim programom o pomoči Veliki Britaniji, da na odgo vornem mestu v Berlinu smatrajo, da se Amerika, ako Roosevelt izvede svoj program, ne bo več smatrala za nevtralno državo.
Vsak teden 40 letal
New York, 19. decembra. »Newyork Times« prinaša, da bo Curtisova tovarna letal, ki izdeluje najhitrejša letala na svetu, dobavljala Angliji vsak teden letal.
Španija—Anglija
London, 19. decembra, t. Reuter V spodnjem domu je državni tajnik B u t 1 e r dal daljšo izjavo o odnošajih med Španijo in Anglijo v zvezi z vprašanjem Tangerja, kjer je Španija samovoljno odpravila mednarodno upravo pristanišča. Butler je dejal, da je Španiji znano, da želi Anglija z njo živeti v najlepšem miru, toda način, kako se je reševalo tangersko vprašanje ji nalaga dolžnost, da Španiji dokaže, da Anglija, dokler bo mogla, ne bo dovolila, da bi se mednarodne pogodbe in obveznosti omalovaževale na takšen način. Anglija Španiji prizna pn«phne pravice v Tangerju, toda s tem se svojim lastnim pravicam ne odreka,
Spominske proslave za našim f voditeljem
K neštevilnim žalnim sejam, zborovanjem itd., o katerih smo že poročali, prihajajo še vedno nova poročila o žalniti proslavah po naših mestih, trgih in vaseh. Danes poročamo zopet o nekaterih najbolj značilnih.
Maribor
na dan pogreba slovenskega voditelja
Maribor, 17. dec..
Danes, na dan pogreba slovenskega voditelja dr. Antona Korošca ie zadnji dan žalovanja, s katerim izraža severna , prestoliac Slovenije syojo veliko bol. Izginjale bodo črne zastave s hiš, mesto in življenja v njem bo zaživelo spel v svojem normalnem tempu, toda bol in zavesi velike izgube l>o ostala. Danes ko v Ljubljani v spremstvu tisočev in lisočev polagalo voditelja Slovencev k zadnjemu počitku, ie sodeloval v teh žalnih svečanosti tudi Maribor.
Ogromno Mariborčanov in prebivalcev severne meje ie pohitelo v Ljubljano, da se osebno udeleže pogrebnih svečanosti. 7.c v ponedeljek so bili vsi vlaki ki so odhajali iz Maribora proti Ljubljani, okrepljeni s pomožnimi kompozicijami ler so bili do zadnjega prostora zasedeni. V torek zjutraj ob štirih pa ie odpeljal pogrebce poseben vlak, ki je bil prav tako zaseden. Tudi redni jutranji vlak ie imel oja-čeno kompozicijo ler je jedva zmogel naval potnikov. Oficielno zastopstvo mesta Maribora — člani občinskega sveta s podžupanom Žebo-tom, katerim se je v Ljubljani pridružil še župan dr. Juvan, ki se nahaja tam na orožni vaji, se je odpeljalo zjutraj ob 5. s posebnim avtobusom. Ne moremo dovolj nnglasili požrtvovalnost slovenske mladine, zlasti fantov s severne meje, ki so se vozili ponoči v najhujšem mrazu, ki je dosegal skoraj 18 stopinj pod ničlo, več ur daleč na kolesih, da so prišli pravočasno
k posebnemu vlaku. V sliski so se potem peljali v Ljubljano, se vračali še isti dan spel nazaj do Maribora ter spet zasedli kolo. da so se v največjem mrazu vrnili na domve. Takih požrtvovalnih fantov, ki so pokazali vse svoje iu-naštvo in korajžo. ie bilo nekai slo.
Danes zjutraj so se vršile v mariborskih svetiščih sv. maše zadušnice. Najprej za šolsko mladino in diiake srednjih šol. Zadušnice so bile zvezane s kratkimi komemoracijami na šolskih zavodih Pouk se danes potem ni vršil. Prav tako so danes praznovali vsi mestni uradi in uradi mestnih podjetij. Ob 10 uri dopoldne je bila v stolnici slovesna sv. maša zadušnica. V sredini cerkve ie bil postavljen visok, v črnino zavit katafalk. Žalno sv. opravilo ie imel g. stolni prost dr. Maksimilijan Vraber. V pres-biteriiu so bile korne klopi zavile s črnino in v n iih so zavzeli prostore člani stolnega kupiti ia, zastopstvo vojske s povejnikom mesta generalom Paracem, poveljniki mariborskih polkov ter številnimi častniki, načelniki vseh državnih in banovinskih uradov, mestni svetniki, ravnatelji šolskih zavodov, predstavniki samoupravnih ustanov in bogoslovci mariborske visoke bogoslovne šole. v cerkveni ladii pa so bila zastopstva cerkvenih redov, vseh mariborskih društev, gospodarskih in stanovskih organizacij ter zavodov. Poleg teli oficijelnih predstavnikov pa še ogromna množica pokojnikovih častilcev. Prostrana stolnica ie bila doccla polna.
Žalna svečanost na Jesenicah
Na odru Krekovega doma na Jesenicah ob žalni svečanosti za dr. Antonom Korošcem
Foto Filač. Jesenice.
Žalno sejo za pokojnim voditeljem dr. Antonom Korošcem je imel jeseniški mestni občinski odbor v ponedeljek ob 8. zvečer. Navzoči so bili vsi klubi izvzemši klub Zveze delovnega ljudstva, ki pa je poslal po dr. Alešu Stanovniku pismo gosp. županu, v katerem sporoča, da se ne udeleži seje, ker bo šele zgodovina ugotovila zasluge dr. Korošca za slovenski narod.
Zupan g. Markeš je v svojem govoru, katerega so odborniki stoje poslušali, v izklesanih besedah
poudaril nekatere vrline umrlega Aniona Korošca. Zlasti je poudaril njegovo dobrotljivo srce za reveže. Tudi jeseniški reveži so imeli v njem dobrotnika, ki je dal vsako leto podporo, ki je šla v tisočake.
Na seji je bil sprejet sklep, da se namesto venca na grob blagopokojnega daruje Vincencijevi konferenci za podpiranje revnih akademikov v Ljubljani dva tisoč dinarjev.
Kranj spominu svojega častnega občana
Vest o nenadni smrti našega velikega voditelja dr. Antona Korošca je bolestno odjeknila po vsem Kranju. Zgodaj v dopoldanskih urah v soboto so zaplapolale žalne zasiave skoraj po vseh mestnih hišah in ljudje niso in niso mogli verjeti, da ni vec živ naš ljubljeni voditelj in oče. Še večja pa je bila potrtost mesta Kranja, ker je pokojni voditelj bil častni občan mesta Kranja.
V ponedeljek zvečer je bila žalna seja mestnega odbora, na kateri se je župan g. Karel Cesenj spominjal rajnega z besedami: Iz mesta v mesta in iz mest se je po vsej državi dne 14. t. m. zjutraj razširila vest o smrti narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Presenetila je ta žalostna vest vsakogar, ki ga je poznal. Obmolknilo je srce velikega državnika, bivšega predsednika vlade, predsednika senata, ministra prosvete in našega častnega občana. Ko njegovo truplo počiva na odru v banski palači, da se slovenski narod, ves odet v žalost, poslovi od svojega ljubljenega, spoštovanega voditelja, ga mi vidimo v spominu, kako je bil dne 21. IX. 1018 v našem mestu navdušeno sprejet od vseh meščanov brez razlike, ko ga je pozdravil bivši župan g. Pire kot voditelja slovenskega naroda in jugoslovanskega apostola. Vidimo ga ob priliki dvajsetletnice majniške deklaracije, ko ga pozdravlja lisočglava množica, on pa odzdravi,ja z balkona mestne hiše navdušenemu narodu, ki je tako ljubil in spoštoval svojega voditelja. Vedno, kadar so mu dopuščali posli, se je rad oglasil in ustavil v našem mestu, zlasti pa je ljubil našo Gorenjsko. Ce smo potrebovali njegove pomoči in posredovanja za našo občino, nam je bil vedno na razpolago in nam je ustregel, če je le bilo mogoče. Zato se je občinski odbor izkazal hvaležnega s tem, da mu je podelil največ, kar inore, častno meščanstvo.
Zla usoda zasleduje naš narod, da nam Vsemogočni pokliče v večnost največjega moža tedaj, ko bi nam bil v največjo pomoč. Pred polomom Avstrijo v letu 1017 smo izgubili Janeza Kv. Kreka, med sedanjo vojno katere smo obvarovani ne malo po zaslugi našega velikega pokojnika, pa smo izgubili svojega voditelja in velikega državnika. Zaupajmo v Boga, da bo, četudi moramo prenesti ta
težak udarec, njegov duh ostal med nami, da bomo v slogi in edinstvu prebili te težke čase in obvarovali Jugoslavijo, za katero se je pokojni boril, katere soustanovitelj je bil in katero je previdno krmaril v največjih nesrečah in težavah.
Slava velikemu Slovencu, Jugoslovanu!
Slava narodnemu voditelju in državnemu krmarju!
Slava soustanovitelju in osvoboditelju Jugoslavije!
Na dan pogreba v Ljubljani je daroval dekan in mestni župnik g. Škerbec ob asistenci kranjske duhovščine žalno mašo za pokojnim voditeljem. Udeležili so se je vsi predstojniki uradov, zastopstva društev in korporacij.
Gimnazijska mladina je imela žalno sv. mašo v svoji kapeli, kateri je prisostvoval celokupni profesorski zbor s svoiim ravnateljem g. Korbarjem na čelu. Po sveti maši je bila žalna slovesnost v gimnazijski telovadnici, na kateri je govoril mladini o veličini pokojnika ravnatelj gosp. Korbar. V ozadju nad govorniškim odrom je visela slika našega velikega voditelja, ki jo je v teh dneh izdelal akademski slikar in član profesorskega zbora Tine Gorjup.
Po žalni svečanosti v telovadnici je imel žalno sejo profesorski zbor. Na seji se je velikega pokojnika v globokih besedah spomnil ravnatelj gospod Korbar.
Spod. Polskava — Pragersko
Sv. maša zadušnica za blagopokojnim narodnim voditeljem gosp dr. Antonom Korošcem je bila ob 9. uri. Sv. maše so se udeležili mnogi zavedni vaščani, šolska mladina obojih šol, ves krajevni odbor JRZ, odbor Kmečke zveze ter zastopniki gasilske čete. Po sv. maši je bila .v Gasilskem domu skupna žalna seja vseh navedenih društev, ki so prisostvovala zadušnici. Predsednik krajevne ; JRZ se je v lepem govoru velikemu pokojniku za-I hvalil za vse neštete dobrote, ki jih je pokojni naklonil občini Sp. Polskava-Pragersko.
ShoSja Loka ob smrti dr. Korošca
Vest o smrti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca nas je globoko pretresla, saj je tako rao prihajal med nas in je naš cel okraj vedno ostal njemu zvest 111 vdan. Ljudje kar niso mogli verjeti, da bi bilo to res. Ko pa se je pojavila na Društvenem domu črnt, zastava, smo se žalostno spogledali. V kratkem času se je vse mesto odelo v črno žalost V nedeljo so sklicale vse naše organizacije svoje žalne seje. Tako so se v ljudski šoli namesto k sestanku zbrali k žalni seji katoliški učitelji in učiteljice, kjer se je v lepih, besedah spominjal pokojnika predsednik okrajne Slomškove družbe g. Korenčan. Ob tO uri je imelo žalno sejo kat. prosvetno društvo pod preosedstvom g. Goio-oa, ki je orisal plemeniti značaj in veliko delo pokojnega voditelja. Kmalu nato se je vršila žalna «eja FO 111 L)K. Na občini pa so se zbrali k žalni seji obč. odborniki, kjer je imel lep govor o nepozabnem g. župan Ziherl. Sklenili so, da se ves odbor udeleži svečanosti ob prenosu v stolnico in pogreba. Nato je bila «cja krajevne JRZ pod predsedstvom dr. lluhada, kjer se je med drugim sklenilo, na naj vse krajevne organizacije in občine dado mesto vencev primerne zneske v dobrodelne namene. Žalno sejo za svojim voditeljem so imeli tudi Kmečka zveza, šolski odbor meščanske in ljudske šole ter druge organizacije. Pogreba samega se je udeležilo zelo veliko občinstva ter vsi fantje in dekleta v krojih V kratkem lio komemoracija vseh društev in organizacij, kjer bomo prisegli zvestobo voditelju tuoi preko groba. Maše zadušnice se je poleg vesli zastopnikov civilnih oblasti in vojske udeležilo mnogo občinstva.
Radovljica
Na mesto venca na grob našega pokojnega voditelja dr. Antona Korošca je občina Radovljica obdarila reveže z belo moko, manj premožnim pa dala moko po globoko znižani ceni, ter nakazala za gradnjo Slovenskega doma v Ljubljani 500 din.
Novo mesto
Žalno svečanost za pokojnim dr. Antonom Korošcem, voditeljem slovenskega naroda, prirede v petek, 20. decembra, ob 20 v Prosvetnem domu vse katoliške organizacije. Spored: Rahmaninov: Preludij; Čajkovskij: Elegija (orkester) — Deklamacija — Govor (g. Weblc); Gallus, Glejte, kako umira pravični (kapiteljski pevski zbor). S ter počastimo spomin velikega pokojnika.
Ambrus
Težko izgubo je zadela vso Judoslavijo, posebno pa našo Slovenijo s smrtjo našega velikega voditelja Dr. Korošca! Globoka žalost in tesnoba nam stiskata 6rce ob slovesu od njega, ki je nam bil voditelj, oče — ki nam je bil vse. Tudi naša društva 60 imela žalno sejo, posvečeno njegovemu spominu. Prosvetno društvo, fantovski odsek, dekliški krožek, JRZ, Gasilska četa, kmečka zveza, vsi prav V6i, so se zbrali, da se poklonijo in zahvalijo svojemu velikemu dobrotniku in obljubijo zvestobo njegovim vzorom do zadnjega diha. Njemu pa naj večni Bog, povrne V6e, kar je kdaj storil svojemu ljubljenemu narodu! Slava njegovemu spominu!
Dr. Korošca med nami več ni
Plakajo gore, doline ihlijo,
vetrdi> se šumenje gubi v melodijo, ■
v zuok žalostink in o poslednji pozdrav.
Sivi oblaki drlilijo v sinjini,
sonce za njimi, — kol v bolečini, —
polskrito, otožno zre iz daljnih višav.
Vila Slovenka obraz si zakriva, — simbol naše zemlje t> bolesti ječi, — sin njen najboljši v gomili počiva.
Dr. Korošca med nami več ni.
V boli so takrat zemljo poljubile, — vrbe žalujke vzdrhtele nad njo, ko roke državnikov so pokropile, tam v Belgradu ugaslo telo.
Kot orel, ki ugasne v mogočnem poletu, ugasne, ko cilj že dosegel je svoj, tako je ugasnd in zgrudil tako se, — veliki sin naš — naš slavni heroj.
Ni ga, da spet bi dobrote delil nam, — ni ga, da slišali glas bi njegov, k Bogu je angel ga smrti odvedeI, — z nebnih višin nam deli blagoslov.
Duh je pri Hogit, — telo pa počiva, — iz tihega Sanja nam zdaj govori, če ste hvaležni za moja /111 dela, skrbite — da rod moj, — po mojem živil
O dr. Korošec, veliki predhodnik, borec svobode, resnice klicat, — to ti obljubljamo tvoja mladina —: '/.a tvoje ideje smo borci vsikdar.
Pučko Marija, dijakinja.
Slov. Konjice
Smrt voditelja Slovencev je hudo zadela prebivalstvo konjiškega okraja, zlasti pa Slovenske Konjice same, kjer se je veliki pokojnik na svojih potih često mimogrede ustavljal pri svojih prijateljih.
Prvi je imel žalno sejo občinski odbor. Dalje so se zbrali na žalne seje Fantovski odsek, Fantovsko okrožje, Prosvetno društvo in Prosvetno okrožje ter Občinska hranilnica za konjiški okraj. Na njih se je izražala globoka žalost ob izgubi, ki je zadela slovenski narod in njegovo zemljo. Na dan pogreba se je k žalni sv maši zbrala šolska mladina deške in dekliške ljudske tet meščanske šole, nakar se je razšla po svojih zavodih k ko-memoraciji.
Za široko javnost, občeupravne, sodne in samoupravne urade ter društva je bila spominska služba božja v sredo ob udeležbi zastopstev uradov in društev.
Po maši je bila kratka spominska svečanost v Društvenem domu, ki so se je udeležili mnogoštevilni zastopniki. Župan Ivan Šelih je živo orisal lik velikega voditelja slovenskega naroda.
Ves trg je bil v črnih in v državnih zastavah na pol droga.
.oerozNissinoasnBni
Litija
Žalna seja Prosvetnega društva. Ob priliki nenadne smrti voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca je imelo litijsko 1'rosv. društvo v ponedeljek zvečer ob 7 žalno sejo. Predsednik društva g. Mahkovec Andrej je v svojem spominskem govoru navajal zasluge pokojnega voditelja, ki si jih je pridobil v dobrobit slovenskega naroda, posebno pa še kot prvi pionir slovenske prosvete. Društveno življenje ob smrti in jx> smrti našega slovenskega Mojzesa ne sme prenehati, ampak se mora z vso intenzivnostjo nadaljevati in poglobiti. Ob liku nesmrtnega voditelja mora v nas brezpogojno zavladati sloga in edinost. Pokojni naš voditelj je celo svoje življenje služil Bogu in narodu. Posnemajmo ga tudi mi v žrtvah, on pa bo mogočen zagovornik in pri|>rošnik slovenskega naroda pri nebeškem Očetu! Slava pokojnemu voditelju! — Društveni odbor je na svoji seji sklenil, da priredi v spomin velikega pokojnika žalno akademijo dne 12. januarja 1941 ob 3 popoldne.
Zahvala mariborske mestne občine
V imenu odsotnega gosp. župana izrekam za mestno občino mariborsko iskreno zahvalo vsem Mariborčanom, ki so v znak žalosti za prerano umrlim našim častnim občanom in voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem na ta ali drug način izrazili vidno svoje globoko sožalje. Posebna zahvala bodi tudi izrečena hišnim posestnikom brez razlike, kateri so po ogromni večini razobesili žalno zastave. Malo je bilo hiš v Mariboru, kjer ne bi plapolala sožalnica. Ravno tako se tudi zahvaljujem vsem članom občinskega sveta, ki so se na čelu z. županom in podžupanom udeležili pogreba v Ljubljani. Posebna zahvala predsedniku finančnega odbora Francu Hrastelju. šolskemu ravnatelju Viktorju Grčarju, ki sta vodila občinske svetnike na dr. Koroščevi zsdiiji poti. Zahvala naj bo tudi izrečena gg. občinskim uradnikom, ki so se oddolžili z udeležilo našemu častnemu občanu. Ravno tako se zahvalim tudi uslužbencem mestne občine, ki so nosili venec pri pogrebu. Ko izrekam vsem Mariborčanom, ki so z nami sočustvovali ob tej težki uri, prosim vse, da ohranimo velikega pokojnika in dobrotnika za naš Maribor vedno v častnem spominu 1
Franjo Zebot, podžupan.
Zadnja fotografija s Hrvaške: Dr. Anton Korošec t razgovoru s časnikarji v Mariji Bistrici
Brzojavna in pismena sožalja
Ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen je
sprejel ob priliki smrti g. dr. Antona Korošca brzojavne sožaljkp še od sledečih:
V imenu kraljevskega generalnega konzulata v Rotterdamu in več kot 200») slovenskih delavcev, kakor tudi v svojem imenu, pošiljam najgloblje sožalje ob priliki smrti velikega državnika in moža dr. Antona Korošca, katerega tako nujno labimo v teh usodepolnih dnevih. Konzul Miličič.
Kiiezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani je
poslal sožalno brzojavko dekan Jakob Vreš iz Virpazarja.
Združenje poštno-telegralsko-telefonskih zva-nlčnikov in uslužbencev v Belgradu. — Slovenska zimskošporti a zveza Jesenice. — Prosvetno in humanitarno društvo Simon Gregorčič na Sušaku.
—	Občina Zavrče. — Uprava prve slovenske kmetijske šole Sv. Jurij ob j. ž. — Mašič Gašper, Ča-kovec. — Jože Dolinar, predsednik j>odružnice SPI), Rateče Planica. — Občina Škofja vas. — Občina Čatež pri Brežicah. — Občina Šmartno ob Paki. — Občina Metlika-mesto. — Občina Artiče.
—	Društvo slušateljev glasbene akademije v Ljubljani. — Občina Rateče-Planica. — Občinski odbor me-=ta Kranj. — Škof Carevič iz Zagreba. — Slovensko prosvetno društvo Narodni dom v Zagrebu. — G. Pavel Berkes, generalni konzul Finske /.a Jugoslavijo v Zagrebu. — Milovan Pante-voč iz Kragujevca. — General Jovo Kukavičič iz knina. — Roiary-klub Maribor iz Maribora.
Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je prejel ob priliki smrti g. dr. Antona Korošca sledeče pismene sožaljke:
Vaši eksceleiv.i izrekam iskreno sožalje ob priliki smrti dr. Korošca, |>o duhu močnega, po delili pa zaslužnega državnika. Akšamovič, škof v Diakovu.
Prosim, sprejmite najgloblje sožalje ob priliki smrti predsednika Korošca. Ivan Subotič, jugoslovanski poslanik in opolnomočeni minister v Londonu.
Moje globoko Sožalje ob priliki smrti velikega ministra in patriota dr. Korošca, ki pomeni za Jugoslavijo in Slovenijo veliko izgubo. Vojvodi-nja Mccklenhurška.
Pismena sožalja
Dalje je g. ban dr. M. Natlačen prejel še pismene sožaljke od sledečih:
Uuiv .prof. dr. Franc RaniovS: Ob teh žalostnih dneh, ko se vsi Slovenci čutimo skrušene in potrte, ko odhaja od nas najčistejši sin slovenske matere, veliki delavec, ki se mu narod nikdar ne bo mogel pravično oddolžili za vsa velika narodna dejanja, ob teh dneh, ko me osebni spomini vežejo na pomoč, bodrila, ki mi jih je dajal umrli voditelj vsega slovenskega kulturnega gibanja in ustvarjanja dr. Anton Korošec, Vas prosim, da kot slovenski ban in pokojnikov najožji prijatelj blagovolite sprejeti izraze mojega najglobljega sožalja in hvaležnega spoštovanja do dela velikega pokojnika.
