Let® VI., 2f. 217. V Ifušrfiani, ¥ sred® 27* ssptesssiipa 1S22- št 1 Oisi. 1IPREJ GBaslio Socialistične stranke Jugoglavlle* Proti ministerializmti v občinah. Z bližajočimi se občinskimi volitva-v Ljubljani se je bavil tudi Pokrajinski naše stranke na svoji seji 24 t. m. padeva spada sicer v delokrog ljubljanskega političnega odbora SSJ, vendar je Srnatral Pokrajinski odbor za potrebno *"azPravljati o tem vprašanju, ker je za-?el ljubljanski odbor neko posebno stali-k tem volitvam: Proti demokratski trairki^ in njenemu pristransko skovanemu občinskemu redu je treba, da nasto-U° vse stranke s skupno listo. Kandidati ^ to listo naj se pa ne določijo po kom-ornisu. temveč po objektivnem merilu j.°ci Posameznih strank in struj in to me-. 0 naj bi bile predvolitve. Le na ta način ? ^ogoče, da dobe opozicionalne stranke postno moč v občini (dobile bi najmanj mandatov), tako. da bi bila mogoča v krv!^ni .?^rava gospodarska politika brez Do D^-3s!ce koalieiie. Stranke bi namreč bodii nastopaile popolnoma svo- Da 0 111 bi bile vezane le po stvari, ne nju j? Paktu. Pri stanovanjskem vpraša-* Sj-01JvTski Prebrani itd. bi n. pr. naši za-* kalci x *a.hko glasovali skupno s kleri-icmt • c.® bi ti res hoteli ljudstvu dobra v Ji si nib vprašanjih bi pa lahko glasova-T>r.avllDno s katerokoli drugo stranko, če-z demokratsko. Nikdar bi pa ne ClZaradi sodelovanja s klerikalci za-W ■naše kulturno stališče niti v ma-rja> ■ v velikem, nikdar se ne bi smel i,0 ,zuPan udeležiti blagoslavljanja zvo-Pori -n P°dobno. nasprotno bi pa ne smel ]jenf!Iati nikakih kapitalističnih strem-iih err|okratov niti v tem slučaju, če bi °v^ demolcratje v kak »kulturen« ^ Proti temu stališču našega ljubljan-Jialn a °^bora so dozdaj še vse opozicio-stranke razen naše. Nobena ne ma-fevn •^ova^ ^ tem, dasi ni nobena v sest°S^ Povedala svojih razlogov. Na klanci- 50 1)3 Posamezniki odločno od-Hiocr x Predvolitve. češ da so bodisi ne-nikf0*"®' bodisi smešne. Tudi ti posamez-tom S° boteli ifi skupno proti demokrat j/1' to(Ja ne z novo določenim številom , el a tov ^ posameznih strank, temveč s starim občinskim odborom. slr, pokrajinski odbor SSJ je soglasno lmrf^i ^ *e treba priznati stališče Ijub-sice organizacije SSJ ne le za poool-^o^a pravilno, temveč tudi za edino mo-^ hočemo res onemogočiti nad-resu° ^^okratov. kar je gotovo v intei Hk*T Vs?fi:a delavnega ljudstva brez raz-ličnega pristaštva. Klerikalci in je^ni socialisti, komunisti in Kocmp-Drav' rePcluhovci in liberalni starini, strui *S} ^Prosti pristaši teh strank in krati t da Pokoljejo jutrovske demo-Vodot °^a VSe te stranke in struje imajo Ve4in ua’ generalne štabe in najvišje po-o katetrih nikdar ne vemo ne mi. ne njih lastni pristaši, kaj pravzaprav mislijo ker izpreminjajo svoje načrte _ vselej od slučaja do slučaja, kakor kažejo njih osebne koristi. Te koristi so pa seveda vselej v nasprotju s koristmi delavnega ljudstva. Kaj pomaga pregnati z magistrata demokrate, če pa pridejo na njih mesta drugi, ki bodo gospodarili prav tako ali pa še slabše. Rajši še slabše! Kajti za demokratskega samovladca je bilo treba manj. nego za vladarje mnogih klik. ki bi si delili dobiček! To preprečiti mora biti naš namen. Tega pa ne dosežemo drugače, nego z javno kritiko. Javne kritike pa ni. Če ni v občinskem svetu nobenega zastopnika tistih strank, ki odločujejo v svojih organizacijah. V .dotedanjem ljubljanskem občinskem svetu ni bilo prav nobenega, kaj-* ti niti klerikalci, niti narodni socialisti, ni-i ti socialni demokratje (Kocmurjevci — Zarjani) niso nikdar vprašali svoje organizacije. kako misli o občinski politiki, temveč so delali vse na svojo pest. Še