UniT. prof. dr. Fran Kidrič: Kot najvišjemu predstavniku oblasti med slovenskim narodom Vam izrekam v imenu Znanstvenega društva in v svojem ob smrti gospoda ministra dr. Korošca najvdanejše sožalje. Nadarjenost in nesebičnost sta ga postavili na položaj0, kakor doslej še nobenega Slovenca. Velikokrat sem ga moral nadlegovali: sedaj kot rektor ali dekan, sedaj zaradi potreb društva, sedaj na priprošnjo ljudi, ki so ga premalo poznali, sedaj jiod težo lastnih težkoč. Priznavam: nikoli nisem trkal zaman; vedno iznova sein moral ugotavljati, da je spadal pokojnik med velike ljudi, ki utegnejo pustili ob 6trani vprašanje oseb, čim 6e prepričajo, da gre za stvar splošne koristi. Sj>omin takih ljudi bo živel, dokler bo živel narod, katerega člani so bili.
Vseiič. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba: Velespoštovani gosf>od bani V dno duSe pretro-sen zaradi strašnega udarca, ki nas je vse Slovence zadel z smrtjo našega nenadomestljivega, skrbnega in odličnega prvoboritelja prečastitega gospoda predsednika in ministra dr. Antona Korošca Vas prosim, da sprejmete v imenu zagrebških Slovencev in v mojem imenu izraze naj-globokejšega sožalja.
Trboveljska premogokopna družba: Presvetli ban! Kakor vso našo javnost, zlasti pa naše ožje gospi^larstvo, tako je tudi našo družbo kot največje gospodarsko podjetje z največjim številom uslužbencev, nenadna in nepričakovana smrt voditelja našega naroda zadela kot težak udarec, katerega globoko občuti naša družba kol taka, kakor vsak predstavnik in vsak uslužbenec in delavec naše družbe in vsi sloji našega naroda, ki so v nejK>srednem ali posrednem gospodarskem stiku z našo družbo. Zato nam dovolite, presvetli ban, da Vam kot najbolj poklicanemu predstavniku nepozabnega pokojnika imenu naše družbe in vsakega poedinega uslužbenca naše družbe, izrazimo našo globoko žalost za to nenadomestljivo izgubo, ki je zadela našo družbo enako kakor celokupno naše gospodarstvo in narod.
Pisatelj msgr. Fr. Ks. Mcško in župnik Jakob Soklič v Slovenjem Gradcu: Prosiva, blagovolite sprejeti ob velika izgubi, ki nas je vse tako bridko zadela, najino globoko sožalje. Rajnemu naj Večni povrne, kar je storil za naš ubogi narod vsa leta svojega delavnega in nesebičnega življenja.
Bivši ban in minister dr. Viktor Ružič: Pi-
smonoSa na Sušaku Josip Jamšek, Slovenec iz Istre, prišel je leta 1929, ko so mu otroci do-dasli za šolo, iz italijanske službe k nam, ker je hotel, da hodijo otroci k nam v šolo. Čeprav je imel tam veliko let službe, se mu ta pri nas niso priznala in od danes s svojo majhno plačo zelo težko preživlja otroke, ki so odlični dijaki. Te dni mi je izročil prošnjo na g. predsednika Korošca za pomoč — nisem mu je več mogel izročiti. Vem, da delam po namenih velikega pokojuika, če namesto venca na grob počastim njegov 8jx>min s tem, da dam temu siromaku listo, kar bi mu pokojnik gotovo dal. Zato sem danes poslal Jamšku 1000 dinarjev s sledečim pismom: »Obrnili ste se jx> meni na predsednika dr. Korošca za podporo. Prošnje mu nisem več mogel izročiti. Ker poznam V^Se težke razmere in da počastim spomin velikega pokojnika, pošiljam namesto venca na grob 1000 dinarjev za Va*e otroke, ki naj molijo za njegovo plemenito duSo.<
Generalni konzul Velike Britanijo t Zagrebu I. C. Rapp: Ob priliki težke izgube, ki je s smrtjo nenadomestljivega voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca tako hudo prizadela slovenski narod, Vas prosim, gospod ban, da blagovolite sprejeti izraze mojega najglobljega sožalja.
Državna meščanska šola'na Rakeku: Ob priliki izgube voditelja Slovencev, predsednika senata in pr »svetnega ministra gospoda dr. Antona Korošca izvolite sprejeli izraze našega iskrenega sožalja. Mladina državne meščanske šole na Rakeku, zbrana s svojimi učitelji na žalni svečanosti dne 17. decembra 1940. Slede lastnoročni podpisi 90 učencev in učenk ter učiteljskega zbora.
Generalni ravnatelj TPD Rihard Skubec. — Zveza združenih delavcev, Celje. — Zveza kulturnih društev, Ljubljana. — Predsedništvo uprave Združenja trgovcev v Ljubljani. — Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« podružnica v Ljubljani.
—	Predsedništvo inženirske zbornice v Ljubljani.
—	Leonova družba v Ljubljani. — Rasto Pustoslemšek, predsednik Ribarskega društva. — A. Julliard, pomočnik generalnega direktorja TPD.
—	Oblastni odbor Jadranske straže. — Ivan Ašič, javni notar, Maribor. — Katoliško prosvetno društvo Bled. — Podružnica ZZD Gorje pri Bledu.
—	Ivan Vogrinec, župnik pri Sv. Frančišku. — Inž. Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega ministrstva v p., Spitalič pri Konjicah — Helena Per-kovič, hotel »Centrale, Sarajevo. — Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Društvo zo-botehnikov za dravsko banovino v Ljubljani. — Dr. Gustav Gregorin, bivši senator. — Marko Rosner, Maribor. — Ravnateljstvo Hranilnice dravske banovine, podružnica v Celju. — Ravnateljstvo kupališta Krapinske toplice. — Jugoslo-vansko-bolgarska liga, Ljubljana. — Dr. Oton P"ettich v imenu Dravskega banovinskega odbora Rdečega križa in Jugoslovanske unije za zaščito otrok in v svojem imenu. — Peter Jurak, opat in mestni župnik, Celje. — JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani v svojem imenu in v imenu okrajnih učiteljskih društev. — Univerzitetni profesor dr. Metod Dolenc. — Zveza kmečkih fantov in deklet v Ljubljani. —. Josip Jošt, šef komercialnega odseka drž. žel. v Ljubljani.
—	Zveza bojevnikov v Ljubljani. — Adolf in Pepca Štrukl, Bled. — \V. Biskupski, Ljubljana.
—	J. Perko, župnik, Šmarjeta pri Novem mestu.
—	Savez ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, okrajna organizacija v Ljubljani. — Sedejeva družina, Ljubljana. — Gustav Stare, Ljubljana. — Slavistično društvo, št. Vid nad Ljubljano. — Za rodbino dr. Vrstovškovo inž. Vrstov-šek Božo. Ljubljana. — Kn. šk. župnijski urad Sv. Lovrenc na Dravskem polju, občina, šola, Ljudska hranilnica in posojilnica, Katoliško prosvetno društvo, fantovski odsek, dekliški krožek, gasilski četi Sv. Lovrenc in Apače. — Občina Smarjeta, ol"raj Novo mesto. — Viničarska kreditna zadruga v Ljutomeru. — Strokovna zveza viničarjev ZZD v Ljutomeru. — Slovenska Matica, Ljubljana. — Dr. Aleksander Omčikus, generalni konzul v pokoju. — Poverjeništvo želez-ničarskega kluba JRZ, Poljčane. — Vladimir Turnšek, davkar, Glina. — Park-hotel, Bled. — Dr. Dragan Kraljevič, minister v p.. Slavonska Požega. — Dentistična šola v Ljubljani. — Inž. Lado Jerše, Mrkonjič grad. — Zveza kulturnih društev v Mariboru. — ZZD okrožje Jesenice. — Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. — Občina Črni vrh, okraj Škofja Loka. — Advokat Drag. M. Laz.ič, član državnega saveta v p., Belgrad. — Angleško društvo v Ljubljani. — Zveza društev Šola in dom. — Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine. — Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani.
—	Obrtniško društvo v Ljubljani. — Konzul kraljevine Belgije dr. Dular. — Dr. Djuro Kunlarič, advokat, Požega. — Boris Volodin, Belgrad. — Generalni direktor KID na Jesenicah dr, inž. Herman KMnar. — Slomškova družba za radovljiški okraj. — Inž. Srečko Pust iz Novega Sada.
—	Klub koroških Slovencev v Ljubljani. — Pod-
odbor drušlva Kneginja Zorka v Ljubljani. — Občina Lesce, okraj Radovljica — Kolo jugoslovanskih sester, Ljubljanu. — Alojz Mihelčič, senator, Celje.
Sožalja zadružnikov
Številna so sožalja, ki so jih poslale razne zadružne organizacije iz vse države in tudi iz inozemstva. Objavili smo že brzojav predsednika Glavne zveze bolgarskih zadrug Daneva. Toplo sožalno brzojavko je poslal ministru dr. Kreku tudi predsednik bolgarske Zveze narodnih kooperativnih bank Radi Vasilev,
V imenu Glavne zveze srbskih zcmljoradnlških zadrug je poslal njen predsednik Voja Djordjevič ministru dr. Kreku naslednjo brzojavko: »Zadržan zaradi bolezni, da bi osebno prisostvoval pogrebu, Vas prosim, da v mojem imenu in v imenu srbskih zadružnikov sprejmete naše sožalje za našim velikim in nepozabnim dr Korošcem.
Zveza agrarnih zadrug, Skoplje. — Globoko ginjeni zaradi smrti predsednika delimo Vašo bol in žalost za izgubljenim predsednikom dr. Antonom Korošcem. Zadružniki južne Srbije bomo nadaljevali z delom zbiranja zadružnikov iz vse naše domovine, idejo, za katero se je veliki pokojnik zavzemal vse svoje življenje.
Zveza nemSkih zadrug, Novi Sad. — Ob smrti Vašega predsednika in prvega zadružnika dr. Antona Korošca, sprejmite izraze našega najtoplejšega sožalja.
Zadruga za itednjo in posojila, Sv. Jurij v Prekmurju. — Ob nenadni in težki izgubi našega odličnega predsednika dr. Antona Korošca sprejmite naše najgloblje sožalje. — Andriji. Fišer, župnik.
Belgrad, 17. dec. AA. Ob smrti dr Korošca, ki je bil predsednik Glavne zadružna zveze, stalno prihajajo sožalne brzojavke. Včeraj je Glavna zadružna zveza dobila od Zveze narodnih koopera-tivnh bank iz Sofije sledečo brzojavko: Ko smo zvedeli za nenadno smrt Vašega zelo upoštevanega predsednika, uglednega zadružnika ter državnika dr. Korošca, Zveza narodnih kooperativnih bank izreka Vam svoje sožalje. Na; ostane ohranjen spomin temu velikemu delavcu v jugoslovan-ko-bol-garskem zadružniškem sodelovanju. — Predsednik Vasilijev.
Banovinsko tajništvo JRZ
Ob smrti predsednika senata in ministra za prosveto g. dr. Antona Korošca so poslali na banovinsko tajništvo JRZ sledeča brzojavna sožalja: Poljanec, župan, v imenu občine Sv. Anton v Slov. goricah; Klemenčič, župan, v imenu občine Sv. Trojica v Slov. goricah; občina Sv. Benedikt; krajevna organizacija JRZ Sv. Jurij v Slov. goricah; občina Ptujska gora; krajevni odbor JRZ Jarenina; občina Sv. Rupert v Slov. goricah; občina Velka; župan NikelJanez; občina Sv. Lenart v Slov. goricah, župan dr. Stupica; in sledeča pismena sožalja: Izvršilni odbor Združenja smuč.arjev »Planica«; podružnica Slomikove družbe za radovljiški okraj; artiljerijski major v p. B. Burnik; Uprava rudnika in železarne »Štore«; krajevni odbor JRZ za občino Brezje; krajevni odbor JRZ v Radovljici; občinska uprava v Radovljici, ki je odloČila, da namesto venca na krsto obdaruje občinske ubožce z darili v naravi, za »Slovenski dom« pa 500 din; okrožje fantovskih odsekov v Stični; fantovski odsek v Stični; »Slovenska straža« na Kočevskem; okrajni odbor JRZ Kočevje; Fran Frco. ravnatelj Zadružne gospodarske banke, Ljubljana; fantovski odsek na Brdu; Slomškova družba v Ljubljani.
dr. Albin Šmajd, advokat in bivši narodni poslanec iz Radovljice v imenu okrajnega odbora JRZ in v svojem imenu; dr. Igor Šilar iz Kranja; Delavska zbornica v Ljubljani v imenu slovenskega delavstva in nameščenstva; dr. Zlatko Kuntarič, veliki častilec pokojnika, advokat iz Zagreba; Janez Ovsenik, župan iz Predoslja; bivši minister
Franjo Neubauer:
Ob smrti dr. A. Korošca
Čez sneg in led je zakričalo kot jata črnih, groznih ptici Saj ni mogotci — zavrnili najstrašnejšo smo vseh novic.
Ni mrtev! vzkliknila je tuga, ko je do nas prodrla vest, besede iste ponovila neznosna v srcu je bolest!
Resnica je! tako dejala ledena je koščena smrt, visoko stal je, zdaj leži pa od moje sile bled in strti
Ne čakajte, — zastonj so upiI Nič več med vami ga ne bo! Tako je dokončala starka in didje je odšla s koso.
A mi smo v črno se zavili, iz prsi nam ni hotel jok in stali smo okamenjeni kot brez očeta trop otrok!
Kam zdaj naj gremo zapuščeni*! Naj hladna smrt odgovoril Se ti ne smili domovina1 Odgovora pa bilo ni!
Umolknili smo in sklenili vsi krčevito smo roke in dvignili jih proti nebu, ko krvavelo je srce.
Voditelja ni več med namil Tako ne bo nas vodil drug! Ti bil po svetu vsem ugleden, časti si poln bil in zaslug.
Naj On, ki neumljiv je v sklepih, plačuje Ti nebroj dobrot On, ki ne zapusti nikogar, usmili naj se nas sirotI
Ivan Hribar iz Ljubljane; okrajna organizacija JRZ iz Škofje Loke; Šnudel, predsednik JRZ za Sv. Jakob v Slovenskih goricah; občina Sv. Jakob v Slovenskih goricah, predsednik Senčič; inž. Rudolf Kavčič, direktor državnih železnic v Ljubljani.
Osebno so v tajništvu JRZ izi azili sožalje: podružnica Slomškove družbe za Ljubljano - okolica; odbor Rdečega križa Št. Vid nad Ljubljano; šolski odbor strokovne nadaljevalne šole Št. Vid nad Ljubljano; krajevni šolski odbor Št. Vid nad Ljubljano; Blaž-Potočnikova čitalnica Št. Vid nad Ljubljano.
Uredništvo »Slovenca«
Uredništvo »Slovenca« je prejelo med drugimi tudi naslednje sožalne brzojavke:
Iz Belgrada: »Sprejmite najiskrenejše sočutje ob smrti velikana Slovenije, velikega Slovana in prijatelja Ukrajincev. — Budz.«
Dalje so poslali brzojavna sožalja: Drago Frank, direktor »Jugoslovanskega Lloyda«, Združenje tujega tiska v Jugoslaviji, Vinko Brajevič, urednik »Nove Dobe« iz Splita, Frančiškanska visoka bogoslovna šola v Makarski, novinar Djordje Popara iz Belgrada, Zadruga dobrega tiska, Hrv. kmečko-obrtniška zadruga in vinarska zadruga iz Požege, Franjo Pavešič, izdajatelj in urednik »Pri-morja« na Sušaku, Ante Belanič, istrski Hrvat iz Zagreba in drugi.
Zahvala
predsednika odbora za pogreb dr. Aniona Korošca
Predsednik mestne občine ljubljanske, ki je imel kot predsednik odbora za pogreb slovenskega voditelja dr. Antona Korošca težko dolžnost, da organizira žalno slovesnost ob pogrebu, izraža globoko hvaležnost vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je žalna manifestacija potekla tako, kakor to dolikuje veličini in zgodovinski pomembnosti rajnika.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo predvsem člani odbora za pogreb, ki so vsi izvršili svojo dolžnost z občudovanja vredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo.
Vsem udeležencem pogreba od najvišjih predstavnikov oblasti. Cerkve in vojske do širokih, v neštete organizacije povezanih ljudskih množic, naj bo hvala za njih udeležbo in vzorno disciplino. Veličastnost žalnih slovesnosti so zlasti povzdignili s svojim sodelovanjem združeni pevski zbori. Akademski pevski zbor. zbor bo-goslovcev, stolni pevski zbor, godbe, fanfara opernega orkestra, akademska društva in klubi, mogočne skupine gasilcev, člani ZFO in VDK, odposlanstvo Sokola ter mnogotere druge organizacije, korporacije in ustanove. Vsem iskrena hvala I
Prav tako zaslužijo priznanje ljubljanski hišni posestniki, ki so skoro brez izjeme izobesili žalne zastave; enako pa za bogato razsvetljavo oken stanovalcem ob ulicah, po katerih se je pomikal nočni žalni sprevod.
Posebne zahvale pa naj bo deležen redi-teljski zbor ljubljanske mestne organizacije JRZ, ki je ob zares požrtvovalnem in skladnem sodelovanju s policijsko stražo vse žalne slovesnosti vzorno aranžiral.
Radijska oddajna postaja v Ljubljani in časopisje ie odbor zu pogreb z vsem razumevanjem podpiralo ter objavljalo njegova navodila in pozive; brez tega sodelovanja bi bilo nemogoče v tako kratkem času organizirali pogreb z desellisoči udeleženci.
Vsem. ki jih zaradi mnogoštevilnosti tu ni mogoče našteli, pa so s toliko ljubeznijo in spoštovan jem pri žalni manifestaciji sodelovali, nai služi v zahvalo zavesi, da ie bilo vse naše delo ob tei žalostni priložnosti le prav skromen izraz hvaležnosti za ono, kar nam ic naš voditelj za življenja bil in dal.
Dr. Juro Adlešič.
Sprevod duhovščine med pogrebom po Miklošičevi cesti mimo Uniona
^SEŽSS/
ua,
tfov

r0vo
losn®
n«
oN



M
zobnemu kamnu
(gjOApo-dahAtvo
Proslava 70 letnice
I&sjskoprometnega in olepševalnega društva
Celje, 18. decembra.
V	hotelu Evropa je bil sinoči pod vodstvom magistratnega ravnatelja Šubica 11. redni občni zbor Olepševalnega in tujskoproinetnega društva v Celju. Udeležili so se ga tudi zastopnik kr. banske uprave referent za turizem Sotlar Jošlco iz Ljubljane, zastopnik mariborske Tujskoprometne zveze in predsednik SPD ter častni predsednik SPD Til-ler. Zbrani so se najprej spomnili pokojnih članov, nato pa je podal predsednik svoje poročilo. Izrekel je zahvalo celjski mestni občini, ki daje s podporo 70.000 din letno temelj za društveno delovanje, nato Tujskoprometni zvezi v Mariboru in Ljubljani, ki podpirata društvo po svojih močeh, SPD, tovarnarju Westnu za podporo '25.000 din, kr. banski upravi za 12.000 din itd.
V	preteklem letu je društvo posvečalo pažnjo nasadom, predvsem mestnemu parku. Pot od Lev-škega mostu do Petrove je bila spomladi izpopolnjena z dvema novima mostičkoma na društvene stroške in je postala eden najlepših sprehodov v naši okolici. Zanimiva je bila statistika o obisku tujcev v našem mestu. Celje so obiskali preteklo leto 18.504 tujci — povečini jugoslovanski gostje. Večje število liočnin je pripisovati moderniziranju celjskih hotelov. Koncerti vojaške godbe 39. pp. so življenje v Celju dvignili in na zborovanju so izrekli vsi željo, da bi vojaška godba še v bodoče prirejala javne koncerte. V pogledu preprečitve onečiščevanja Savinje in njenih pritokov moremo zaznamovati velik napredek. Savinja je bila z malimi izjemami ob maloštevilnih kopalnih dneh čista. Pritožbe so prihajale le v glavnem glede pen, ki izvirajo od usnjarske industrije v Šoštanju. Čistilne naprave za odvajanje odpadnih vod v Voglajno so bile predpisane mestni klavnici, Metalnemu akc. društvu in tvornici Elka, za odpadne vode v Koprivnico pa tovarni Metka in tvrdki Bergmann. Tvrdki Westen in Cinkarni je bila od mestnega poglavarstva naročena predložitev načrtov za izpopolnitev čistilnih naprav za odvajanje odpadnih vod v Voglajno Nova pridobitev Celja so električne ure na stolpu Marijine cerkve, dalje namestitev orientacijskih tabel za mesto Celje. Društvo vzdržuje danes s podporami celjske mestne občine in privatnikov 94.798 kv. metrov nasadov. Koliko je društvo storilo le v dvajsetih letih po vojni, lahko povedo oni. ki so poznali Celje leta i919, kako je izgledalo Masarykovo nabrežje, kjer je bila le divja trata, kakšno sliko je dalo zemljišče pred I. hrvatsko štedionico, kako podeželsko so izgledale trate, preprežene s pešpotmi med kolodvorom in hotelom Pošto in kako gole so bile naše ceste, ker jih ni krasilo drevje nežnih brez in dišečih lip.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Lečnik Anton, smo razvideli, da je imelo društvo 216.768.55 din dohodkov, 216.398.25 din izdatkov, tako da znaša prebitek 30.370 din. Poleg podpore celjske občine in posameznikov je prinesla lep dohodek prodaja cvetic in sadik — 75.645 din.
Sledilo je poročilo društvenega gospodarja Ci-mermana Martina. Na društveno pobudo je občina izpopolnjevala nasade v Komenskega, Jenkovi, Zrinjskega, Kersnikovi in Kovinarski ulici ter pri Sv. Maksimiljanu. Društvo je uredilo pri hotelu Pošta lep Alpinum. Društveni inventar presega vrednost 145.000 din.
V	imenu banske uprave je nato spregovoril referent Sotlar in čestital društvu k uspehu. V imenu Tujskoprometne zveze iu SPD je čestital dr. llrašovec.
Pred zaključkom je spregovoril predsednik o proslavi 70 letnice društva
Letos poteče 70 let od ustanovitve celjskega Olepševalnega društva, 20 let od obstoja in delovanja Olepševalnega in tujskoproinetnega društva v jugoslovanski državi.
Ta jubilej bo proslavilo društvo s temi deli:
Nabavilo bo orientacijske table za najpriljub-Ijenejše izletniške točke v celjski okolici. Table bodo iz pločevine in enotno izdelane. Nameščene bodo na enotno in smotrno markiranih potili.
Za tu- in inozemske kolodvore in turistične biroje bo društvo nabavilo povečane fotografične posnetke mesta Celja, njegovih znamenitosti in celjske okolice.
V	prepričanju, da je turistični napredek mesta Celja odvisen prvenstveno od sodobnim zahtevani odgovarjajočega in z vsemi modernimi napravami opremljenega kopališča ob Savinti, namerava dati društvo mestni občini pobudo za takojšen razpis načrtov za novo kopališče ob Savinji. V ta namen bo društvo žrtvovalo za najboljše načrte eno nagrado v znesku 10.000 din.
Glede na dosluženje glavnega drevoreda v mestnem parku in potrebo njegove delne preložitve zaradi regulacije Savinje, kakor ludi na nujno potrebno preložitev vozne ceste, ki nesmotrno deli park v dva dela in moti sprehajalce s hrupom in prahom ter ograža varnost otrok na igrišču, namerava društvo dobaviti načrte zn obnovitev glavnega drevoreda in preureditev celega parka v modernejše nasade, ki naj bi odgovarjali današnjemu okusu in sodobnim zahtevam.
Da se uredi Hrib sv. Jožefa, ki je gotovo najbolj privlačna in najbližja razgledna točka mesta Celja, bo društvo razpisalo dobavo načrtov za ureditev parka v ozadju »Kalvarije« in nasadov med cerkvijo sv. Jožefa in najviše ležečimi vilami na hribu. Za unificiranje klopi v mestnem parku po vzorcu klopi na Masarykovem nabrežju namerava društvo izdelati več enotnih lesenih klopi z betonskimi stojali in nabaviti klopi za park ob cerkvi sv. Maksimiljana in za nove nasade na Sp. Lanovšu in v Gaberju, ki jih namerava društvo napraviti odnosno dati merodajnim činiteljeni pobudo za njihovo napravo.
Za izvedbo tega programa, ki tvori del društvene petletke, je društvo prejelo že znatne prostovoljne prispevke, ki kažejo polno razumevanje meščanstva in merodajnih činiteljev za naša stremljenja. Da pa bo moglo društvo gornji program v celoti izvršili in vsaj deloma realizirati tudi ostali program svoje petletke, bo moralo izvesti pri vseh ljubiteljih našega mesta in pobornikih njegovega napredka nabiralno akcijo.
Olepševalno društvo v Celju je bilo ustanovljeno leta 1871 na pohudo tedanjega župana dr. Josipa Neckermanna Pod njegovim predsedstvom so nastali nasadi na Reitterjevem hribu, na llribu
Izvoz drv in oglja v Švico
Ko je osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj interveniral v Belgradu zaradi izvoza oglja v Švico, je ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporočilo, da bo izvoz oglja dovoljen v najkrajšem času, ker je treba čakati samo še na pismeno izjavo ravnateljstva državnih železnic, da so železnice z ogljem v zadostni meri oskrbljene in da jim izvoz ne bi škodoval. Ko bo podana taka izjava, bo izvoz oglja takoj spet dovoljen. Čakanje na to izjavo je seveda nepotrebno in škodljivo zavlačevanje izvoza. Pri izvozu drv v Švico pa je treba čakati na pristanek Švicarjev na ceno, ki je bila od naše strani zahtevana pri zadnjih pogajanjih.
Lesne trgovce in izvoznike je treba opozoriti na nakano tujih nakupovalcev za drva in oglje. V zadnjem času so nekateri nakupovalci iz Zagreba nagovarjali naše lesne trgovce, naj vsa drva in oglje prodajo njim, ker bodo baje le oni dobili dovoljenja za izvoz drv in oglja v Švico. Osrednji lesni odsek je opozori-1 vse izvoznike, da so take izjave nakupovalcev iz drugih krajev popolnoma neresnične, opozoril pa je tudi ravnateljstvo za zunanjo trgovino na nepošteno početje.
Bilanca Drž. hipotekarne banke
Drž. hipotekama banka izkazuje za 30. november naslednje biiančno stanje (vse v milij. din, v oklepajih stanje dne 31. oktobra):
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski 571.0 (599.2), posojila: hipotekama 1.720.45 (1.720.02), na dohodke in doklade 2.231.3 (2.089.04), vodnim zadrugam 24.76 (24.9), lombardna 31.8 (32.14), me-nično-hipotek. 54.74 (57.2), menična 45.06 (44.95), eskoivt drž. bonov 223.8 (247.34), tekoči računi ministrstva financ 793.26 (838.1), razni tekoči računi 6.961.0 (6.549.34), efekti rezvnega sklada 362.6e (354.77), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.9 (1.9), vredn. papirji 1.222.2 (1.208.77), nepremičnine 205.8 (207.5), razna aktiva 175.7 (178.77), bilančna vsota 14.624.95 (14.153.7), izven-bilančna postavka 12.631.67 (11.891.4).
Pasiva: samostojni skladi 591.3 (592.9), razni skladi 1.948.7 (1.888.35), kapitali javnih ustanov 542.25 (549.8), hranilne vloge i.089.55 (1.104.0), tek. račun ministrstva financ 98.45 (82.54), razni tekoči računi 8.389.6 (7.998.03), zastavni listi in obveznice v obtoku 593.5 (593.5), predujmi in de-poji bank 227.05 (230.86), rezervni sklad 427.3 (426.9), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 70.1 (70.1), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 2.84 (2.83), pokojninski sklad bančnega osebja 18.38 (18.1), razna pasiva 625.9 (596.0), bilančna vsota 14.624.95 (14.153.9) milijonov din.
Naše državne finance
V	mesecu oktobru letos so znašali državni dohodki 1.432.6 milij din, dočim so bili proračunani na 1,223.6 milij. din (septembra 1940 so znašali državni dohodki 1.302.95 din, oktobra lani pa 1.004.8 milij din).
Izdatki so znašali v oktobru 1.257.6 din (septembra 1.246, lani oktobra 1.058 milij. din).
V	oktobru so dali več kot je bilo proračunano, neposredni davki, posebni davki, monopoli in železnice, manj pa izredni neposredni davki, trošarine in carine.
V	prvih sedmih mesecih tekočega proačunskega leta so znašali državni dohodki 8.614 7 milij. din, dočim je znašal proračun za to dobo 8.590.1 milijona din. Državni izdatki pa so znašali 7.725.1 milijona din, od tega je šlo na osebne izdatke 3.214.3. na materialne 4.510,7 milij. din.
sv. Jožefa, nasadi mestnega parka z njihovim nadaljevanjem proti hribu Sv. Miklavža in Liscam.
Društvo je delovalo z veliko vnemo in izrednim smislom za mesto, ki je že od nekoč slovelo kot čisto in osobito glede nasadov vzgledno urejeno mesto. Olepševalno društvo je bilo od lela 1904 do leta 1907 celo lastnik moškega kopališča ob Savinji. Leta 1907 pa je to kopališče prešlo v last mestne občine celjske.
Celjsko Olepševalno društvo se je 12. I. 1920 razšlo Dne 27. II. 1920 je bila pod predsedstvom tedanjega vladnega koncipista Šubica Ivana prva seja pripravljalnega odbora za zopetno ustanovitev Olepševalnega društva. Pripravljalni odbor je imel petnajst sej. Ko so bile vse predpriprave izvršene, posebno ko so naše požrtvovalne narodne dame nabrale 630 članov in ko je sijajno uspela velika ljudska veselica v hotelu Unionu, ki je prinesla na mah preko 25.000 kron čistega dobička, se je vršil 17. II. 1921 ustanovni občni zbor v Narodnem domu in tedaj je bil izvoljen prvi odbor Olepševalnega društva v naši narodni državi, še isli večer se je odbor na prvi svoji seji konstituiral in izvolil za svojega predsednika tedanjega vlad. koncipista Šubica Ivana.
Delo novega društva ni bilo lahko. Mestni nasadi. zaradi vojne zanemarjeni, so zahtevali obnovitve Razmerje z mestno občino ni bilo urejeno in Olepševalno društvo si je moralo priboriti letni prispevek s slrani mestne občine, to so ona temeljna sredstva, ki tvorijo bazo za delovanje društva.
Društveni naslov sc je izpremenil v Olepševalno in tujskoprometno društvo tedaj, ko je bila od nadrejenih oblasti odnosno Tujskoprometne zveze za Slovenijo v Ljubljani dana iniciativa za preosnovo olepševalnih društev v Sloveniji v olepševalna in tujskoprometna društva. Od tedaj naprej se 'udejstvuje društvo v obilni meri tudi kot tujskoprometna organizacija.
To nai bi bila kratka zgodovina, podana le v velikih obrisih.
Cene oljaric za lfllt. Minister trgovine in industrije je v Sporazumu s kmetijskim ministrom in banom banovine Hrvatske odredil za leto 1941 naslednje odkupne ceno za oljarice (v oklepajih cene za 1940): banatska drobna repica 500 (370), debela repica 520 (370), seme sončnic 350 (300), beli mak 640 (640), sezamovo seme 750 (750), bučne koščice 400 (400), bombaževo seme 210 (210), laneno seme 650 (650) in ricinusovo seme 715 (500). Iz tega je razvidno, da je velik del cen oljaricam povišan. Namen tega povišanja je predvsem izenačiti cene vseh oljaric glede na 1 enoto olja. Enola olja bi pri treh glavnih vrstah olja po teh cenah prišla na 14 din, za olja iz lanenega semena na 16, za ricinusovo olje pa na 14.50 din za enoto.
Narcdb,'i o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga jo objavljena v »Službenih novinah* z dne 18. t. m. in je tega dne stopila v veljavo.
Odnosi med Narodno banko in ravnateljstvom za zunanjo K-goviuo. V Službenih novinalu z dne 18. decembra je objavljen pravilnik o reguliranju odnošajev med ravnateljstvom za zunanjo trgovino in Narodno banko kraljevino Jugoslavije, katerega vsebino smo že objavili.
Dovoz bombaža iz Rusije. Kakor znano, je pred dnevi odpotovala posebna delegacija naše tekstilne industrije v Moskvo na pogajanja glede nakupa bombaža. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je delegacija sporočila, da je dosežen sporazum o nakupu surovega bombaža in neke količine bombaževih odpadkov. Na osnovi tega je pričakovati, da se bo že prihodnji mesec začel uvoz ruskega bombaža.
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino ima premalo uradnikov. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino teje sedaj že okoli 280 nameščencev; ker pa jih je še premalo, namerava ravnateljstvo namestiti še okoli 50 nameščencev. Tudi urad za zunanjo trgo-vfrfb pri banski oblasti v Zagrebu zahteva kredite za 50 nameščencev. Tako se bo z zunanjo trgovino pečalo od januarja dalje v naši državi okoli 400 uradnikov.
Borze
Dne 19. decembra.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemžka marka 14.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7.901.564 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London, 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork, 100 dolarjev , . . , 4425.00—4485.00 Ženeva, 100 funtov ...... 1027.44—1037.44
Ljubljana — svobodno tržišče:
London, 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork, 100 dolarjev , . . . 5480.00—5520.00
Ženeva, 100 frankov..... 1269.62—1279.62
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin. 100 mark....... 1772.00-1792.00
Zagreb — zasebni kliring
Solun, 100 drahem..... 41.65— 42.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.65, London 16.75, Newyork 431.125, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.775, Madrid 40.—, Amsterdam 229 50 (nom.) Berlin
172.50, Oslo 98.50 (nom), Kopcnhagen 83 50 (nom.), Sofija 437.50, Lisabon 17.24, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337, Bukarešta 215, llelsingfors 8.75, Buenos-Aires 101625.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 454—458 v Zagrebu 457 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrar|i 58—59, vojna škoda promptna 454—458, begluške obveznice 78 do 81, dalm. agrarji 75—77, 8% Blerovo posojilo 105 den„ 7% Blcr. posojilo 96 der.ar. 7% posojilo Drž. hip. banke 103 den., 7% stab. posoiilo 96 den. — Delnice: Nar. banka 6.700—6.800 Trboveljska 370—380, Kranjska industrijska družba 136 den, Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 den., agrarji 58 den., vojna škoda promptna 457 den, begi. obveznice 78 den., dalmatinski agrarji 74—76, 6% šumske obveznice 72 denar, 4% severni agrarji 53 den, 8% Blerovo posojilo 105 den., 7% Blerovo posojilo 97 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 103 den, 7% stab posojilo 95 denar. — Delnice. Narodna banka 6.550 denar, Priv. agrarna banka 195 den,, Trboveljska 375-^-380 (375, 380), Sladk. tov. Bečkerek 700 den.
Žitni trg
Novi Sad. Borza je bila danes zaprta.
Zena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
OPION
RADIO 15 O
RADIO d.i o.t, LJUBLJANA, MlkloiUeva cesta 7 RADIOV Al, UUBUANA, Oalmatinova ulita 13 ANTON BREMEC, CELJE, Mikloilieva ulica it.2 L LUSlCKV. MARIBOR. Koroika cesta ite«. 11
Romunski zunanji minister odstavljen
Bukarešta, 19. dec. t. Rador. Zunanji minister Sturdza je bil od generala Antonesca odstavljen in mu bo |K>verjena neka druga važna služba v tujini. Posle zunanjega ministra je prevzel voditelj Romunije general Antonescu sam.
Listi objavljajo brez slehernega komentarja poročilo o spremembi v vodstvu romunskega zunanjega ministrstva. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da po stalnih običajih v totalitarnih državah iz-prememba enega ministra še ne pomeni izpre-membe zunanje politike liste države, toliko bolj pa v primeru Romunije, ki se jc končno vključila v objem velasil osi.
Sabotaža v romunski petrolejski industriji
Dunaj. 19. dec. t. »Wjener Mitlagc poroča, da je angleška tajna družba spet začela prirejati sa-botažna dejanja v romunskem pelrolejskem ozemlju. Tako j° bil preteklo soboto petrolejski vod Ploesti-Buzan v bližini železniškega mostu pri Teleajeu razstreljen, most pa uničen Promet je prekinjen Nedaleč od tega mesta sta se dva dni poprej vžgala dva velika tanka za bencin in zgo-
rela. Pri Targovistu je neznana roka zažgala velika skladišča lesa. Vse to priča — pravi dunajski list — da je angleška tajna služba okrepila svoje sabotažno delovanje v romunskem petrolejskem področju.
Kraljica Helena se vrne
Rim, 19. dec. Associated Press: Italijanski listi pišejo, da se bo romunska kraljica-mati, ki je na oddihu v Italiji, prihodnje dni vrnila nazaj v Romunijo.
Novi predsednik Finske
Helsinki. 19. dec. AA. DNB. Novi predsednik finske republike Risto Rittv je znan v tujini kot odličen finančni strokovnjak. Star je 51 let. Od lela 1923 je predsednik finske narodne banke. Leta 1939 ;e bil v začetku finsko-sovjetske vojno postavljen za predsednika vlade.
Alzacija očiščena
Berlin, 19 dec. I. Nemška službena agencija poroča, da je čiščenje Alzr.cije od nevarnih ljudi sedaj končano Vsi Alzačani, ki imajo dobro voljo, sedaj lahko sodelujejo z ostalo Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in v polni enakopravnost)
Premiera prekrasne filmske umetnine s Kari Ludwieg Dichl-oin in Marjano Hoppe v glavnih vlogah
(Der Schritt vom Wege)
po istoimenskem romanu slovcčcga pisatelja Theodorja Fontana. Zivljenska pot mlade, prelepe Evice, ki se poroči s šc enkrat starejšim, na visokem položaju stoječim drž, uradnikom.
Kino Union
Telefon 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21. uri.

Koledar
Petek, 20. decembra: Kvatre. Evgenij in Ma-karij, m.
Sobota, 21. decembra: Kvatre. Tomaž (Tomi-slav), apostol.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je ugledni družini Krapševi ugrabila neizprosna smrt ljubljeno gospo mamo. Pogreb bo danes oh 10 dopoldne z Žal, kapela sv. Andreja. — V 35. lotu starosti je umrl gosp. Ivan Škafar, učitelj in rez. poročnik. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski ccsli 0. Naj jima »veti večna luči Žalujočim našo iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Glavni odbor Kmečke zveze ima v nedeljo 22. t. m ob 9.30 v posvetovalnici Kmetijsko zbornice v Ljul I ja n i plenarno sejo. Razen dnevnega roda, ki je bil vsem odbornikom sporočen z vabili, ho ko! prva točka seje nagovor v spomin dr. A. Korošca. Za petletnico obnovljene Kmečke zvezo se bodo člani glavnega odbora skupno fotografirali in bo prirejeno skupno kosilo. Člane glavnega odbora opozarjamo tudi na to, da bodo to nedeljo v Ljubljani vse trgovine odprte, tako da bodo lahko opravili potrebne nakupe.
—	Izšla jc božična številka »Naše Zvezde« in
smo jo razposlali vsem poverjenikom. Prosimo gg. poverjenike, da jo nemudoma razdele šo prod ppčitnicanii.
Skupinska potovanja so za čas od 22. dc-
cembra 1940 do 10. januarja 1911 ukinjena. Vcn-— Iz meščanskošolske službe. Profesorica Meta I dar ostanejo tudi v tem času šo nadalje v veljavi
Petrič je premeščena z meščanske šole v Slov. Konjicah na meščansko šolo v Krškem.
Naročnikom »Slovenč. koledarja«
Naročniki poštnega okoliša Brezovica pri Ljubljani dobijo koledar v trgovini Zdravko Zor, Brezovicn 10.
Naročniki iz Stare vasi, pošla Žiri nad Skofjo Loko, koleri so naročili koledar ler ga tudi plačali, dobijo koledar pri g. Seljak Vojku, bogosloven iz Stare vasi.
Poslednja pot f. Omerze
prof.
Včeraj je bil v Št. Vidu nad Ljubljano pokopan Franc Omerza, profesor na škof. klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Žalna slovesnost se je začela ob 8 s pontifikalno sv mašo, ki jo ie ob aci-etenci protesorjev in prefektov imel škof dr. Gregorij Rozman Zbrala ee je vsa zavodska družina, prišli so pa tud« mnogoštevilni bivši učenci pokojnega profesorja, prijatelji in znanci. Pri žalni 6veti maši je pel zbor zavodskih gojencev pod vodstvom prof. Tomca Po maši je imel v imenu bivš'h učencev prelep poslovilni govor prof. Glinšek, ki je bd njegov prvi učenec. Poudarjal je zlasti veliko ljubezen, ki jo je imel pokojnik do dijakov. Pri žalnem sprevodu, ki se ie razvil po obredih v cerkvi, je pel zbor bogoslovcev, nekdanjih pokojnikovih učencev. Pogrebne obrede je vse izvršil ljubljanski škof. Franc Omerza je pokopan v skupni zavodni grobnici na farnem pokopališču v Št. Vidu nad Ljubljano. Bog mu daj obilno plačilo za ljubezen in ves trud, ki ga je imel pri šolanju in vzgajanju predrage mu mladine! — Najlepši spomin na pokojnega g. profesorja bi pa bil, ko bi se kaj kmalu izdali njegovi prevodi, zlasti prevodi cerkvenih očetov, ki jih jc s tako pridnostjo in vestnostjo pripravljal.
speciaiitete »Neptun" tunina
(Thunlisch) je posebna delikatesa v izredno finem olju
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
—	Predsednik g. dr. Fr. Kulovec in ban dr. Marko Natlačen sta snoči ob 8 odpotovala v Be-grad.
—	Ban dr. M. Natlačen v petek 20. decembra ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
—	Namesto venca na krslo ministra dr. Antona Korošca je v smislu intencij blagopokojnika darovala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu 000 dinarjev. Za plemenito darilo iskrena
.hvala!
—	Božično zborovanje Slomškove družbe.
Običajno božično zborovanje bo dne 4. januarja 1941. Spored: Ob 9. sv. maša v frančiškanski cerkvi, po sv. maši zborovanje v frančiškanski dvorani po naslednjem dnevnem redu: 1. Žalni govor za pokojnim prosvetnim ministrom dr. A. Korošcem. 2. Predavanje dr. R. Hanžellča: Pomen mladine in organizacije za mladino. 3. Predavanje dr. A. Far-kaša: Salezijanske knjižnice. 4. Predavanje P. Go-lobiča: Šola in učiteljstvo v boju proti alkoholizmu. 5. Debnte o predavanjih. 0. Slučajnosti. Opomba: Pevci in pevke imajo ob 8. pevsko vajo v pevski sobi frančiškanskega samostana. Dne 3. januarja popoldne ob 4. pa je seja širšega odbora v društvene'^ lokalu. K udeležbi vabi odbor vse članstvo in vse funkcionarje. Na delo za narod t
nekateri popusti tor je priporočljivo, obrnili se tozadevno in prod vsakim potovanjem na najbližjo biljetarnico »Putnikd«.
—	Zveza katoliških kmečkih deklet v Ljubljani priredi za kmečka dekleta v dneh od 20. do 31. decembra duhovne vaje s tečajem KA v Šuii-lielu v samostanu Do Notre Dame in v Kočevju v samostanu Marijin dom. Pričetek v obeh krajjh prvi dan ob šestih zvečer. Stroški za vso dni v Sinihelu 70 din, v Kočevju 93 din. Prijave se sprejemajo na naslov: Zveza kat. kmečkih deklet, Ljubljana, Miklošičeva cesla 17.