več! Ko so se združile vse strokovne organizacije vseh barv in predlagale občin skemu svetu svoj soglasni sklep za odi pravo stanovanjske bede. ga ni skušal noben občinski svetnik uveljaviti. Vse stroke ročnih in duševnih delavcev, tudi državni uradniki, in vse politične barve, prav se je bilo zastopano — in vse je dobilo no nosu, vsak od svojega zastopnika v občinskem svetu, stanovanjske bede je pa čimdalje več! Da demokrati niso hoteli, to je v redu. od njih tudi pričakovali nismo! Da pa »koalicija« ni hotela, ki se je delavstvu laskala — za to bo dajala odgovor. Vsaj socialistično delavstvo te klofute nikakor ne bo pozabilo. Kocmur-jevcev ne bo več volilo. Klerikalno in nar. soc. delavstvo naj napravi kar hoče, mi smo svoje bbacnfli in boano izbacnili vselej vsakega ki ne bo izvrševal sklepov. Tako gledamo na organizacijo mi. Kdor to razume, bo razumel tudi, zakaj nam je organizacija več, nego župan. S pair občinskimi odborniki, ki bodo delali sporazumno z organizacijo, bomo dosegli v občinskem svetu marsikaj, z županom pa, ki se od teza kontroli, prav ničesar! Pravi ministerializem je to. če je prevzela najmanjša stranka županstvo. Kakor minister, tako tudi župan ne more delati prave razredne politike, če nima večine za seboj. Pri zeleni mizi mora delati umazane kompromise, ki ga vežejo, da ne sme ugoditi volji organizacije. Da pa ljudstvo ne zve, kai in kako. se rešujejo v javnih sejah samo nedolžne stvari, dočim je vse važnejše že vnaprej dogovorjeno. Prav tako dala koalicija demokratov in radikalcev v Belgradu. Ne maramo takih koalicij! Ne maramo ministe-rializma! Ne maramo kompromisov! Rajši pojdeano sami v boj. čeprav nam bod» Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 163. Tel. int št. 812. oek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopisa frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. vsi demagogi očitali, da podpiramo s tern demokrate! V resnici jih podpirajo oni. ki ne marajo predvolitev! Niti časa, niti trin da. niti denarja bi ne biio treba mnogo za predvolitve, vsak zavedni Ljubljančan bi šel volit brez posebne agitacije, ker sovi raži demokrate in njihov zavratni volilni red, ker hoče voliti svobodno po starem vsak svojo stranko brez kompromisa, pril pravih oficielnih volitvah pa. ko bo njen gova stranka že imela svoje občinske od-« bornike takorekoč izvoljene, hoče skupno z drugimi pro-tidemokratski mi strankami in strujami prav pošteno na brisa ti demo* krate. Kdor hoče tudi tako, naj se oglasil Zadnji čas je, 23. ura bije! Železničarski dom v Ljubljani. [ Če smo prav informirani, je razi sodilo sodišče na vlogo g. posl. Kapa* ča, da pripade vsa zaplenjena imovinal razpuščenega Saveza saobračajnih i transportnih radnika Jugoslavije (Spl« železničarska organizacija Jugoslavije) sedanji železničarski organizaciji »Sa* vezu željezničara Jugoslavije«. Baje sej bi morala že danes izvršiti predajaj premoženja. K tej zadevi se čutimo dolžne, za* vzeti strogo odklonilno stališče. Kon* sta tiramo, da je napravil g. Kopač tol intervencijo brez vednosti naše stran* ke popolnoma na svojo roko. Naša! stranka, če bi jo bil vprašal, bi mu nik* dar ne dovolila pogajati se za železni* carski dom, ki ni bil nikdar naša lasti in ga zato tudi ne maramo. Ne maramo delati nikomur krivi* ce, pa če je to tudi nasprotnik. Tudij nas je bolelo, ko so nekateri gospodje, ki se stikajo sedaj okoli »Zarje« iq »Avtonomista«, na nemoralen način, iztrgali Blaznikovo tiskamo iz rok na* še stranke ter jo oddali v roke paij »rdečih« kapitalistov. Nas ne briga to kaj je razsodilo sodišče. Tudi pri Blas* nikovi tiskarni bi sodišče razsodilo, da imajo oni prav, pa vseeno trdimo] da' se oni, ki na umeten način prevari svo* jega sodruga ter proti vsakemu dogo* varu dokupi par delnic, da preide vi drage roke najtežje pregreši kot soci* alist m kot politik In kakor mi komati čakamo, da se s temi ljudmi snidemo v areni tak0> goreče se bomo branili napraviti krivico, ce tudi manjšo ko* mu drugemu. J ’ KCM „ Resnica je, da so premoženje bivše železničarske organizacije znosili sku* Sla i teh član°v danes vt nasi organizaciji m da pripada ono. premoženje, ki so ga oni zbrali, po vseji 0r?