—	Sestanek slovenskih Rotaru-kluboa. V sredo zvečer je imel ljubljanski llolarv-klub svoj sestanek, ki je bil posebno pomemben, ker tu ii je prisostvoval ludi ban g. dr. Marko Na-tlačen. Nadalje so toniti sestanku prisostvovali tudi župan mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešič, načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Anton Kosi, bivši minister dr. Viktor Hužič. guverner jugoslovanskih Rolarv-klubov, zastopniki mariborskega kluba s predsednikom dr. Vidmarjem in županom dr. Alojzijem Juva-nom, in zastopstvo Kranjskega kluba. V začetku sestanka je predsednik kluba g. dr. Božidar Lavrič po pozdravu gostov konienioriral smrt našega narodnega vodilelja g. dr. Antona Korošca, kar so navzoči sloje poslušali In na koncil govora zaklicali spominu velikega pokojnika trikrat »Slavn«. Nato je imel g. dr. Lavrič predavanje o karitativni akciji slovenskih klubov, ki je usmerjena predvsem na skrb za pohabljeno dcco. Ljubljanski klub jc ustanovil društvo «Naša skrb za pohabljeno deco« pod predsedstvom g. Riharda Skubca in jc doslej za to društvo zbranih že okoli 180.000 din. Na
loj akciji so interesirani vsi slovenski Rotarv-klubi. — Na sestanku je bilo tudi sporočeno, dn jo Rotarv-klub Ljubljana sklenil iz svojih sredstev dali za božič 15.000 din drušlvu »Naša skrb za pohabljeno deco«. 3000 din za zimsko pomoč mostu Ljubljani in 2000 din kr. banski upravi za božičnico revnih Šolarjev. S leni jc klub ponovno dokazni, kako zolo obsežno je njegovo dolo na karilnlivnem polju.
—	Nastop gluhonemih v Žalcu. Ker se jo na dan 14. decembra nameravani javni nastop gluhonemih zaradi smrti g. dr. Korošca v Žalni ni mogel vršiti, bo v soboto 21. decembra 1910 ob 8 zvečer. Vos spored so bo izvajal, kakor jo bilo prvotno določeno. Zaradi zanimivosti prireditve pozivamo žalsko in okoliško prebivalstvo, da s svojim mnogoštevilnim obiskom izrazi gluhonemim svojo priznanje za njihovo prosvetno dolo.
—	»Mamica povej« jo nova ilustrirana zbirka otroških pesmi, iii jih jo zložil Zdravko Ocvirk. Dobi so v Mladinski založbi.
—	»Kralj z neha«/ v frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo uprizorila o božičnih praznikih E. Gregorinovo igro >Kralj z neba«. Prva uprizoritev ho na sveti dan 25. decembra ob 5 popoldne, druga 20 decembra ob 3 popoldne, tretja istega dno ob 8 zvečer, četrta v nedeljo 20. decembra ob 5 popoldne, vselj v frančiškanski dvorani. Zn dožol-ske obiskovalce možen povralek z večernimi vlaki, zlasti na dan 20. decembra za predstavo ob 3 popoldne. Vabimo vsa ljubljanska in tudi okoliška prosvetna društva in katoliško občinstvo, da si to lopo delo ogledajo in vstopnice pravočasno preskrbe v predprodaji pri tvrdki A. Sfi-ligoj, Frančiškanska ulica 1.
—	Za revne šolarja v Jurkloštru so namesto venca oz. poleg venca na grob g. Šmida Alojzija iz Jurklošlra darovali še: Inž. Sevnik Franjo iz Št Vida nad Ljubljano 200 din. Rodbine Dr. Šmid, Potočnik in inž. Petriček iz Jurkloštra, šoštania, Zagreba in Belja 2000 din. G. Josip Šmid iz Ljubljane 150 din. G. Trupej Franc iz Jurkloštra 50 din. Srčna hvala!
—	Še do ponedeljka zvečer oddane obleke v komično čiščenje, barvanje, pranje in svotlolika-nje perila izgotovi zanesljivo do božiča tovarna Jos. Iteicli.
—	Pouerieništvo pododbora Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v Kranju. V sredo zvečer so se ob 20 zbrali v kranjski gimnaziji številni rezervni častniki in vojaški uradniki iz Kranja in okolice k ustanovitvi po-verjeništva ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov. V imenu ljubljanskega pododbora je spregovoril g. dr. Vinko Vrhunec o ciljih in nalogah organizacije rezervnih častnikov lor zlasli o nalogah rezervnih častnikov nn splošno v mirnem in vojnem času. Nato je bil, izvoljen odbor poverjcnišlva, katerega tvorijo g. Karel C.cseni, župan mesla Kranj kot predsednik, g. Smitek kol podpredsednik in občinski delovodja g. Bizjak kot tajnik.
Ljubljana, 20. decembra
Gledališče
Drama. Petek, 20. doc.: »Ugrabljeno Sabin-ko«. Premiera. Rod Premierski. Sobota, 21. dec.: Skrivalnice«. Red B. Nedelja, 22 .doc.: »Lopa Vida«. Izven. Znižano cono od 20 din navzdol.
Opera. Potek, 20. doc.: »Carmen«. Sobota, 21. dec.: »Grof Luksemburški«. Nedelja, 22. doc. ob 15: »Angol z avtom . Mladinska opereta. Krstna predstava. — Ob 20: »CanneiK. Gostovanje Elzo Karlovčevo.
Radio Ljubljana
Petek, 20. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 NajKivedi in poročila — 7 15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — II eolska ura: Božič na prekooceanskom parniku (V Pirnat) — 12 Slov. napevi (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Rnd. ork. H Poročila — 14.10 Tujskoprometni pregled — 18 Ženska ura: Naša družina in božič (ga. Krisfa Prijatelj) — 18 20 Stravinski Igor: Žar ptica, suiia (ploščo) — 18.40 Francoščina (dr. St. Le-ben) — 19 Napovedi, poročila in objave — 10.25 Nac. ura — 19.50 O izseljencih — 20 Konccrt Sooelujojo: ga. Ivanka Ribičeva. V Janko, člana l jubi j. opere in Rad. ork — 21.50 Poskočnice (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Gosli in kitara (Slavko Marin, Stanko Prek).
Prireditve in zabave
Jadranska straža na Tehnični srednji šoti
priredi akademijo v Trgovskem domu drevi ob 20.
Predavanja
Sadjarska podružnica v ši.ški priredi drovi ob pol osmih v deški ljudski šoli v Sp. Šiški poučno predavanje. Gosp nadzornik škulj. tajnik SVD, bo predaval o zimskem zatiranju škodljivcev ua vrtu.
Naše dijaštvo
AK PRAVDA, društvo juristov, ima drevi ob 8 svoj redni članski sestanek s predavanjem: Herbert N. Casson in njegovo gibanje »eifcicncy«.
SKAD »Danica« ima drevi spominski večer za pokojnini dr. Antonom Korošcem.
Sestanki
FO Ljubljana — Sv. Jakob ima danes zvečer ob pol 9 redni sestanek. Na sporedu so zolo važne stvari, zato jc za vse redne člane udeležba obvezna!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Tarzan in njegov sin Maurcen 0' Sullivan — Johny Shelfiold
Kino Sloga, tel. 27-30
Samo šc danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri
Velefilni iz romantične dobe francoske Razkošno, odlično in kvalitetno delo, ki je želo povsod viteške zgodovine Giba*i	lep uspeh1 Zgodba o prebrisanem, junaškem _in lepem
VITEZ LAGARDni
—	Zahvala Trboveljskega slavčks. V proslavo 10 letnice obstoja smo priredili vrsto koncertov po večjih mestih Slovenije. Na teh prireditvah smo doživeli toliko toplega razumevanja in uživali toliko podpore, da nam je podrobnosti nemogoče naštevati. Prav iskrena hvala vsem! Moramo se pa šc posebej zahvaliti Trboveljski premogokopni družbi in njenemu generalnemu ravnatelju Rihardu Skubcu, ki so za proslavo v Ljubljani prevzeli pokroviteljstvo in podprli naše delo v izdatni meri. — Uprava Trboveljskega slavčka.
—	Za božično darilo daj sliko Marije Pomagaj!
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. t. m. je objavljona
vitezu, borcu za čast in ljubezen. ROBERT VIDA LIN, Samson Fainsilber, Josseline Gool »ima lan ti rit Danes ob 10., 19., 21. uri. - Tel. 22-41 KINO PlAlllA
—a—6
Praznik dela na Jesenicah
Zagorela je druga visoka peč na tradicionalnih železarskih tl,$h — Zastopnik ministra dr. Andresa in slovenski ban pozdravljata jeseniško podjetnost in delavce — Poldrugi milijon din za moderno bolnišnico
na Jesenicah
Jesenice, 19. decembra.
Jugoslovanska proizvodna sila je praznovala svoj veliki praznik. Prižgana je bila druga visoka peč, da bo gorela v dobro ljudstva in v dobro domovine. Zagorela je v razburkanih dneh Evrope in je zato tem močnejši dokaz žilavo&ti, domače delovne sile, neustrašenosti domače podjetnosti in sposobnosti našega delovnega človeka.
Tihega slavlja pri jeseniški železarni so še udeležili zastopnik ministra dr. Andresa načelnik g. Mesič, slovenski ban g. dr. Natlačen in številni zastopniki gosjx>da>rskega življenja. Velikemu trenutku jačanja domače proizvodne sile pa je prisostvovala tudi naša dična vojska na čelu z divizijskim generalom g. Rupnikom, ki je kumo-val krstu nove visoke peči.
Goste je pričakovalo jjredsedstvo in ravnateljstvo KID na čelu z g. predsednikom Avgustom \Vestenom in podpredsednikom g. Avgustom Pra-protnikom, z ravnatelji in obratovodji. Ob plavžih je stal zbor plavžarjev in vrste gojencev domače kovinarske šole, ki se bodo spominjali slovesnega trenutka prižiga nove visoke peči.
Ko so prišli gostje med plavže, je godba zaigrala delovno koračnico. Pred mikrofon pa je stopil domačin-Jeseničan ravnatelj g. dr. inž. Klinar. Pozdravil je zastopnika ministra, pozdravil slovenskega bana v imenu KID in delavstva ter omenjal prizadevanje in usjieh, da lahko danes zagori nova visoka peč v Jugoslaviji. Bog blagoslovi to delo za iisjieli in srečo ljudstva in domovine. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali, ki so pomagali, ki so podpirali in delali na tej novi podjetnosti in sporočil javnosti, da poklanja predsednik KID Westeii namesto bučnega slavja ob priliki prižiga visoke peči milijon in pol dinarjev za dograditev moderne bolnišnice v delavskem revirju. S pozdravom in zahvalo vsem, ki so pomagali, da stojimo pred velikim dogodkom ter z vzklikom lepi in močni domovini Jugoslaviji, je prosil generala Rupnika, da prižge plavž. General Rupnik je kakor slari slovenski plavžar prižgal ogenj, po železarni pa je zadonela državna himna. Mogočno ie donela in poslušalci so jo na mejah domo-
vine ponosno, kakor zmagovalec svoj cilj. Vse v železarni je bilo povezano z veliko himno dela za blagostanje ljudstva in za moč domovine.
Tihemu slavju ob visoki peči je sledila kratka slovesnost v tovarniški kazini. V imenu KID je spregovoril podpredsednik KID g. Avgust Pra-protnik, zahvaljujoč se oblast vom, ki so podpirala, in delavstvu, ki je vršilo to veliko delo. Omenjal je gospodarski uspeh te gradnje za državo in za njen uspeh na proizvodnem polju. Država je postala neodvisna za novih 100 milijonov deviz, jjudstvu pa je dana nova možnost dela. Besedo jc povzel nato slovenski ban g. dr. Natlačen, ki je čestital podjetnosti in delavstvu ob jeseniških plavžih ter želel, da bi ta jxidjetnost rasla in uspevala v procvit dela, v procvit Slovenije in države ter v korist delovnemu ljudstvu, ki živi ob teh železarskih postojankah, da bi bila trden temelj slovenskemu in državnemu gosjx>darstvu. Ta cvel gospodarske sile v slovenski zemlji naj bo v ponos in korist vsem.
Zastopnik ministra dr. Andresa, načelnik g. Mesič, je čestita! v ministrovem in v svojem imenu k uspešnemu reševanju vprašanja melalurgične industrije v državi, ki ga tiho, a uspešno rešuje KID v tem kosu domovine. Izraža vse priznanje vodstvu in delavstvu. Za njim je spregovoril general g. Rupnik prisrčne in močne besede, poudarjajoč moč delovne sile za jakost domovine in za njeno slavo. Besede g. generala so udarjale
»Uredba o spremembi točke 7 § 54. finančnega zakona za leto 1939-40«, dalje »Uredba o nagradi pogodbenega osebja državnih narodnih gledališč v mobilnem in vojnem stanju«. »Odločba o uporabi kontrole cen za kmetijske priprave in druge predmete«, »Razširitev postopnika C. št. 51.999 na štruklje, vreče in vrečice, izdelane iz papirja kot zunanji zavoj«, »Dopolnitev navodil za uporabljanje carin-sko-pomorskoga pravilnika«, »Odločba o oprostitvi gospodarskih zadrug od plačevanja takse iz tar. jiost. 37. zakona o taksah«, »Načelno pojasnilo ministrstva za finance pri razlastitvah zemljišč«, »Spremembe in dopolnitve pravilnika o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papir ja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kro-silnika in kremenov za njih prižiganje«, »Popravek številke razpisa o prodajnih cenah bencinske mešanice« in »Določbe o usposobijovanjii in postavljanju laikov-preglednikov klavnih živali in mesa«.
— Kolesarski tatovi v Soboti so spet na delu. Lastniki koles še vedno niso dovolj previdni in puščajo kolesa nezaklenjena pred trgovinami in gostilnami. Tako je bilo izpred restavracijskega vrta pri Benku odpeljano kolo znamke »Puch« s tovarniško številko 318238 in z evidenčno številko 147740. Na Radgonski cesti- je bilo ukradeno kolo znamke »Slamingu« s tov. številko 140.099, evidenčna štev. 50154. Izpred gostilne v Cerkveni ulici je bilo ukradeno kolo znamke »Wanderer« s tovarniško štev. 644086, evid. štev. 149363. Za ukradenimi kolesi ni sledu,
umm Kino Kodeljevo te/.41-64 m
Danes in v soboto ob 20. uri MICKEY ROONEY in VVALLACE BEERY prvič skupaj v filmu smeha in zvestega tovarištva
Veseli potepuhi
ter najboljša igralka HOLLY\VOODA LUISE RAINER v filmu
Utrgan cvet
Globoka drama v trpljenju očiščene ljubezni
mmmmtmmammtmmmmmtmB
— Razbojništvo na cesti. Posestnikov sin Štefan Mataj iz Kroga se je peljal od Pc.čarovcc proti Soboti. Pri prvem mostu sta mu prišla nasproti dva pešca. Eden je naglo z žepno svetilko posvetil Mataju v oči, da je ta izgubil ravnotežje in padel v obcestni jarek. Eden izmed neznancev ie vzel kolo, naložil drugega predse in oba sta se odpeljala po cesti naprej. Ukradeno kolo je znamke »Reichsrad« s tovarniško štev. 795453 in evidenčno številko 145023.
— Ogenj v Soboti. V gospodarskem poslopju znane Lutaričeve gostilne, ki stoji ob državni ce-sti med Soboto in Tršino, je v opoldanski uri iz-kakor naše železno delo. Končno pa je sprego- bruhnil ogenj. Prvi ga je opazil domači hlapec in voril predsednik g. Avgust Westen besede iz in- opozoril ostale, ki so najprej rešili živino iz hleva
dustrijske iniciative. Poudaril je važnost dela, ki je vedno j>rvo, dela in podjetnosti, ki je in bo nujno ob takih režimih, dela, ki ustvarja blagostanje ljudi. To in tako delo bo živelo v tem kraju, dokler bo živelo ime Westen. G. predsednik je dvignil čašo na dobro delovnega človeka, na gospodarski uspeh Jugoslavije in na še veliko takih uspehov na gospodarskem nolju Jugoslavije ter sc zahvalil vsem, ki tako delo podpirajo in izvršujejo.
jeseniški plavž žari v prvo gorenjsko noč, gori in žari večno I
in svinje iz svinjaka. Gospodarsko poslopje je bilo 17 metrov dolgo in še čisto novo Podstrešje je bilo založeno s slamo, ki je zagorela z velikim plamenom, da je bilo naenkrat vse oslrešje v ognju. Prihiteli so gasilci iz Gradišča, Sobote, Murskih Črncev, Stahovec in Tišine in udušili ogenj, da ni užgal še gostilne. Kako je požar nastal, še ni znano, najbrž pa po nesrečnem naključju.
— Karikaturist Kondor se je po daljši turneji po Bolgariji spet vrnil v svoj rojstni kraj v Soboto, kjer bo ostal nekaj časa. V januarju bo razstavil v Soboti svoje najnovejše karikature,
% LJUBLJANA
Žalni zbor
na groba dr, A, Korošca v soboto zvečer ob 20
Ljubljanska podzveza Zveze fantovskih odsekov priredi v soboto, dne 21. decembra ob 8 zvečer na grobu voditelja Slovencev dr. Antona Korošca žalni zbor članstva ljubljanskih in okoliških odsekov. Skupno odkorakamo z baklami z vrta Rokodelskega doma ob pol osmih. Obleka civilna z znaki, zavitimi v žalni trak.
Spored spominske slovesnosti pa ie sledeč; 1. Fanfara. 2. molitev. 3. Nagovor 4 »Srce je žalostno«, pojejo vsi udeleženci enoglasno. — Zbirališče za člane je v Rokodelskem domu. odkoder je odhod z baklami ob pol osmih zvečer. Vabimo vse spoštovalce pokojnika, da se žalne prireditve udeleže.
Ljubljanskemu dijaštvu!
Zvezno vodstvo SDZ poziva člane ljubljanskih krožkov, da se zberemo v soboto 21. decembra ob pol 8 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5, odkoder odkorakamo skupno s fantovskimi odseki na žalni zbor na grob voditelja dr. Korošca. — Zvezno vodstvo Slovenske dijaške zveze.
♦
1 Številni obiskovalci Navja. Zadnje domovanje velikega našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca obiskuje vsak dan veliko število Ljubljančanov. Navje samo je lepo okrašeno in venci so položeni pod vsemi arkadami. Na grobnici sami leže venci kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in venec vlade. Ob grobnici gore krog in krog svečke, ki jih prižigajo številni častilci velikega dr. Korošca. Prav tako se nabirajo ob grobnici šopki svežega cvetja, ki po svoji različnosti najlepše pričajo, kdo vse obiskuje grob dr. Korošca. Poleg lepega in dragega šopka na-geljev leže šopki preprostega navadnega cvetja, darovi revnejših, ki so tudi hoteli počastiti spomin svojega narodnega voditelja. Kljub mrazu, ki ne more ponehati, prihajajo obiskovalci vsak dan in zdi se, da dr. Korošec noben dan ne bo sameval.
1 Cenj. člane Stolne prosvete vabimo, da se udeleže jutri, v soboto, 21. dec. ob šestih zjutraj sv. maše, ki se opravi v stolnici za dušni pokoj blagega rajnega očeta naše prosvete gospoda dr. Antona Korošca.
1 Ljubljansko borzo za blago in vrednote sta zastopala pri pogrebu dr. A. Korošca predsednik dr. Ivan Slokar in glavni tajnik Jože Kovač. Borzna uprava pa je še pred komemorativno sejo poslala tudi pismeno sožalje banu dravske banovine dr. M. Natlačenu.
1 Legija koroških borcev in Zveza Maistrovih borcev sta bili tudi častno zastopani pri pogrebu voditelja naroda dr. A. Korošca. Delegacijo je vodil i .tajnik glavnega odbora LKB g. Franjo Kristan.
1 Inženirsko zbornico je pri pogrebu dr. Korošca zustopal predsednik g. Milko Pirkmajcr.
1 V počastite" spomina pokojnega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen poklonil mestni občini ljubljanski za zimsko pomoč znesek 2000 dinarjev.
I Namesto venca na grob dr. A.^ Korošca sta
darovaia Podpornemu društvu I. drž. moške realne gimnazije Jugoslovansko profesorsko društvo — sekcija Ljubljana — 250 din, ravnatelj dr. K. Capuder 200 din.
1 V počaščenje spomina blagopokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca daruje Karitativni zvezi v Ljubljani gospod mestni zidarski mojster Jože Mozetič 200 dinarjev. Bog obilno povrnil
1 V nedeljo Putnikov smučarski izlet na Ku-
rešček. Prijave do sobote popoldne.
I Zbiranje obleke za mestne reveže. 2e prejšnja leta je mestni socialni urad zbiralo staro, večkrat že zavrženo obleko, obutev in druge take stvari za zimsko pomoč mestnim revežem. Zaradi draginje, vedno večje revščine in hude zime je ta pomoč skrajno nujna in zato je mestni socialni urad te stvari spet začel zbirati na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Vsak dobrotnik lahko tam vsak dan take stvari odda od 8 do 12 tja do božiča. Prosimo. naj dobri ljudje poiščejo take predmete in jih ne pozabijo prinesti na ta prostor ter oddati mestnemu uslužbencu za podporo mestnim revežem. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom prezebajočih že vnaprej zahvaljuje tudi v imenu tople obleke in obutve potrebnih.
I Pri saprtju motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« arenčire.
1 Za božično darilo daj sliko Marijo Pomagaj!
1 Jutranje halje: Karničnik, Nebotičnik.
1 Kongresni trg je dobil svoj božični gozd. Tudi letos so okoliški kmetje zasedli Kcmgdesni trg, na katerem prodajajo smreke za božična drevesca. Smrečice so precej dražje kakor lani in pri vsaki kupčiji je precej prerekanja. Je tudi manj smrek naprodaj kakor prejšnja leta, ker je bilo kmetom omejeno število smrek, ki jih smejo posekati v ta namen.
i Evica Briestova — je naslov filmu, ki je izdelan po besedilu romana Theodorja Fontane: Effj Briest. Theodor Fontane je bil tedaj, ko jo spisal ta roman, star že čez 70 let, umorjen in dober. Zalo je to delo zrelo — ne obtožuje in ne zagovarja. Opisuje pa mlado življenje Evice, njeno zaroko z še enkrat starejšim deželnim svetnikom Instettenom, njen zakon in materinstvo, pa tudi njen skrivni greh. Čez leta pridejo že orumenela pisma njenemu možu, ki je pravičen, pa ima premalo srca, v roke. In tako izgubi Evica svojega moža in otroka in umrje še mlada pri 6vo.jih starših. To mlado življenje, ta nagrobna plošča pripoveduje bridko resnico: To greha vsakega je grozna kletev, da zlo iz zla je neprestana žetev. Ko je sloveči holandski pisatelj-katoličan prebral to zgodbo, je še isti večer sklenil, da napiše po svoje roman z isto temo in tako je nastala »Eva« van Maarten Maartens. Film je reži-ral sloveči berlinski umetnik Guslav Griindgens
in delo jo prvovrstno. Evico igra Marianne llop-pe, njenega- moža Kari Ludwig Diehl. Film predvaja Kino Union, ki za predpražnike ni mogel boljše izrabiti. Kdor ljubi resno umetnost, ki l>o film brez dvoma ogledal.
1 Tatvine v Ljubljani. V eni zadnjih noči je neznan tat odpeljal na Cankarjevem nabrežju Adolfu Mikušu 700 din vreden dvokolesni voziček. Iz kleti na Mestnem trgu so neznanci odnesli dr. Rodošegu Avgustu sodček s 56 1 belega rizlinga, dalje 13 buteljk belega vina in devet steklenic slivovke, v skupni vrednosti 2000 din. V skladišču Osvalda Pengova na Karlovški cesti je bilo ukradenih 20 praznih vreč, vrednih 600 din. — Listnico s 500 din in legitimacijami je odnesel nekdo Josipu Pavlicu med tečajnim poukom OTV v telovadnici šole na Prulah. — V inodni trgovini Josipine Cernač v Selenburgovi ulici je nekdo ukradel lastnici irruf, rokavice in sukneno torbico v skupni vrednosti 2200 din.
DECEMBER
fiutenbergova proslava
v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer
1 V počastitev spomina dr. Korošca daruje namesto venca g. prof. Janko Mlakar za Eliza-betino konferenco akad. društvo »Savica« .500 din.
1 XI. prosvetni več^r bo danes zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani. Na tem večeru bomo slišali zanimivo poglavje iz naše domače zgodovine in sicer je naslov predavanju »Protestantov-ska doba med Slovenci«. Predaval bo g. prof. Simon Lenarčič. Njegovo predavanje je opremljeno s številnimi skioptičnimi slikami. Na to preda-, vanje posebno vabimo cenj. občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. To je zadnje predavanje pred božičem. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7, in v trgovini Sfiligoj.	.
1 Opozarjamo, da je vprizoritev »Vragove smole« preložena na 18, januar 1941, ne pa na soboto 21. decembra kakor 60 nekateri dotični oglas v »Slovencu« razumeli.	. ..
1 Zdravniki, člani Slov. kat. akad. staresin-stva, se vljudno in nujno vabijo na sestanek, ki bo v soboto, 21. decembra t. 1. v prostorih starešinstva, Miklošičeva 5, ob pol osmih zvečer. Aktualne zadevel — Zdravniški odsek SKAS.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima drevi ob 6 svoje predavanje v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Dr. V. Meriol: Letošnji primeri meningitisa. Dr. Fr. Derganc: V Pariški bolnišnici med vojno 1939/40. — Vliudno vabimo vse gg. zdravnike in medicince na to predavanje. — Odbor.
I Združenje brivcev in frizerjev sporoča član stvu, da bodo zaradi praznikov uradne ure j ponedeljek 23. in v ponedeljek 30. decembra t. 1 vsakikrat od 9—12.
I Razstava v Batovi palači. V prvem nad slropju j oslovne palače razstavljajo trije sloven ski umetniki Pregelj Marij, Omersa Nikolaj in Sajevic Evgni svoja najnovejša dela. Kdor se zanima za moderno umetnost, si bo gotovo ogledal razstavo in si kaj kupil. Razstava je odprta v poslovnem času ter je vstop prost.
MARIBOR
Mariborska katoliška mladina
se je poklonila spominu pob. vodilelia dr. A. Korošca

Članstvo katoliških prosvetnih organizacij, iredvsem fantovskih odsekov in dekliških krožkov, se je v sredo zvečer na lep način j>oklonilo spominu prerano umrlega narodnega voditelja dr. Korošca. Dvorana nn Aleksandrovi cesti je bila polna mladine, katera kar ne more pozabiti Njega, ki jo je tako zelo ljubil. Navzoči so bili tutil' zastopniki kat. akad. starešinstva, sodnik Kejžar, ravnatelj Cirilove tiskarne Ilra-stelj ter odbor mariborske fantovske podzveze. Na odru je bila med zelenjem v črnino zavita slika pok. dr. Korošca. Predsednik meddrn-štvenega odbora Geratič je otvoril žalni sestanek. Sledila je recitacija S. Gregorčičeve pes-
• ,	tt i *__- |___i___ !___,1.. t XI««
nitve
je može, katero je podal član
_____________fantov, odseka Vodeb, nakar je
rektor bogoslovne visoke šole in predsednik P.
»Umrl je mož«, semen iškega
'Z. g. dr. Josip Ilohnjec imel lepo zamišljen spominski govor, v katerem je mludini predočil veličastni lik Mozesa slovenskega narodu, njegovo veliko delo v borbi za pravice slovenskega ljudstva, za jugoslovansko državo in iz-obruzbo slovenske mladine. S trikratnim »slava« so navzoči počastili njegov spomin. Članica Stolnega dekliškega krožka Lojzka Pctračevn jc nato občuteno prednašala pesnitev Filipa Ter-čelja: »Oče je umrl«. Žalni sestanek je zaključil predsednik s pozivom mladini, naj zvesto čuva dr. Koroščevo izročilo: Bog, narod', država! /. zvestim in discipliniranim delom se l>o slovenska mladina najlepše oddolžila narodnemu voditelju za njegovo veliko in nesebično delo! Z molitvijo za velikega j>okojnika se je žalni sestanek zaključil.
m Mariborski katoliški akademiki, včlanjeni v svojem klubu »Panoniji«, čigar častni član je bil pokojni slovenski voditelj dr. Korošec, so se udeležili pogreba pri svojih ljubljanskih klubih. »Pa-nonija« je darovala namesto venca na njegov grob 100 din akademski Vincencijevi konferenci v Ljubljani.
m Iz Maribora so se udeležili pogreba dr. A. Korošca naslednji člani občinskega sveta: župan dr. Alojzij Juvan, podžupan Zebot, predsednik finančnega odbora ravnatelj Hrastelj, šolski ravnatelj Viktor Grčar, občinski svetniki: Aljančič, Geratič, Jan, Sojč, Velker in Veronek. Mestno uradništvo so zastopali: ravnatelj mestne finančne uprave Barle, obrtni referent dr. Senkovič in ravnatelj MP Lekan. Venec mestne občine so pri jiogrebnem sprevodu nosili mariborski mestni uslužbenci Mlinarič, Štraus in Zakelšek. Poleg tega so Maribor zastopali še mnogi drugi odličui-ki: oba okrajna načelnika dr. Šiška in Eiletz, rektor višje bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, kanonika Mirt in Osterc, predstavniki mariborskih drušiev in ogromno število etalih dr. Koroščevih častilcev. Tako po-; sebni vlak, kakor tudi pomnoženi vlaki so bili nabito polni. Večerni vlak iz Ljubljane so morali proti Mariboru pomonžiti s posebnim vlakom 30 voz. Toliko je bilo udeležencev iz Maribora in okolice.
m Sožalje mariborskega trgovstva. Predsed-»stvo Združenja trgovcev za mesto Maribor je poslalo poslevodečemu podžupanu Fr. Zebotu sledeči dofiis: »V imenu celokupnega trgovstva mesta Maribora, kateremu imam čast predsedovati, si dovoljujem izraziti Vam iskreno sožalje ob smrti častnega občana mesta Maribora dr. Antona Korošca, čigar zasluge za Slovence so neprecenljive in nevenljive. Spomin na visokega pokojnika bo med trgovstvom vsikdar časten. — Predsednik Miloš Oset.«
m V sklad za prehrano revnih srednješolcev v Mariboru so darovali jdo 1000 din v počastitev in hvaležen spomin na dr. Antona Korošca name-
sto venca: družini Majcen-Ašič in Anton Pinter, tovarna industr. potrebščin v Mariboru. Iskrena hvala!
m Za božično darilo daj sliko Marije z Brezij!
m Člani Slomškove družbe imajo v nedeljo, 22. t. m. ob 10 v IV. r. vadnice drž. učiteljišča žalni sestanek.
m Smrt kosi. Na Zrkovski cesti 4 je umrl v visoki starosti 80 let vpokOjeni kaznilniški paznik Franc Midiil. — V bolnišnici je pokosila smrt v cvetu 27 let pleskarskega joomočnika Mirka Kova-čiča. Naj počivata v miru.
m Ljudska univerza. Danes, v petek, bo predaval dr. Vanko Kanoni, šef zdravnik bolnišnice za duševne bolezni v Studencu, o duševnih boleznih in njih sodobnem zdravljenju.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor sporoča, da je pravnoveljavna odmera zgradarine za leto 1940 podaljšana tudi za leto 1941. Zaradi tega so dolžni vložiti redno davčno napoved za odmero zgradarine v splošnem roku od 1. do 31. decembra t. 1. vsi novi davčni zavezanci za svoje doslej še neobdavčene zgradbe, prizidke in nadzidke ter oni stari zavezanci, katerim se je dohodek zgradb na dan 1. decembra bistveno zvišal v primeri z dohodkom za mesec oktober 1939.
m Opozarjamo starše na zanimivo predavanje prof. dr. V. Bruntna v soboto, 21. t. m. ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m Oče II otrok se je smrtno ponesrečil. Usodna nesreča se je pripetila na zgradbi novega bogoslovja pod Kalvarijo. Pri podjetniku Ussarju zaposleni 54 letni kleparski pomočnik Miha Jodl je strmoglavil pri svojem pioslu s strehe v globino ter obležal na tleh s prebito lobanjo ter nevarnimi notranjimi poškodbami. Poklicani so bili reševalci, ki so ponesrečenca nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar je bila vsa umetnost zdravnikov zaman ter je Jodl poškodbam podlegel. Bil je zelo priden in vesten delavec, ki je jako skrbel za svojo družino. Zato je nesreča tem usodnejša,
oglase
Zaupajte nam čimprej
za božično
.Slovenca"
številko
f#<
Sprejemali jih bomo do ponedeljka, 23. decembra, do 4 popoldne. Prav tako prosimo, da nam čimprej pošljete voščila za novoletno številko »Slovenca«, da jih bomo mogli lepo staviti in namestiti.
Uprava »Slovenca«
ker zapušča ponesrečeni poleg žene še 11 otrok. Naj počiva v miru!
111 Kalifornijska hripa tare Mariborčane. V
Mariboru »o se pojavili številni primeri kalifornijske liripe« — ki se očituje z neznosnim glavobolom. Bolezen se neprijetno širi ter zavzema vedno večji obseg.
111 Šahovske novice. Rezultati četrtega kola božičnega šahovskega turnirja »o: Vidovič ie premagal Stupana, Babič Knelitla, Lobkov Kustra, Marvin Certaliča, remis je bila partija Gerželj-Marotti, prekinjena pa Kukovec-Mišura. V petem kolu je Stupan premagal Cierželja, Marotti Knelitla, Babič Certaliča, Mišura Vidoviča. Marvin Kustra, prekinjena je bila partija Lobkov-Kukovec. Po petem kolu je stanje sledeče: Mišura, Stupan 3 (I), Babič, Gerželj. Vidovič 3, Lobkov 2 in pol (1), Kukovee 2 (3), Marotti, Marvin po 2, Knehtl, Kuster po 1 in pol, čerlalič pol točke.
m 2000 din je izgubil. Na policiji je prijavil Blaž Sega iz Radvanja, da je na poti od Gosposke ulice do Vinarske šole in nazaj na Vodnikov trg izgubil listnico z 2000 din vsebine.
m Kup tisočakov sc je vidno znižal... Odvetnik Ivo \Vinterhalter v Marenbergu je te dni pogledal v svojo ročno jekleno blagajno ter je presenečen opazil, da se je kup tisočakov vidno znižal. Imel je v blagajni 25.000 din. ko pa je sedaj denar preštel, je ugotovil, da mu manjka 4S00 din. Sum je padel na njegovo novo služkinjo, ki je prišla v hišo šele meseca novembra. Pri zaslišanju je končno priznala, da je navedeni znesek v več ugrabkih izmaknila, z denarjem pa je pod-pirala svojega — fanta, kateremu je zlasti za Miklavža nakupila lepa darila. Fantu je lagala, da so to njeni prihranki, katere je prinesla iz Dalmacije, kjer je bila poleti v službi.
m Za božične praznike priporočamo blagim srcein družino uboge vdove Marije Korenčič iz Studencev. Vdova je brez stalnega zaslužka, mora pa skrbeti za šest nedoraslih otrok. Darove sprejema naša uprava na Koroški cesti 1.
Gledališče
Petek, 20. decembra: Zaprto. Sobota, 21. dec. ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene.
Nedelja, 22. dec. ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. — Ob 20: »Na dnu«. Znižane cene. Zadnjič. V korist igralskega pokojn. sklada.
CELJE
Celjani v spomin dr. A. Korošca
V nedeljo, dne 22. decembra, bo ob 9 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice žalna slovesnost za blagopokojnim voditeljem našega naroda in velikim jugoslovanskim državnikom dr. Antonom Korošcem. Žalna slavnost bo trajala 20 minut; godba. kratek nagovor o velikem možu, žalostinka, Vso celjsko narodno javnost vabimo, da se udeleži slovesnosti in tako počasti spomin Onega, ki jc bil tako tesno povezan z našim Celjem in našim narodom!
Darila za božič kupujte pri Božiču poleg magistrata!
c Razstava Prešernovih del je na splošno željo podaljšana do 22 decembra t, 1,
c V počastitev spomina narodnega voditelja dr. Antona Korošca so darovali Vincencijevi konlcren-ci: senator g Al. Mihelič din 500. načelnik Ljudske posojilnice g. Anton Cestnik din 200 in uradništvo Ljudske posojilnice din 315.
c Umrl« je včeraj v celjski bolnišnici vdova po kamnoseškem mojstru iz Celja Čamernik Katarina. Bilo ji je 60 let Naj v miru počiva!
c Žalno sejo za narodnim voditeljem dr. Antonom Korošcem sta imela Celjski šahovski klub in klub poštarjev JRZ v Celju.
c Pevsko društvo Celjski zvon ima jutri v soboto ob 8 v Piosvetnem domu vajo za moški zbor.
c Zvezde žarijo — zvezdoslovno predavanje bo v torek dne 14. januarja 1941. na prosvetnem večeru.
c Še o kurjenju s kurilnim aparatom. Pred kratkim smo poročali o iznajdbi g Vrečarja Antona iz Celja o napravi naglega kurjenja s kuriln;m električnim aparatom. S tem aparatom kuri g. Vrečar polovico hitreje kot z običajnim kurjenjem, sedaj pa se mu je posrečilo sestaviti napravo še za krušno peč. S to napravo se lahko kuri s premogovim prahom in z zdrobom. Vsi ki se zanimajo r.a napravo, nai si isto ogledajo na Cesti na Dobravo št. 19 v Celju.
Ptuj
Osebna vest. Dospela je lektorica za poučevanje italijanščine na gimnaziji gdč. Mana Vittoria Tascari.
Dijaško podporno društvo, ki deluje na gimnaziji že let, je iinelo v nedeljo občili zbor in izvolilo dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem g. F. Aličem. Nova odbornika sta gg. dr. M. Senčar in A. Jermnn.
Ptujski šah. Danes 20 t. m. ob 8. se bo igralo 11 kolo šahovskega turnirja v kavarni Korže st. Pričetni jKiuk teorije bo prav tam on' 7—8 za vse, ki «e želijo naučiti šahovske iirre ali se zonet uvesti vanio.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Opera: Vesele žene vvindsorske
V sredo je uprizorilo operno gledališče delo nemškega skladatelja O. Nlcolaija »Vesele žene Avindsorsket, komično-fantastično oporo, ki ji je po istoimenski Shakespearovi komediji napisal libreto Moseuthal. V tej komediji je Nicolai dobil pač najbolj svojim glasbeno-umetniškim nazorom odgovarjajočo snov: njegovo nagnenje k romantičnosti, ljubezen do nevsakdanjega, v skrivnostno kopreno odetega, je vzbudilo v njem muzikalno zasnovo, pri kateri vidno izstopa vpliv italijanske stvariteljske dognanosti baročnega klasicizma. Prav to pa zna na profinjen način uporabljati pri karakterizaciji posameznih tipov, kar pa je obrnjeno bolj navznoter, da itna jx>slušalec vtis pristne, prepričljive vedrosli, ne pa kakšne prisiljeno narejene komičnosti. Nekatera mesta v orkestra pri uporabljanju barvno značilnih instrumentov — dosežejo vprav neko faunsko toplo razigranost, drugič zopet z velikim estetskim čutom podčrta avlor smeSnost značaja in v razvoju nastajajoč patos. Prav lepa so lirična mesta. V celoti je delo muzikalno razgibano in nudi tudi odru dovolj stvariteljskega ognja. Nicolai ima v tem delu kljub temu, da se tu vidi slogovna neenotnost v združitvi značilnosti italijanske opere buffe in nemške spevoigre, vendar nekaj svojstvenega, močnega ter muzikalno dosledno izpeljanega.
Predstavo je vodil c. A. Neffat. Dasi moram ugotoviti, da je v glavnem bila predstava na dostojni višini, vendar je dosegla uspeh bolj od posameznikov kakor od celote sodelujočih. Pri tem mislim na poglavitno gibalo: orkester. Ce merim reproduktivno kvaliteto celolnega opernega aparata z istimi merili, potem moram ugotoviti po daljšem opazovanju, da je ta sorazmerno pokazal najmanjši napredek. Kes je, da je po pritegnitvi novih moči pridobil na polnosti in urav-liovešenosti celolnega zvoka, nima pa še izdelane enotne zvočnosti posameznih skupin in to se čuti prav pri vseh, dasi smo že tudi v Iem mogli ugotoviti zboljšanje. Toda zadnja predstava je pokazala zastoj. Ce hočemo dvignili gledališče na pomembno stopnjo, ne smemo mimo lega brezbrižno. Ce zahteva kritika od solistov včasih zelo težkih stvari in se jih ti poprimejo, če zahteva natančnosti v tehničnem in celo že v glasbeno-estetskem smislu od zbora, doslednosti in smotrnosti v režiji, potem je Iem bolj opravičeno in nujno potrebno zahtevati od orkestra — ponosa vsakega cledališfa - da nadaljuje svoje delo v smislu napredka. Ves ostali ansambl z baletom
vred se trudi, le orkester ni pokazal takega vzgona. Dasi moram priznati uspeh posameznim inštrumentom kakor oboi in topot tudi rogovom do neke mere, manj že skupini violin (na nekoliko težjih mestih), še manj pa skupini čel, ki so prav občutno izstopala posamično in molila zvočno enotnost skupine. Splošne tehnične napake orkestra so: nenatančnost posameznikov in včasih tudi celih skupin na ritmičnem področju, into-nančna negotovost lesenih pihal, predvsem klarineta in flavte, kar se pa od časa do časa na istih mestih popravi, drugič je zopet slabše itd.; pri dinamičnem stopnjevanju pride do natančne enotnosti malokdaj, kajti posamezniki ne oziraje se na skupino prehitro dinamično izstopijo, drugi zopet kasneje, ko že morda skupina pade itd. Pri Iem mislim v prvi vrsti na godalg. Glavna pomanjkljivost pa je v tem, da orkester ni v popolnem konsenzu z dirigentom: dirigent maha, jioče ustvarjati, toda reakcije ni. Vsak posameznik mora delati s srcem, mora bili živ del zvočne sestavine, ioda ne v individualnem smislu, temveč podrejen skupnosti iu vodstvu. Vse to je bilo vzrok nekam klavrno in neprepričljivo izvedenemu tnuziciranju zlasti v uverturi. Pri spremljavi solistov je dirigent večkrat nakazal p. a brez do-voljnega uspeha. To so glavne misli in poteze pomanjkljivosti, o katerih sem nameraval že prej spregovoriti, pa mi je primanjkovalo prostora. K temu me vodi želja za zboljšanjem in napredkom tudi v orkestru.
Falstaffa je pel g. .1. Betetto, ki je prav za prav poleg gdč. lleyba!ove in g. Lupše tako v igralskem kakor v pevskem pogledu dal poglavitni delež zn visoki uspeh. Ti so bili najboljši oblikovalci, seveda ima med njimi g. Betetto prvo mesto. Bolj ko v petju je bil v igri dober tudi g. Janko, dalje ga. Kogejeva, c. Dolničar. Boljši nastop smo doživeli tudi pri g. Ivančičevi. Škoda, da se ne morem pomuditi pri vseh solistih in podali natančnejše ocene. M. Sancin v igri mestoma pretirava, g. Sladoljev je bil v začetku nekako zadovoljiv, v zadnjih dveh slikah se je omejil na falzelno petje. Ostali: Simončič, Mencin, Cesnik, delni kar, Perko in Kristančič zadovol jivi v igri in petju. — Moški zbor dober, ženski zbor je bil ritmično nepreoizen in v celoli razrahljan, v VI. sliki, dočim v prejšnjih nastopih dober. — Balet zadovoljiv, scenerija dobra, prav tako je tudi režija g. Zupana znala dali delu pravo vzdušje.	sil.
Razstava Ivana in Bruna Vavpotiča
V »Galeriji Obersnel« razstavljala zbirko 58 del znana slikarja, oče in sin Vavpotič. Mlajši, Bruno, razstavlja akvarele, starejši, Ivan, ki spada v gcneracijo naših »secesionistov«, pa oljnate podobe.
Kljub umetnosti nenaklonjenim časom, ki so prišli do tvarnega izraza še prav posebno izven meja naše države, a mečejo že tudi na našo zemljo sence nemira in težav, je naša umetnost neverjetno razgibana in aktivna. Vrši se razstava za razstavo, in ne s.imo, kakor je bil doslej v glavnem običaj — v Jakopičevem paviljonu, man eč so se razstavni prostori pomnožili in prav v zadnjem času je umetnost stopila celo v tople prostore trgovske palače (Bata, kjer je razstava Pregelj-Omerza-Sa-jovic). Ta širina in velika površina sodobne umetnosti bi bila prav lahko zelo razveseljivo dejstvo, ko bi se za tem velikim gozdom tolikokrat ne skrivala trohnoba in rasti nevredni plevel.
B. Vavpotič je dober akvarelist Sicer njegova umetnost ne pozna kdo ve kakšnih problemov, je vendar njen umetnostni svet dovolj estetsko do-gnan in uravnovešen. Snovno se bavi na tej razstavi izključno s krajino in mestno veduto. Torej s slikarskim predmetom, ki mu slikat posname njegovo objektivno podobo brez kakih izrazitejših subjektivnih tendenc. Le-te so morda vidnejše — toda v kvalitetnem oziru — pri pariških motivih (n. pr. št. 32). Tu se je slikar krepko duhovno raz-živel. Videti je, da sta mu ambient velemesta, kakor tudi njegova kulturna zakladnica izredno ustrezala. Doma ga predmet s te strani loliko ne zanima. V motivih iz Štepanje vasi (št. 17, 20) je, sodeč po zrelih kompozicijah in barvni uravnove-šenosti, zaznaven soroden umetnostni napor, na splošno pa se slikar le prerad ukloni zunanji mikavnosti slikarskega predmeta. Jesen s svojimi pisanimi toni, gorska krajina s svojo zanimivostjo, vplivajo v toliki meri na slikarja, da jih le še registrira in ne urejuje z ozirom n" estetsko popoln, organičen lik. Tu se slikarju zgodi podobna nesreča kakor B. Jakcu z njegovimi pasteli. Vendar moram poudariti, da so akvareli B. Vavpotiča po večini dobre stvari, nemara te vrste najboljši pri nas.
Ivan Vavpotič razstavlja oljnate podobe, (št. 44—58, po katalogu). Njegovo delo je s slogovnega in estetskega vidika dovolj znano in s strani občinstva uvaževano. Vendar kvalitetno močno trpi zaradi neosebnega odnosa, ki ga slikar vse bolj in bolj uveljavlja v svojem delu. Vsak umetnik se mora zavedati, da živi umetnost po svojih lastnih zakonih, ki se žalibog nc skladajo z udobnim, meščanskim okusom. Do neke mere zaradi trpkih, izvenestetskih dejstev — je v skrajnem primeru dovoljen poklon sprejemajočemu občinstvu, toda klanjati se mu, pomeni smrt prave in resnične umetnosti. I. Vavpotič je v marsikaterem delu šel na to napačno pot in je zato njegova umetnost pač taka, kakršen je okus in zahteva ljubl|anskega snobizma. Ljudje so lepi. kakor da so iz biserne matice, rože lepše kakor iih je ustvaril Stvarnik, ozračje, kjer živi ta srečni svet, pa je vonljivo, bolj kakor ambra in perzijske dišave. Mimo teh Fejakov pa je še drug svet, kakršnemu se danes težko, težko more izogniti čuteče in sprejemljivo srce — umetnikovo.	Dr. S. Mikuž.
Leskovčeva »Dva bregova« v Gledališču mladih
Gledališče mladih se nam je predstavilo doslej dvakrat: s ponesrečeno predstavo Burhnerjcvega »Vojička?, ki je pomenila po gledališki podobi iz lela 1923 veliko nazadovanje, ter z nmogo boljšo uprizoritvijo Cankarjeve »Lepe Vide«. Tudi to delo v celoti sicer ni prepričevalo, vendar je bilo v posameznostih prijetno iznenadenje in mestoma celo sprejemljivejše mimo podobe, kakor jo je znalo do zdaj postaviti na oder naše poklicno gledališče. V sredo dne 11. decembra pa je ta skupina mladih adentov igralskega poklica, ki jo vodi absolvent praške igralske šolo g. Zvonitnir Sintič. kot prvo predstavo v sezoni 1940-41 uprizorila v fraučiškan-
ski dvorani »Dva bregova«, igro v treh dejanjih iz življenja beračev, ki jo je spisal mnogo obljubljajoči, a žal prezgodaj umrli dramatik Anton Le-skovec.
Prav je, da se je gledališče mladih spomnilo prav tega pisatelja. Igro, ki so si jo izbrali, je sicer že pred njimi z uspehom uprizorilo tako gledališče v Ljubljani kakor v Mariboiu Prihodnost naj odloči, ali je bila krivda za neuspelo »Kraljično Haris«, ki so jo uprizorili pred leti, na strani avtorja ali gledališča. Pač pa t>i nas močno zanimala odrska podoba pisateljevega najboljšega dela »Jurij Plev-nar«, ki še trinajst lel po izidu in deset let po avtorjevi smrti zaman čaka krstne predstave — na odru Narodnega gledališča, kamor spada tako zaradi svoje aktualnosti kakor zaradi literarne pomembnosti.
Da je bil Leskovec rojen dramatik, sta nas v sredo ponovno prepričala »Dva bregova«. Kljub realistični in idealistični dvodelnosti v zasnovi odlikuje to delo močno označeno okolje, napet osrednji konflikt ter živ in nazoren jezik; to vse mu v zvezi z izvirnimi teatraličnimi prvinami jamči za dolgo življenje na odru. Posebej pa nas je prepričalo o odrski uporabnosti pričujoče igre dejstvo, da je prišlo do veljave kljub pomanjkljivosti v igranju in v interpretaciji, ki se je v marsičem — deloma ugodno — razlikovala od dosedanjih uprizoritev.
Režiser g. Zvonimir Sintič se je v nasprotju z realistično in ekspresionistično igro ljubljanskega oziroma mariborskega gledališča odločil za nadrealistično tolmačenje, kar pa se mu je posrečilo bolj v označbi prostora kakor v igri. Prizorišče, za kalero je izdelal opremo g. Scagnetti, je razdelil dvodelno tako, da je ozadje simbolično pojasnjevalo idejno vsebino igre, medtem ko je bil prednji del prizorišče dogajnnja. Idejno nasprotje <dveh bregov« je označevalo na levi strani dvoje velikih bergel, pod katerimi je stal v rdeče sukno ovit podstavek s sobo — simbol heraškega kraljestva in njegovega »kralja«; na drugi strani pa je skupina nebotičnikov predstavljala svet bogastva in meščanstva. Manj od tega ozadja je ugajalo prizorišče samo, ki je bilo zamišljeno prav tako konstruktivi-stično. Seveda se je zlasti v tretjem dejanju pokazalo, da je bil velika ovira ludi oder, ki je pač premajhen za izvedbo takega dela. Tak način reševanja odrskega prostora je seveda sprejemljiv, vendar moramo mladim reformatorjem porušiti iluzijo, češ da je to z gledališkega vidika »novo«. Manj je uspela igra sama, deloma zaradi preslabih igralskih moči, deloma zaradi stilne neenotnosti v igranju, ki je bilo mešanica realizma in nadrealizma. Najbolj je bila v skladu s slogom, v katerem si je režiser zamislil podobo »Dveh bregov«, gdč. Reiner-jeva, ki se je v nekaterih prizorih prvega, zlasti pa v drugem dejanju dvigniia do resničnega oblikovanja, medtem ko v tretjem še ni zadovoljila. Priznanja vredno pa je njeiio pojmovanje vloge, ki nam je v tej interpretaciji dala slutiti tisto, česar še lako temperamentna realistična igra ne bi zmogla. Mnogo slabši je bil g. Frelih kol Flore Briga, čeprav je bil tu in tam že blizu pravega igranja in je zanimal zlasti zaradi tehtnih besednih poudarkov. To zadnje velja tudi za Krištofa (g. Štiglic). Iuralsko najbolj dognan pa je bil realistično zamišljeni lik beraškega poglavarja Macafurja, ki ga je v kretnji in govoru prav dobro zadel g. Češko. Najboljši je bil v drugem dejanju, ki je bilo tudi kot celota najprepričevalnejše. Tretje dejanje je zaostajalo, a konec je bil vendar učinkovit. Ta učinek bi se dal seveda še stopnjevati. Predvsem pa jo bilo premalo poudarjeno razmerje med Rono in Floretom oziroma Krištofom in se je ta najvažnejši osrednji konflikt preveč izgubil v dobro podanem beraškem okolju. Premočno je bilo slišati tudi še-petalca.
Ce sem »Vojička«, prvo predstavo v Gledališču mladih, gledal z odporom in rastočim dolgočasjem, sem pri »Dveh bregovih« kljub diletantizmu posameznih igralcev z zanimanjem vztrajal do konca. Sodim, da gledališče mladih v celoti more uspeli le, če bo imelo na razpolago dovolj dobrih moči — kajti pojem »novega« bo vsekakor treba zamenjati s pojmom »kvalitetnega« —. vendarle pa ima tudi kot šoia tako potrebnega igialsk^ga naraščaja pravico do obstanka.	France Vodnik.
»Angel z avtom« pride v Opero
(v nedeljo 22. t. m.)
Pred dvema mesecema je bilo na preizkušnjo otrek v Operi izbranih kakih 60, ki bodo sodelo-vili pri uprizoritvi Simončičeve in Mavove mladinske operete »Angel z avtom«.
Namen gledališke uprave je, da bi sčasoma pridobila 6talno mladinsko skupino, ki bi igrala mladinske igre, Z izbero prvih mladih moči in uprizoritvijo te predelave, bo 6torjen prvi korak, ki je š»le nekak poizkus, kako sc bo stvar obnesla.
Težnja gledališča jc šla za tem, naj zaigra mladina za mladino in jo razveseli že ob božičnih praznikih V kratkem času, ki je bil na razpolago, ni bilo mogoče natanko presoditi zmožnosti vseh izbranih otrok in ni bilo časa za poskuse z različnimi otroki. Morda je bii mareikak darovit otrok pri preizkušnji zaradi treme rtesiguren in ni mogel pokazati svojih pravih sposobnosti ter preti do veljave. Vsekakor oa bo uprizoritev pokazala, kateri izmed izbranih otrok bodo prišli v poštev za nadaljnje sodelovanje. Kajti namen opernega ravnateljstva je, uprizoriti tekom leta še kakšno delo za mladino, zopet z drugimi otroci, in od vsake uprizoritve pridržati najboljše. Tako bi bili tekom časa — morda' ene 6ezone — izbrani najbolj daroviti otroci in bi imelo gledališče za prihodnjo sezono re« izbran mladinski zbor, ki bi bil zmožen dati v mejah svojega znanja prav prikupne predstave.
Mali igralci, ki so bili izbrani za prvo predstavo, so še začetniki, čeprav so nekateri že nastopali pri šolskih in raznih društvenih prireditvah, kar jim daje nekoliko večjo sigurnost v nastopih. Gledališke zahteve glede glasu, razločne izgovorjave, kretanji. mimike in igre sploh, so mnogo večje kot v okviru šolskih in drugih prireditev. Na otrokih je močno opaziti, kaleri imajo dobre učitelje, ki pazijo pri učenju deklamacij na pravilen, logičen nagla. te vcepljajo otrokom 6misel za naravno pred-našanje in kateri se zadovoljijo s tem, da deklami-rajo otroci mehanično, brez misli in poudarkov.
Šola je v tem pogledu važen činitelj in bi lahko izdatno vzgojila razumevanje in okus otroka za lepoto pravilne deklamacije. Še tako majhna, skromna pe6cmca. ki jo zna otrok lepo povedati, pri kateri razume vsebino in pravilno naglaša, je več vredna kot deset najlepših pesmi, ki jih recitira otrok brez razumevanja. Čeprav jc že mareikak vzgoji tel) to sprevidel, se najde žalibog še veliko otrok, ki jim je prirodni dar za deklamacijo pokvarjen z brezbrižnostjo učiteljev, staršev ali tovarišev, od katerih se radi navzamejo slabih vzgledov.
Upamo, da bo vzbudila mladinska predstava in v njej skupina malih igralcev željo 'n stremljenje otrok po uveljavljenju in smisel za lepo prednaša-nje. S tem bi bil že 6torjen prvi vzgojni korak.
Glavno moško partijo sv. Petra bo pel in igral režiser in pevec naše Opere, g. Drago Zupan, vlogo
Joška bo igral desetletni fantek Marjan Gutsman-
del, njegovo prijateljico Metko pa bo igrala desetletna Jelica Siardov«, v ostalih glavnih vlogah bodo nastopili"? Anžlovar, Pianecki in Barbičeva. Dirigent: R Simoniti. Režija: M. Slavčeva. Koreograf: B Pilalo.
*
Ada Negri. Nesmrtnica. Dolgo so ugibali v italijanskih kulturnih krožkih, kdo bo izvoljea na mesto pesnika Pascarelle za člana italijanske akademije	4
Zato je vse nekam presenetil vladni odlok, kt imenuje kot prvo Italijanko v ta najvišji kulturni zlvor znano pesnico in pisateljico Ado Negri. Ob tem imenovanju se je v«e italijansko časopisje na široko razpisalo o najslavnejši sodobni pesnici Italije, ki jo je dosegla tolikšna čast — že skoraj ob zatonu življenja, saj ima že sedemdeset let.
Rodila se je v mestu Lodi v skromni družini. Lc/ala je še v zibelki, ko ji je oče umrl. Otroška leta jc preživela v bedi in komaj jo jc mati-vdova s trdim delom spravila do skromnega kruha podeželske učiteljice. Ker je bil Adi zavoljo pomanjkanja zunanji svet zaprt, se je zatekla v kraljestvo duhovnega sveta in je že v zgodnji mlnoosti zorela v bodočo pesnico. Že 11-letna deklica je zapela pesmico. Kot učiteljica je začela pošiljati prispevke v tedanje literarne liste (»Margheritac). Leta 1802- je izšla njena prva zbirka »Fatalita« (Usoda). Njene verze preveva bolest nad človeškim gorjem, katerega je tudi sama dovolj užila.
Iz bolesti — posebno v nesrečnem zakonu — ji je zorelo novo spoznanje, da je v odpovedi in žrtvi moč Svoje in trpljenje svoje male Bianke je pokazala v zbirki »Maternita (Materinstvo) Iz domačije je bežala z otrokom v pregnanstvo v Švico, i ti je pisala svoje »Esilioc (Pregnanstvo) Sledile so vrste novel, zlasti po njenem jiovratku v domovino tik ob izbruhu vojne
Po vojni je Negri spisala večje zbirke liričnih pesmi in novel. I.eta 1931. je r.obila prvo literarno nagrado italijanske akademije. Odtlej se je njen slog izjiopolnjeval, še bolj v no-vezeni iiesedi kot v pesmi. V novelah riše prav minuciozno gotovo tipe soljudi in trpi z njimi ter daje bralcu trpeti. — Spočetka je bila predstavnica socinlnodemokrnlske poezije, sedaj pa je v fašistični jlaliji dosegla nesmrtno ime.
R. B.
*
Umctnostr o-zgodovinsko društvo v Ljubljani
ima svoj XVL. redni občni zbor danes, dne 20. decembra ob po! 5 popoldne v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Vhod z Bleivveisove ceste. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
ŠPORT
Joe Louis je ostal svetovni prvak
Strahovito udarja pest svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij, Joeja Louisa. Črnec je že od leta 1936. naprej nepretrgoma obsolutni svetovni prvak. Predvčerajšnjim je spet branil 6voj naslov. Tokrat so prireditelji pričakovali, da bo nemara prišlo do senzacije. Za nasprotnika so mu izbrali mladega, izredno nadarjenega boksarja, Al Mc Coya, ki so mu obetali vsi strokovnjaki sijajno bodočnost, saj je zabeležil pred tem srečanjem celo vrelo prav pomembnih zmag nad odličnimi ameriškimi boksarji težke kategorije. Toda proti črncu tudi on ni uspel. Nekaj strahovitih udarcev — in že je bil »izšet«, knockout v prvi rundi. Tako je Joe Louis 6pet ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij. Pa ne bo imel dolgo časa miru. Ze 31. januarja 6c bo moral v boju za naslov, ki ga že tokfco časa uspešno nosi, spoprijeti z Burmanom, ki je varovanec nekdanjega 6vetovnega prvaka Jacka Dempseya.
Hašk bo igral z Ilirijo
Dolgo že ni bilo v Ljubljani hokejske tekme. Preteklo sezono smo videli le madžarskega prvaka, vse ostale tekme pa je Ilirija odigrala na tujih tleh. V soboto in nedeljo pa bomo spet videli naše moštvo, ko bo nastopilo proti izredno dobremu nasprotniku — zagrebškemu Hašku. Ilirija ima na programu polno gostovanj, na tujih igriščih v domovini in izven nje. Nasprotniki bodo hudi, zato je zdaj treba našemu moštvu poštenega treninga. Ilirijani so poklicali Haškovce, ker sc letos edini poleg Ilirije, ki premorejo precejšnje število kvalitetnih igralcev in je njih moštvo za naše razmere na izredni višini. Upajo celo, da bodo ppstali letos državni prvaki. Imena njihovih igralcev — repre-zentativca Poljske, Hemmerling in Galecki, prof. Friedrich in vratar Holubek, nam jamčijo, da bo imela Ilirija pred seboj trd oreh, kar bo privedlo gotovo do lepe in borbene igre. Ker vladajo po svetu izredne prilike, bosta to morda letos edini hokej-tekmi v Ljubljani, in zaslužita zato čim večji obisk.
Razsvetljava na igrišču bo neprimerno boljša, kot je bila do sedaj, postavljena bo nova lesena tribuna, da gledalcev ne bo preveč »treslo«. — Vstopnina je 15 din, člani in dijaki 10 din. Tekmovalci ostalih sekcij dobe vstopnice pri svojih načelnikih.
Angleški nogomet
Zanimiv narod so Angleži, prav gotovo naj-hladnokrvnejši na vsem svetu. Zdi se, da si skoraj ni mogoče zamisliti, da bi kdaj utegnili izgubili živce. Dan za dnem in noč za nočjo brenče nad njihovimi glavami nemški bombniki, ki se-jejo razdejanje in uničevanje na agleška inesla in vasi. Nekaj krajev je že skoraj čisto porušenih. Toda Angleži mirno srebljejo svoj čaj, kade svojo pipo in delajo stave, kateri klub bo v sobotni tekmi zmagal! Za nogomet imajo še vedno dovolj časa in zanimanje zanj ni prav nič manjše kakor je bilo, predan se je začela sedanja strahotna vojna. Preteklo soboto so vse skupine v redu odigrale svoje prvenstvene tekme. Bilo je izredno mnogo gledalcev kljub mrazu in kliub stalni nevarnosti letalskega napada! Rezultati nn sobotnih prvenstvenih tekmah so bili v prvi diviziji nasledil ji:
Bradford Cily—Bradford FC 4:2,. Chesterfield —Leeds United 3:0, Huddersfied To\vn —Halifax 1:1. Liveipool—NewBrighlon 6:4. Middlesbrough —Grimsbjr To\vn 2:1, Prcston Nortli End—Bury 2:2, Siockjiort—Manchester City 1:9. Arsenal London-Queens Park Rangets 3:2, Cardiff City— Aloke City 4:0. Chelsea—Cryslal Palače 1:2. Lei-cester City— Westbromwlch Albion 4:3. Millvvall —Brenlford 3:0. Reading—Southampton 8:0, VVest liani UniteJ—Claplon Orient 5:1.
Nekaj športnih novic v kratkem
Heuser b Neusel, oba bivša prvaka nemškega ifi evropskega boksa sta sc zgovorile, da bosta 26. januarja napravila »svoj večer« v »Deutschland-
halle«. Zmagovalec bo dobil pravico, da bo izzval sedanjega prvaka Nemčije, Dunajčana Heinza La-zeka.
Španska smučarska zveza je prijavila, da bo tudi ona poslala 6voje tckmovalce v Corlino d'Am-pezzo na tekme za svetovno prvenstvo v smučanju. Prijavila je 22 tekmovalcev. Kdo bi si bil to mislil, da se tudi tam, v žarni Španiji, lahko smučajo! Pa se, saj imajo na jugu in na severovzhodu prav visoka gorovja.
Nemke Annie Kappel je v Diisseldorfu postavila nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m. Za prav malo je premaknila navzdol dozdaj še nepoznani svetovni rekord Nizozemke Joppie Wal-bergove, ki ga je bila postavila že leto6. Priznani svetovni rekord — in tedaj veljavni — ima Brazi-lijanka Marija Lenk in znaša 6, 15.8. Joppie Wal-bergova je plavala 6, 13.7, Nemka Kappel pa 6,13.2.
Švedski »športni parlament« je zasedal — in najvažnejše vprašanje, ki ga je obravnaval je bil amaterizem. Švedski »športni parlament« predstavlja sestanek delegatov, ki zastopajo vse švedske športne zveze. Posamezne zveze so priznale, da odlični športniki v resnici postavljajo take zahteve, ki so mnogo večje kakor pa navadna odškodnina. Razmere postajajo čedalje bolj nevzdržne, so dejali. Opozorili pa so na to, da dosedanje uredbe tudi ne odgovarjalo zahtevam in so premalo določne. Zdaj se Švedi sprašujejo, če ne bi kazalo napravili revizijo amaterskih določil in ugibajo, če bi se dala taka revizija amaterskih določil napraviti in izvesti pri mednarodnih športnih zvezah. Švedi bi si le neradi ta določila prikrojili izključno in posebe zase.
Hokejski klub Davos iz Švice zdaj gostuje na Švedskem Prejšnji petek je nastopil, še ves utrujen od dolge vožnje, proti AJK Stockholmu in izgubil le prav tesno z 1 :2 Zato pa so se DaVožani, ki niso zaman ponosni na svoj HC Davos, v katerem igra nekaj najboljših švicarskih hokejskih igralcev, posebno razveselili v ponedeljek zjutraj, ko so iz Stockholma izvedeli, da je HC Davos premagal švedsko državno reprezentanco z 2:1. Švicarji so igrali pred 20.000 gledalci, ki so jih za njihovo odlično igro nagradili z nedeljenim priznanjem.
Sprememba sistema igre naj bi se uvedla v Nemčiji. Sprememba naj bi obstojala v tem, da bi se ponovno uvedel »stari, dobri centerhalf«, ki bi igral ofenzivno in gradil igro. Nemci bi radi na ta način zavrgli stari sistem nogometne igre, ki so se ga privadili v zadnjih letih in ki je obstajal v tem. da mora centerhalf igrati popoinoma defenzivno vlogo ter biti za nekakšnega tretjega branilca. Nemški nogometaši mislijo, da bi z ofenzivnim centerhalfom postala igra mnogo lepša in živahnejša, pa tudi koristnejša. Moštvo naj bi po novem imelo v prvi vrsti za cilj dosego nasprotnih vrat, ne pa prvenstveno obrambo lastnih.
Madžarski klub Szeged bo prišel januarja meseca v Jugoslavijo na daljšo turnejo. V Petrov-gradu bo 7. in 8. januarja igral z »Borcem«, 12. januarja v Subotiri z »Bačko«, 14, januarja pa v Novem Sadu z Vojvodino.
Dunaj. Berlin in Budimpešta so se dogovorili za medsebojno hokejske tekme ter tekme drsalcev. Ti boji naj bi bili 4. in 5. januarja v Budimpešti, 6. in 7. na Dunaju, 9. in 10. pa bi bili prirejen: v Berlinu.
»Derby« italijanske prve nogometne divizijo (prve lige) je predstavljala tekma med Ambrosia-no in Bologno. Ambrosinna je po hudem boju zmagala z 2:1. Ostali rezultati pa so bili naslednji: Livorno-Novara 1:1, Triestina —Napoli 2:0, Torino—Juvenlus 2:2, Alalanla —Lazio 2:0. Vene-zia —Fiorentina 2:1, Bari—Milano 1:3 in Roma— Genova 3.0.
Nemčija bo nn svetovnem smučarskem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo kar s 37 tekmovalci.
Vesti Športnih zve z. klubov In društev
Kolesarska sekcija ŽSK »Hermesa«. Ker se za
minulo nedeljo sklicani redni letni občni zbor sekcije ni vršil, bo isti prihodnio nedeljo, 22. t. m., ob 9 v istih prostorih (pri Habjanu v Šiški). Opozarja s« na to v«e «ekcij*ko članstvo kakor tudi simpatizerjel
Ena zadnjih želj dr. Korošca:
Ustanavljajte in podpirajte šolske kuhinje!
Ni dolgo tega, ko smo objavili Številke, ki »o na glas opozarjale na razpis prosvetnega ministra dr. Antona Korošca o potrebi ustanavljanja in podpiranja šolskih kuhinj, ki naj |>o-magajo tešiti glad slovenskim šoloobiskujočira otrokom. Pokojni veliki državnik in politik dr. Anton Korošec je pred tremi meseci izdal kot prosvetni minister poseben razpis, ki ga ožarja prava očetovska skrb zn gladu joče šolske otroke. Prav ta njegova skrb in želja nam narekuje, da storimo v teh težkih dneh vse, kar moremo, da obvarujemo naš mlani rod glado-van ja.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, ki je Hila 7. omenjenim razpisom |x>zvana, da sodeluje pri ustanavljanju šolskih kuhinj in jih podpira, je našo javnost mnogokrat opozarjala na izredno važnost tega vprašanja v iskreni želji, da bi klic jx>kojnega prosvetnega ministra dr. A. Korošca, ki vabi na delo za zaščito šolskih otrok pred gladovanjem, odjeknil tako, da bi bila naša šolska mladina v čim večjem številu deležna tega blagoslova Unija je v zvezi s tem razpisom pozvala slovensko javnost, ustanove, društva in zasebnike, oa pomagajo,
da darujejo za Šolske kuhinje, bodisi v denarju ali blagu.	•
Kdorkoli more, naj se v tej trdi zimi spomni naših najmlajših, ki prihajajo v šolo dostikrat lRČni in se morajo po pouku še bolj lačni vračati domov!
Darujte za Solsike kuhinje, ustanavljajte
jih!
Denarne prispevke za šolske kuhinje lahko nakažete tudi na »Jugoslovansko Unijo za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino« čekovni račun št. C5.882 s pripombo »za šolske kuhinje«, obvestila glede darov v hrani pa pošiljajte na naslov: Ljubljana. Aleksandrova cesta 4. Vse darove bomo objavili v časopisju. Denar pa, kakor bo prihajal, bo takoj nakazan po sklepih banovinskega odbora Unije številnim šolskim kuhinjam, ki prosijo za ponporo. Obenem pa bomo objavili tudi, katerim kuhinjam in koliko je bilo dane poopore.
Najlepše se bomo oddolžili spominu velikega rodoljuba dr. Antona Korošca, če se odzovemo njegovi želji, uteSiti glad slovenskim otrokom! — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok v Ljubljani.
Se nehaj glasov o pob. dr. Korošcu
Med slovenskimi listi, ki so pisali o smrti dr. Korošca, moramo omeniti tudi »Kočevskega Slovenca« in jeseniški »Tovarniški vestni k«, v katerem beremo med drugim: »Naš list pa se spominja nr. Antona Korošca tudi kot velikega prijatelja in podpornika gosjiodarskega življenja. Napisal je več gospodarskih razprav v evropske liste, stal je na čelu zadružnega gibanja v državi in nikoli ni pozabil na potrebo rasti gospodarstva ožje domovine. Pozdravite jeseniške kovinarje, v mojem imenu in jim povejte, da se Jesenicam ni treba bati, da bi izgubile delo . . nam je naroičl. ko smo v najhujših časih negotovosti posredovali f>o prestolnici Kmalu nato je tudi sam obiskal jeseniške ž.elezarne. Rast in napredek slovenskega gospodarstva sta imela v državniku dr. Korošcu vedno zvestega podpornika.
Mariborski »Večerni k« jioroča _ o mariborskem zastopstvu pri jjogrebu dr. Korošca v Ljubljani in prinaša tudi govor voditelja Hrvatov in podpredsednika vlade dr. VI. Mačka na Koroščevem grobu. Ta govor prinašajo tudi hrvatski listi, kot »Hrvatska straža« in »Z a g r e b a č k i list«.
»Obzor« pravi, da je bil dr. Korošec visokega j>olitičnega razuma in je znal po raznih potili hoditi k enfcmu cilju, ki si ga je postavil za glavno nalogo: dobrobit slovenskega naroda. Zaradi tega je bil sloveč kot realni politik. In res mu ni mogoče oporekati, da bi zaradi oblike žrtvoval vsebino, da bi mu manjkala zdrava razsodnost pri javnih j>oslih in da bi zaradi programa žrtvoval tisto, kar je v danem času lahko naredil v korist svojega slovenskega naroda.« Na koncu pravi- »S smrtjo dr. Korošca je prenehala živeti najmočnejša politična osebnost med Slovenci. Za Slovence je njegova smrt tem težja in tem hujša, ker' so današnji časi tako negotovi ter mora vsak narod, zlasti pa majhen, imeti na čelu izgrajeno politično osebnost in žarkega ter neuklonljivega rodoljuba, ki jjodreja vse koristim svojega naroda. Od vseh slovenskih politikov je bil dr. Korošec Hrvatom najbližji v tem, ker je neomajno stal na priznanju in braniku slovenske narodne samobitnosti, priznavajoč istočasno tudi obstoj hrvatske narodne samobitnosti, in po tem, da je ščitil pravice katoliške cerkve, kateri pripada tudi večina Hrvatov«
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« se bavi v svojem političnem uvodniku z izvolitvijo dr. Koroščevega političnega naslednika dr. kulovca in pri tem na več mestih omenja delo pokojnega dr. Korošca.
Novosadski »D a n« prinaša opis pogrebnih slovesnosti ter poroča o svečani komemoraciji za pokojnim dr. Korošcem, ki so jo imele no-vosadske zadružne organizacije v dvorani Zveze kmetijskih zadrug. Predsednik g. Dušan Jovanovič je omenil, da tamošnjim zadrugarjem ni mogoče, da bi se udeležili j>ogreba,_zato pa mu hočejo na tej seji izkazati zadnjo čast. Nato je govoril o dr. Korošcu še Marin Glavina, ki je poveličeval delo dr. Korošca za zadružništvo.
Mariborska »Delavska politika«, glasilo socialistov, dodaja h kratkemu poročilu
o pogrebu sledeče: »Tako je legel k zadnjemu počitku mož, ki je bil jiredstavnik velikega ka-toliško-političnega gibanja v Sloveniji in imel velik vpliv na tok razvoja dogodkov v državi.«
Inozemski tisk
»Munchner Ncucste Nachrichtem: Korošec je bil najmarkantnejša osebnost notranjepolitičnega življenja Jugoslavije in je veljal kot priznani voditelj Slovencev. Bil je prelat katoliške cerkve. Njegova politična pot se je začela, ko je 1. 1906 nastopil kot slovenski zastopnik v dunajskem parlamentu; višek ie dosegel, pri ustvaritvi jugoslovanske države, pri kateri ie bil vodilno soudeležen dr. Korošec, ki je sodeloval s srbskim voditeljem Pašlčem. Pozneje je imel usodo posredovalca, ki je skušal premostili srbsko hrvatsko napetost. S svojimi federativnimi zahtevami ie prišel Korošec večkrat na-vskriž z belgrajsko vladno centralo, kar ga ie privedlo končno v internacijo. Kraljevsko na-mestništvo. ki je po snirti kralja Aleksandra začelo s politiko pomirjevanla, je pritegnilo v vladno politiko Korošca, ki je bil v Stojadino-vičevi vladi notranji minister. Glasovi, ki so hoteli vedeli, da stremi Korošec po Stoiadino vičeveni nasledstvu, se niso uresničili, toda to nikakor ni bila ovira, da bi Korošec v Cvelko-vičevi vladi ne imel važnega vpliva na politično življenje Jugoslavije.
Tekma in razstava krilatih pevcev
Ljubljana, 19. decembra 1940,
Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Ljubljani nam priredi za božične praznike lepo in ljubko razstavo kanarčkov žlahtnih vrvivcev, ki bo ha ženskem oddelku Učiteljske šole na Resljevi cesti 10. Tam bo zbrana elita pevcev vseh naših najboljših rejcev kanarčkov, ki bodo tekmovali s svojimi malimi umetniki za prvenstvo dravske banovine. Da. tudi kanarčki tekmujejo, ker so ravno o božičnem času na višku s svojim petjem in zelo zanimivo je, kako pri tekmovanju hočejo arug drugega prekositi v petju. Seveda so pevci v ta namen na posebn način izvežbani, da zapojo [>ovsod in ob vsakem času. Tekme se udeležijo s svojimi najboljšimi pevci poleg naših znanih in starih mojstrov kakor so gg. Omahna, Piskar, lanski prvak Grubič, Baje, Jugovič, Jenko, Ko-stanjšek in drugi, tudi rejci iz Maribora, Ce: 1 ja, Trbovelj in Zagreba. Obeta se nam torej liuda borba za prvenstvo dravske banovine in prve nagrade/- Petje prvenstvenih pevcev bo na sam božič med 17.20 in 17.30 prenašala Ra-diofonska oddajna postaja Ljubljana, tako da bo med božičnim zvonjenjem zvonov v svet oonela tudi pesem naših malih rumenokrilih pevcev. Na Štefanovo popoldne bo imel tajnik društva g. Kelnerič, ki bo na letošnji tekmi tudi ocenjeval pevce, predavanje o vseh vrstah ptic doma in na prostem.
Razstavljene bodo tudi lične in praktične kletke ter zdrava ptičja hrana za vse vrste ptic. Dobiček razstave je namenjen izključno za prehrano ptic pod milim nebom, zato obisk razstave vsem toplo priporočamo.
Naročite »Slovenčev koledar«
mrnm
iMiiiiiiiiiMiiiiiMiiiimi
Do 1. januarja imate še čas. Ponatisnili ga bomo. Velja za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« le 18 din. Naročite koledar takoj! Obsega 256 str. for mata 23X30.5 cm Ima tribarvno prilogo »Goriške Marije«.
»SLOVENČEV KOLEDAR« / Ljubljana / Kopitarjeva ulica št. 6
Pogreb provinciala p. L na Praha
Celje, 18. decembra. Žalostno so zadoneli danes ob pol 4. popoldne zvonovi v vseh celjskih cerkvah. Z Miklavškega hriha se je oglašal iz stolpa kapucinske cerkve srebrn glas zvončka Njegovi odmevi so bili tako presunljivi, tako žalostni — zvonček je pel svojo zadnjo pesem v slovo onemu, katerega glas je pokojni oče Lin tako rad slišal, ko ga je klical v zgodnjih jutra njih urah k molitvi in k izvrševanju redovniških dolžnosti. V cerkvi se je zbrala množica ljudstva, pokojnikovi sobratje pa so odpeli »Usmili se me Bog«, nakar se je razvil izpred samostana skozi mesto sprevod, ki je bil izrazna priča, kako je naše ljudstvo in naši duhovniki ter mladina ljubila pokojnega cčeta Lina.
Za križem so stopali dijaki zunanjega in notranjega dijaškega konvikta. gojenke zavoda šolskih sester, klarice. križarji z vencem, številna duhovščina iz obeh slo\enskih škofij in cclo iz Hrvatske, za krsto pa so šli celjski opat Peter Jurak ob asistenci duhovnega svetnika Lukmana in prof. Korbana, zastopnik mariborskega vladike in stolnega kapitlja stolni kanonik dr. Ivan Žagar iz Maribora, konjiški arhidijakon Tovornik, papežev ko-mornik in laški dekan dr. Krulic, novocerkovški kanonik in dekan Pavel Žagar, častni kanonik in župnik Mikuž iz Št. Jurja, zastopniki vseh redov v Sloveniji, mnogo duhovnikov in redovnikov, de-finitorji ilirske provincije s p. Korenom Matijo na čelu, celjski župan dr. Alojzij Voršič, okrajni načelnik dr. Ivan Zobec, ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Kotnik, šef železniške postajo Magajna, upravitelj šušteršič, dr. Vladimir Pegan iz Ljubljane, davčni upravitelj Kos iz Ptuja, višji davčni kontrolor Sek In drugi odličniki, šolske in usmiljene sestre ter množica ljudstva.
Žalne pogrebne obrede je opravil ob asistenci duhovščine opat Peter Jurak, ki je imel po molitvah nagovor o vzoru duhovnika in redovnika o. Linu. V imenu sobratov se je poslovil od očeta Lina definitor in predstojnik celjskega kapucinskega samostana g. Kamil Požar.
V imenu Sedejeve družine in goriških Slovencev sta se poslovila od o. Lina prof. dr. Gantar Kajetan in blagajniški kontrolor generalne direkcije drž. zeleznic Cijan iz Maribora.
S posebno težkim srcem je spremljala na zadnji poti pokojnega očeta mladina. Očetu Linti je bila mladina vse. Njo je vzgajal s pravo ljubeznijo, mladina pa ga je tudi ljubila kot svojega očeta, mu vse zaupala, ga spoštovala in se ga oklepala. Ce ne bi bilo o. Lina, bi najbrž tudi ne bilo ilirske kapucinske provincije, saj je le njegova neizmerna ljubezen in molitev bila tista, ki je priklicala na p-- :ncijo božji blagoslov. Iz mladih grl gojencev obeh konviktov je zadonela ob grobu zadnja poslovilna pesem.
Oče Lin je šel v boljše, večno življenje. Z njim so izgubili svojega dobrega predstojnika očetje ka-pucini, njegovo odsotnost bodo čutili mnogi in mnogi, ki so prihajali k njemu in našli pri njem tolažbo. Bog je sprejel svojega zvestega služabnika, ki je posvetil vse svoje življenje Njemu in ljudstvu, k Sebi, mi pa prosimo dobrega o. Lina, da moli tudi za nas! Počivaj v miru!
Rateče pri škofji Loki
10. decembra se je začel trimesečni gospodinjski tečaj, katerega obiskuje 16 deklet.
Prosvetno društvo je tudi letos priredilo Miklavžev večer. Kljub krizi je Miklavž precej razdelil med mladino, pa tudi na odrasle ni pozabil.
Šolska mladina priredi jx>d vodstvom uči-teljstva v neoeljo, 22. t. m. ob 3 popoldne v Društvenem domu lejx> božičnico. Na sporedu je petje mladinskega zbora jx)d vodstvom g. upruvitelja Korenčana.
Župna cerkev je kupila od gostilničarja Prelesnika znamenje ob glavni cesti /a din 3.500.-.
Litija
Visokega gosta imo imeli proSlo nedeljo v
Litiji. Ko smo brali v zagicbškem .Jutarnjem listu«, da bo madžarski zunanji minister arof Csakz ribaril tudi v Savi okrog Litiie. kar verjeti nismo mogli. V nedeljo dopoldne pa je rc* privozi! dvorni vlak in se je pri nas ustavil. Izstopil, je gopa Csaky, grof Csaky in ostalo spremstvo. Po kraj-(Sem avtomobilskem izletu proti Hotiču »o šli na lov. Lovili so od Hotiča proti Litin in uieli so 14 lepih sulcev. Prvotno |e bilo določeno, da bo dvorni vlak krenil iz Litije proti Madžarski: ker pa so med lovom nekateri člani spremstva zboleli, je vlak okrog 15 krenil proti L]ubljani, menda k zdravnikom. Zvečer pa je dvorni vlak ponovno vozil mimo Litije in takrat so visoki gostje odhajali v svojo domovino.
Občinska uprava je kupila od inšpektorja dr. Stanka Bevka hišo za 160.000 din. Ker ie hiša takoj pri občinskem domu in ima tudi precejšen kos vrta, bo gotovo na tem mestu ali s preureditvijo te hiše občina dobila dovolj prostorno seino dvorano. Sedaj so namreč vsi občinski uslužbenci in župan v eni sami sobi. Ker občine zadnje čase vedno češče naročajo krompir in moko za svojo občane, bo morala občina urediti primerna skladišča za to stvar. Tudi za skladišča bo sedaj dovolj prostora.
Jesenice
Vse za jaslirc in božično drevesce dobite v papirnici Krekovega doma.
Velika epidemija hripa v Los Angelesu
V Los Angelosu razsaja strašna epidemija hripe. ?.e nad 50.000 ljudi ie zbolelo. V bolnišnici Mou nt Sinai je zbolelo vse strežniško osebje in skoro vsi zdravniki. 30 odstotkov šoloobveznih otrok mora biti zaradi bolezni doma. V bolnišnicah ni več prostora za nove bolnike.
iffož, hi ni hotel neoženjen umreti
Na švedskem so pokopali 84 letnega starčka Svena. Na čelu sprevoda, ki je bil v nekem manjšem švedskem mestu, jo bila njegova 21 letna vdova. Sven se je trikrat poročil samo zato, ker ni hotel nič |>odariti pokojninskemu zavodu, v katerem je ves čas zvesto plačeval. Prvič je postal .vdovec, ko je bil 67 let star. »Ce sem že 40 let plačeval v pokojninski zavod«, je takrat rekel svojim prijateljem, »hi ne bil rad, da bi ostal ta denar neizkoriščen. Zato se bom zopet poročil.« Kmalu je našel ženo, toda tudi ta mu je čez 5 let umrla. Zakon s treljo ženo je trajal nato le poldrugo leto. Stari gospod je bil še vedno trmast. »Nič nočem podariti pokojninski blagajni. Ko bom umrl, moram imeti ženo, ki l>o po meni prejemala pokojnino.« S 83 leti se je poročil z 20 let starim dekletom, ki je potem čez leto dni res poslala vdova po njem.
Na Nizozemskem so potegnili 1400 ladij iz voda
Od takrat, ko je bila na nizozemskem prostoru končana sedanja vojna pa do danes, so v tej državi potegnili iz rek, prekojx>v in obrežnih voda že preko 1400 ladij, ki so bile potopljene za časa poletnih bojev. Ugotovili so, da 6 do 1% ladij ne morejo več popraviti.
Posfen grešnih
Na črni tabli v univerzitetni veži je visel listek s sledečo vsebino: »Tisti, ki je v četrtek dopoldne pomotoma odnesel iz zbornične dvorane dežnik z upognjenim črnim držajem, naj ga blagovoli pustiti pri slugi:.
Naslednjega dne je bilo napisano na listku jxid tem: »Mogoče konec tedna, vreme se nočo z, boljšati«.
Povše Leopold:
Turinska svetinja
(St. sindon.)
Smer krvi. Na sv. prtu opazimo, da je kri na levi roki tekla v dve smeri: ena (to je bila močnejša) sled gre vertikalno, v smeri proti zemlji, 6ledeS zakonu težnosti; manjšo sled pa opazimo, kako se vleče v smeri podlakti in dela tipičen vtis sledi, ki je tako svojstvena toku žive krvil Vse to vidimo na odtisu desne in leve roke I Iz kota, ki so ga dobili pri merjenju pravkar omenjenih smeri mrtve in žive krvne smeri, so ugotovili, da je roka Razpetega z vertikalo tvorila kot 65 stopinj. To Je točno oni jioložaj, katerega redno, kar avtomatično zavzamejo roke križanih, kakor je dr. Barbet sam to s poizkusi dokazali
Opomba. Glede ran na rokah bi mogel kdo ugovarjati cmenjenim izsledkom, češ da se proti vi jo prerokbi: »Prebodli so moje dlani« (Ps. 21, 17). Ali na ta ugovor je lahko odgovoriti: Pri anatomih vseh narodov je namreč »carpus« vedno veljal za »integralni«, skrajni del dlani!
Rane ne nogah. Najti mesto, kjer so bile noge pribite na križ je lahko. P. Noguier de Ma-lijan trdi, da je žebelj šel skozi »tarsus«, analogno kot pri rokah skozi »carpus«. To se pa dr. Bar-betu zdi nemogoče. Kajti, tako razglablja ta slavni kirurg pariške klinike, kosti so tu za ta način pribijanja prevelika ovira. Da je dr. Barbet na ta način pribil le eno nogo, je potreboval zato dvajset močnih udarcev s kladivom. To mesto se nahaja pred tkzv. »Lisfrancovim medprostorom«, ki deli »tarsus« od »metarsusac, na osi, med drugim in tretjim prstom jc to! Med drugo in tretjo kostjo metarsusa pa imamo že po naravi najširše mesto, kjer žebelj, ki je šel skozi, n i mogel naleteti na nikak večji odpor. Gornja arterija pri tem ni bila prav nič poškodovana, za dolnjo pa je pri tem dana le možnost zato, ali izliv krvi bi tedaj ne bil tolikšen, ua bi ta sam povzročil suut. Da bo mogli pribiti
Gospodu noge na označenem mestu, je bilo seveda potrebno, da so jo nekoliko skrivili v kolenu, vsaj za 20 stopinj. Na ta način so mogli noge pribiti direktno na križ. Nikaka deščica ali opora ni bila potrebna' (Zanimivo: Za podnožno podporo se tudi arheologija ne izreka!) Le en udarec s kladivom je bil potreben in že je žebelj prebil prvo nogo, z drugim udarcem je žebelj skozi drugo nogo prešel naravnost zadaj v les. Vsa teža telesa je tako počivala na žeblju, saj je temu služila za dobro podlago vsa masa tar-zusa. — Oni š t i r i o g 1 a t i odtis rane, ki ga opazimo na prtu, odgovarja točno prej označenemu mestu I Zopet lahko »občudujemo* rablje, ki so znali tako ročno vršiti in izvršiti svoj posel, čisto po pravilu ekonomije: po čim lažji poti čim več doseči 1
Srčna rana. Takoj v začetku se je treba opravičiti, da je naslov tega odstavka srčna rana. — Zakaj ne rana strani? To zato, ker bo glavni poudarek tu bolj na srčni rani kot pa na rani »strani«, četudi je srčna zakrita. Dr. Barbet si je napravil najprej točno sliko rane »strani« — ta je na prtu vidna nad šestim rebrom desne strani (na sv. prtu se seveda zaradi inverzije položaja nahaja na levi!). Ta rana je naslala tako, da se je stilična konica, ko se je s silo prerila mimo šestega rebra, zadrla v prsni koš med šestim in petim rebrom. Na tej poti je najprej predrla rebrno mreno in nato pljuča. Če bi vojak, stoječ pod križem, izvršil svoj sunek višje proti vertikali, bi konica sulice le steška prodrla v prsni koš in naposled še obstala nekje v pljučih in pri tem gotovo prerezala nekoliko žil. Izliv krvi pa bi bil v tem primeru neznaten, a vode, katero je opazil sv. JOnez, bi ne bilo nikake na izpregled, ker bi kratkomalo ne imela odkod priti. Vojak je moral Izvesti svoj tunek višje v smeri, ki se bolj približuje horizontali (iz sedla, jahajoč!) Konica sulice je pri takem sunku predrla desno krilo pljuč in ranila srce, zavito v perikardijalno membrano (tkzv. srčni meh) in je pri tem naredila pot svojih osem centimetrov, ali kar je glavno, konica je bila na ta način nekako primerana zadeti desni preddvor, ki se po-
daljšuje navzgor in navzdol v veliko veno (v žilo odvodnico in žilo privodnicol). Ta preddvor je pri mrtvecih navadno vedno pioln gosto tekoče krvi. Sulica je torej morala, odtis rane na prlu to kaže, prodreti nekoliko za desno stranjo prsne kosti (sternuma) in prav tam, v tisti smeri je dosegla desni preddvor. Ce bi sunek prišel od leve strani in ne od desne, bi sulična konica zadela srčne prekate, kateri pri mrtvecih ne vsebujejo nikake krvi. — Ko je tako dr. Barbet ugotovil mesto rane strani, smer sulice, ter mesto srčne rane, je na tej podlagi izvedel sledeče poizkuse: Porinil je najprej iglo, votlo v sredi in pa zvezano s črpalko, v prsni koš trupla. Ko jo je potisni! 9—10 cm globoko, je igla prodrla v desni srčni preddvor in črpalka se je na-jjolnila s krvjo. Nasprotno pa ni na poti skozi pljuča pridobila niti na količini krvi niti na količini vode. — Pri drugem poizkusu se je že po-služil noža. V isti globini, kot prej, je ta odprl desni preddvor in kri je tekla prav počasi, polagoma vzdolž noževe ostrine, a nato, ko je nož izdrl, jo je ubrala nekoliko hitreje skozi prostor, ki ga je nož zarezal skozi pljuča. In pri vsem tem se niso pljuča prav nič skrčila, kot se nikdar ne pri mrtvecu. Tako je narejen prostor oslal nespremenjen. Toliko o krvi. A voda? Odkod ta? Dr. Barbet je pri vseh primerih samozaslrupljenja (autopsije) in pri onih ljudeh, ki so morali pred smrtjo pretrpeti kake silne muke. ugotovil, da srčni meh v tem primeru (srčni meh = perikardijalna membrana, 8 katero je obdano srce) vedno vsebuje nekoliko nimfe (sčrositč). Pri poizkusih z iglo se je črpalka napolnila najprej z limfo (in to v času, ko je igla prehajala skozi oni prostor, ki ga obdaja zunanja perikadijalna membrana), a šele nato, ko je dr. Barbet potisnil iglo v srce, s krvjo. Prav tako je pri poizkusu z nožem najprej pritekla limfa in šele nato kri. Če pa je nož s posebno naglico zarinil v prsi, tedaj se je sicer iz rane v prav veliki meri izlivala kri, ali še vedno je v takih primerih dosti jasno opazil ob robovih krvavega iztoka peri-k&rdijalao limfo, četudi tedaj s manjši količini.
V telesu se tedaj ne nahaja druga voda, kot ta limfa, in to je moral videti sv. Janez, kako se je pomešana s krvjo izlila iz Jezusove strani. Na zunaj sta si pa llmla in voda popolnoma podobni. In zopet je dal prt povod (na njem se namreč tudi opazijo sledovi vode), da se je podprlo važno pričevanje sv. pisinal
Še nekaj: na hrbtnem odtisu sv. prta, okoli boka zapazimo niz krvavih trakov, za katere niso do dr. Barbela nič vedeli odkod potekajo. Dr. Barbet nam je dal o tem sledečo razlago: ko je konica sulice prodrla v srce, sla se preddvor in gornja vena izpraznili, ker je bilo telo na križu v pokončnem jioložaju; spodnja vena pa je tedaj še pridržala svojo kri do onega trenutka, ko je telo spremenilo svoj pokončen položaj! Ko so telo sneli s križa in položili na prt, tedaj je iz spodnje vene pritekla kri. Tekla je preko srca in se iztekla skozi rano na strani, šla ob roki in se mimo te usmerila proti hrbtnemu delu telesa. Tako je na zadnji strani zapustila sledove. Zanimivo bi bilo na turinskem odtisu študirati sir rt Gospodovo — pa kdo bi mogel obseči, kar je anatomska veda vse dognala ob študiju sv. prta! Rezultate tega študija nam je podal dr. Hynek v svoji lepi knjigi »Der Martelod Christič na 70. strani! Naj omenim le en rezultat študija. Po njegovem mnenju more biti neposreden povod Kristusove smrti (za katerega so bili mnenja tudi med teologi silno deljena) na podlagi turinskega sv. prta \sekakor pojasnjen. Navaja kot dokaz Kristusov čudni izraz na obličju in ga imenuje »s a r d o n i č n e g a«, dal je obilna prša — vse to pravi — govori, da je Jezus umrl zaradi nekakšne zadušitve, kateremu nejx>sroden povod pa so dali tako imenovani tetanus-krči, ki so nastali pi' Gospodu zaradi visečega položaja na križu. S tem v zvezi navaja tudi prerokbo iz lz. 53, 3č in poročilo Petra 1, 2. 24: »Z njegovim! ranami srno bili ozdravljeni,« kar se v nemščini glasi »Durch sein Blauvverden \vurdet ihr geheilt« — kar res lahko razumemo — z njegovo »platino« — ali s tem, da je nekako »z a s i n e le, n a s in odrešil. In »plav« —; iasiuuk pa človek postane, če se zaduši, Dalje
Mihčeve čudovite dogodivščine
(201) Rad bi pa Mihec kralju dopovedal, kje so ukradene listine in kdo jih je ukradel. Delal je najrazličnejša znamenja z rokami in neprestano kazal na kraljev mezinec.
(202) Kralju se je že začenjalo nekaj svitati. Mihec mu da znamenje, naj gre za njim. Kralj ga razume in tako sta prišla do ko-mornikove sobe.
»SLOV. KOLEDAR« je izšel!
Veliki koledar obsega 25(5 strani z izbrano vsebino. Dobite ga v vseh knjigarnah in trafikah po 28 din.
»Slovenčev koledar« Ljubljana, Kopitarjeva 6
Sprejmemo večje število dobrih
kurjačev
s kurjaškim izpitom za samostojno kurjenje večjih stabilnih parnih kotlov s premogom. Reflektanti naj pošljejo prošnje z neoverov-Ijenimi prepisi spričeval upravi >Slovenoat pod šifro »Industrija na Gorenjskemu 19.551.
Zahvala
Ob pretežki izgubi našega dobrega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Andreja Oblaka
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam izrazili sočutje in spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vrhnika, 19. dec. 1940 Žalujoča soproga in otroci
Kupim«}
.*.;•>" TiTTt r
; .i:. VSAKOVRSTNO ;,
I
Automofor
I
SREBRO - PLATINO
BRIURNTE
smrrr6de srfirje rubimi ' bisere itd strrihske NRKITE TER UMCTNIHE
PO NRJVIŽJIH CEHnH sihrr tvrdkh '
IJUBLJfiHfi TVRSEVA 2
rmc
SLON
Financerja
za dobro upetjano brez-konkurenčno tehnično podjetje, s ca. 100.000 din Iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro — »Dober siguren zaslužek« St. 19071.
Poslovodjo (kinjo)
event. družabnika (co), z 80.000 do 100.000 din kapitala, sprejmemo. Fiksna mesečna plača 6000 din ln procenti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Popolnoma sigurno« št. 10171.
1 Umrla nam je ljuba	
T mama	
Pogreb bo danes, v petek, dne 20. decembra z Zal — kapelica sv. Andreja — k S\ V Ljubljani, dne 20. decembra	1940 ob 10 dop. j . Križu. 1940.
Roža, Iva. Ančka Krapš	
200 ccm motorno kolo
najnovejši model, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyr6eva cesta 13.
Mali avto »Wanderer«
z 2 novima ln 4 polnovi-mi gumami proda za 9000 din: kapetan Sajevič — 40. peš. polk.
3 tovorni avtomobili
5, 3 in 2-tonski, predelani na pogon z ogljem, v zelo dobrem stanju, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13.
IEEH2BI
Odličen Ion dajo edino plošče
Zahtevajte brezplačne sezname.
Naznanilo!
Dospeli se edinstveni am-plifonično in erodina-mično dovršeni najnovejši modeli 1940/41:
„Miniatur" klavirske harmonike, Lucciola, Midget-Grand, Rialto, Petite in Lido. Oglejte si jih!
Alfonz Dreznift
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7.
Mali oglasi
Službodobe
II mm\
Čevljarske pomočnike
sprejmemo na delo. Ponudbe na: S. A., Kranj, pošt. predal št. 1
|. Mil ■IJIIIIl
llfliTiEr»IF.l
Kostanj, jedilni,
srbski, debeli in sladki, po nizki coni pri Sever & Komp., Ljubljana.
Kompletne smuči
in sanke kupite pri izdelovalcu Fajfar, Trnovska ulica 25.
Purane, kokoške
zaklane, očiščene, zaboji 10 kg 200 din — franko poštnina, razpošilja : G. Drechsler, Tuzla.
Za božično darilo
kupite gugalne konje, čelade ln konjičke na kolescih najugodneje pri tvrdkl »Jugoplastlka« — Trnovski pristan 4.
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 8
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Poizvedbe
Izgubljen je bil
damskl rujav telovnik od Pred škofije 21, stolnico, do Stare Pravde. Pošten najditelj je naprošen, da ga vrne proti nagradi v trgovino: Inka Strojan-šek, manufakturna trgo vina, Pred škofijo 21 — poleg magistrata, Ljub ljana.
Mizarskega vajenca
sprejme Josip K roga r -Vižmarje 70, Št. Vid nad LJubljano.
igiransl
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, X. nadstr. Telefon 44-20.
Čitajte »Slovenca«
Tudi pozimi lahko snemate v barvah
toda zalo morate imeti fotoaparat C()NTAX III tvrdke ZEISS IKON z vdelanim svetlomerom radi dognanja ločne eksponaže, s spojenim iskalcem in telemetrom za hitro izostritev in slikanje; s kovinskim zaklopceni do 1/1250 sekunde, odpornim proti vsem vremenskim spremembam; z izmenljivimi objektivi do svetlobno močnega Zeiss Sonnarja 1 1'5, s katerim se tudi v sobi doseže kratka eksponaža in izvrstne slike ter mnogimi drugimi prodnostmi.
Vsak boljši trgovec s fotomaterialom Vam bo rad pokazal CONTAX 111, prospek'e pa lahko dobile brezplačno pri M.PAVLOVICU, Beograd, Vla;kovičeva ulica br. 0-tl. — pošt, pret. 411
Razglas
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Beogradu poziva vse tvrdke, ki se peča,jo s prodajo strojev za kopirno knjigovodstvo in organizacijo, da vlož« vsaj do 30. decembra 1940 svoje pismene
ponudbe
za nabavo strojev in ostalega pribora mehaniziranega knjigovodstva in
statistike
o izdanih in izkoriščenih potrdilih glede uvoza in izvoza, knkor tudi statistike o obračunanih centralnih prodajali in premijah.
Pogoji za to nabavo se lahko dobe pri šefu računovodskega odseka vsak dan med uradnimi urami v Beogradu, Ratnički dom ali pa tudi na pismeno zahtevo.
B^a
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je umrla v celjski bolnišnici, po kratki bolezni, v 66. letu starosti, gospa
Katarina Camcrnik
vdova po kamnoseškem mojstru
Pogreb bo v soboto, dne 21. decembra 1940 ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V Celju, dne 19. decembra 1940.
Žalujoči ostali.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 35. letu starosti naš preljubljeui sin, brat, stric in svak, gospod
Ivan Škafar
učitelj in rez. peš. poručnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 21. decembra 1940 ob 3 pop., izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.), k Svetemu Križu.
Ljubljana, č'rna vas, Hotič, dne 19. decembra 1940. Globoko žalujoči:
Ivan in Ivanka, starši; Milka por. Kokolj, sestra; Franc Kokolj, svak in ostalo sorodstvo
Alphonse Dandetj	121
jakec
Prevedel Fišer Frane
»Torej je jakec vedel, kako je bilo z menoj?«
»Mislil sem. da je moja dolžnost. Povedal sem mu pred enim letom, ko mi je razodel svojo ljubezen.«
»ln me je kljub temu rad imel?«
»Kako si otročja!... In še kako te je imel rad! Sicer sta si pa vajini usodi tako slični... Tudi on nima očeta; njegova mati ni bila nikoar
fioročena. Edina razlika med vama je, da je lila tvoja mati svetnica, medtem ko jc njegova ...«
Kot nekoč Jakcu Cecilijino, tako je sedaj pripovedoval Ceciliji Jakčevo zgodijo, — pri-fKJvedoval je. knko je trpelo lo dobro in nežno-čtilno bitje, knko zapuščen je bil kot otrok in kako so ga izgnali kot mladeniča. Ko je tako obnavljal spomin na preteklost, se mu je nenadoma zasvetilo:
»Ah. že vem, ona je to bila , .. Od n je to izvira ...« je vzkliknil doktor »Najbrž je jired llirschora govorila o vajini poroki... Da, dn ... zdaj «ein prepričan... Ta norica je kriva, dn je žalostno zgodbo, ki sem ti jo s takim trudom hotel prikriti, prišla do tebe... Neverjetno!... Lastna mati je svojemu sinu prizadela tako žalost.«	•
Cecilija je poslušajoč to prijTovedovan je, bila vsa obupana ob misli, dn jc Jakcu, ki je že itak tako nesrečen, prizadela tako strašen in nepotreben udnrcc. Motela bi ga prositi odpuščanja, se ponižati pred njim.
»Jakec... Revček moj!...« je ponavljala med jokom.
Primerjala je njegovo žalost s svojo:
»Joj, koliko je moral pretrpeti!«
»Vedi, da tudi sedaj še trpi!«
»Ali kaj veš o njem, stari oče?«
»Ne. Sicer pa lahko snm pride in ti pove,„.« je odgovoril stari oče in se smehljal.
»Mogoče zdaj ne bo hotel več priti.«
»No dobro! Pojdiva ponj... Danes je nedelja in ni v tovarni. Poiščeva ga in sem jiri-pel jeva ... Hočeš?«
»Če hočem? — Še vprašaš!«
Nekaj ur za tem sta Rivals in njegova hčerka že bila na jxiti v Pariz.
Komaj sla odšla, se je neki človek, ves zno-jen in upognjen |>od težo široke krošnje, ustavil pred n juno hišo. Ogledoval je majhna zelena vraln in « težavo zlogoval medeninasto ploščico: »Zvo ... nec k zdrav ... ni.. .ku.«
»Aha, tukaj torej.« je dejal, pozvonil in si obrisal čelo
Prišla je majhna služkinja in samo nnpol od|>rla vrnta, videč, dn ima opravka z enim izmed tujih, nevarnih krošnjarjev, ki se klatijo po deželi
»Kaj želite?«
»Gosjx>da...«
»Ga ni r.omn.«
»In gosjiodična?...
»l udi n je ni,..«
»Kdaj se vrneta?«
»Ne vem.«
Vrnta so se hrupno zaprla.
»Moj Bog!... Moj Bog!... je dejal krošnjar s hripavim glasom... >Vendar ga ne bodo kar tnko pustili umreti?«
Obstal je osupel in negiben sredi ceste.
X.
Jakec sc poslavlja...
Na Avguštinskem nabrežju, v stanovanju direktorja Revije bodočih ras, je bil najiovedan velik literani večer. Vsi »izpodle-tenci« so bili povabljeni na to slavnost, prire-
jeno na čast šarlotinemu povratku in ki bo še toliko svečnncjša. ker bo na njej d'Argen-ton čital veliko pesnitev »Prelom«, ki je bila končno dovršena. To mojstrsko delo je dovršil v zelo neprimernih okoliščinah.-Šarlota se je vrnila v njegovo naročje in kako naj sedaj objokuje odsotnost nehvaležnice. knko naj opisuje trpljenje zapuščenega ljubimca? Nekaj dni se je še obotavljal, nato pa je hrabro nadaljeval zajMJČeto delo.
»Pri moji veri... Nadaljeval bom... Umetnostno delo ne sme zaviseti oo slučaja.«
Bil je res nadvse smešen prizor, ko je pesnik jadtkoval nad njenim tihegom. a je ona bila poleg njega, jKisiušala, ko ji je dajal pridevke: »hudobna, nezvesta, najdražja« in satna zapisovala vse tc lepe jiriimke. Ko je bila pesnitev končana, jo je d'Argenton hotel čitnti svoji kliki, toda ne toliko iz umetniške nadutosti, kod iz ljubezenskega zmagoslnvja, da je pokazal vsem izpodletelim umetnikom, da se um je sužnja vrnila in na jo bo sedaj že trdneje držal. Malo. stanovan je še nikdar ni videlo tako razkošnega večern. Nezvesta je bila oblečena v belo obleko, posejano z bledimi vijolicami, ki se je prav lepo skladala z vlogo sta-tistke, ki jo je imela igrati ves večer Nikdo ne bi zaslutil, kakšna stiska za denar je vladala ob vsem tem razkošju. Reviji so bili dnevi šteti: vsaka številka je bila manjša in izhajala je v vedno večjih presledkih. D' Argenton, ki je vanjo vtaknil jiolovico svoje deai.ščine, jo je skušal prodati. Ta žalostni položaj in njegovi bolezenski nnpndi so nržnli Sarloto pri njem. Trcbn se je bilo pred njo samo |>oknznti kot premagan velikan, izčrpan, od vseli zapuščen in obupnjoč nnd svojo srečno zvezdo, dn je stopila k njemu in mu svečano zatrjevala:
»No, zdaj sem jaz pri tebi... Tvoja za vedno ...«
Mirne duše lahko rečemo, da se je igral s to žensko, kakor jc hotel. Ko bi vi videli, knko
ga je ves večer božala s fiogledi, kako zapel jiv, bolehen in genijalen se ji je zdel, prav tako lep, kot pred dvanajstimi leti, ko gn je prvič vioela v barvasti svetlobi Moronvalovega salona in mogoče celo lepši, kajti okolje je bilo sedaj drugačno, razkošnejše, bogatejše in njegova jiesni.ška avreola še sijajnejša. Bil je tam Labassindre v zelenem žametastem suknjiču ia visokimi škornji iz Favsta .doktor Ilirsch posejan s kemičnimi madeži. Moronval v črni obleki z belo kravato in končno »mali divjačkio večni Egipčan s prekratko kožo in Japonec že-franaste barve. Manjkala seveda nista Berzeli-usev nečak in človek, ki je til čital Proud-honn. Bila je tam vsa tista smešna, oguljena, shujšana in sestradana družba, še vedno polna iluzij, vročičnih rok in ubogih oči brez trepalnic. Človek bi rekel, da je to grupa orientalskih romarjev, ki so na poti za neko neznano Mcko, ki jitn j>a sproti izginja iz.prea oči, V teh dvanajstih letih, odkar poznamo nesrečne »izjHidletence«, je marsikdo od njih padel na živi jonski poti: toda iz pariškega tlaka so je dvignilo dovolj drugih sunjačev, da so jih nadomestili in vrsto izpolnili. Nobena stvar jim ne vzame poguma: niti j>onižanja, niti bolezen, mraz, vročina, niti glad. Prihajajo, hitijo, toda nn cilj ne dospejo nikoar. Sredi med njimi je bil d' Argenton. Tn je bil bolj rejen. bolje oblečen in podoben bogatemu hadžiji, ki sto|>a s svojim haremom, s svojimi pipnmi in boga« stvom.
Šarlota je med čitanjem pesnitve sedela nn divanti in se kazala brezbrižno, vendar pa znrdevaln ob očitkih in namigovati jih, ki so leteli nanjo skoraj iz vsake kitice. Naokrog sedele ponižne in dobrikave žene skrahiranih umetnikov in med njimi je bila mala gospa Moronval roj. Dccostčre, ter si neprestano bri-snla oči, da je pokazala svoje gnnotje. Verzi so tekli počasi in obupno enolično. Šarlota je bila vsa pri svojem poetu
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceni«
W