^i,zacJji’ v kateri so se* daj nahajajo. Ali kar je resnica za naše elane, to je pravica tudi za one, ki se nahajajo danes v Neodvisni železni« carski organizaciji. Kakor bi bilo nepravilno, če bi oni dobili vse skupno premoženje, tako bi istotako bilo umazano, če bi ga dobili naši. Ker sta naslednici razpuščene or* ganizacije sedaj dve organizaciji, se nam zdi najpoštenejše, če se razdeli to premoženje med obe, in sicer po štes vilu članstva prejšnje skupne organiza* cije. Zato ^predlagamo. Imovino bivše organizacije naj prevzame v upravo mešana komisija, ki naj bo sestavljena iz zastopnikov obeh organizacij. Ta komisija naj sestavi imenik vseh onih članov, ki so se nahajali v organizaciji ravno pred razpustom iste. Ugotovi naj konečno vrednost imovine ter naj zra= čuna, koliko pride na člana. Ko je to dognala, naj pa razpiše volitve in naj da na ta način vsem bivšim članom možnost odločitve, kateri organizaciji prisodijo oni del premoženja, ki pripa* da njim. Na ta način bo imovina pra= vieno razdeljena. Da bi pa naša orga* nizacija pobasala vse, tudi ono, kar ji ne pripada, bi bila pa s socialističnega stališča ravno taka lopovščina, kakor je ona z Blaznikovo tiskarno. S tem mislimo, da smo povedali dovolj, ^ da tuje lastnine ne maramo. Glede železničarskega doma samega je pa treba povedati, da ta pa sploh ni last bivše organizacije temveč je to za^ druga, v kateri ima le bivša organiza* cija menda za okoli 80 tisoč delnic. Razdeliti se imajo seveda le te delnice, dočim je dom last zadruge, katere naj tudi ostane. V kolikor smo informirani, je večina delnic v rokah klerikalne ljudske posojilnice (Pollak), pri kateri so si komunisti izposodili ta denar. Za* to svetujemo našim železničarjem, naj se v to klerikalno * komunistično brat* stvo sploh ne utikajo, temveč naj pr o* dajo oni del delnic, ki bi po teh član* skih volitvah pripadal naši organizaciji, onim, ki jih hočejo kupiti. Zavedamo se, da se organizacije ne grade z denarjem, temveč s pošte* nim delom, zato izjavljamo še enkrat: kar ni naše, ne maramo, pa če sodišče to stokrat drugače razsodi! Politične vesti. + V Zagrebu se je vršilo preteklo nedeljo zborovanje Radičeve stranke, na katerem je govoril Radič o političnem položaju v državi. Svojim pristašem je priporočal, naj bodo do volitev pacifisti, pri volitvah pa naj se ne ustrašijo niti krvi. Posebno se naj ne boje »smrkavcev« —4 iugofašistov. Slovence je tudi pozdravil, »premda su špekulanti«. Lep poklon je naredil Radič svojemu celjskemu somišljeniku Novačanu! + V Sarajevu so razbili jugofašisti shod prof. Jankuloviča. ki je govoril proti režimu ter monarhiji. Prof. Jankulovič je pristaš Radičeve stranke, ki bi s svogo prisotnostjo v parlamntu prav lahko vplivala na režim, pa ni hotela, ker ii je bolj všeč demagogija kot pa resno delo. + Visokošolc? v Belgradu so na shodu na univerzi najstrožje obsodili delova-nje nacionalističnih organizacij. Na shodu ve prišlo do pretepanja in kričanja, ker so bili prisotni nacionalistični dijaki. -+- V Belgrad se je povrnil kralj Aleksander vendar sam kajti kraljica in ministrski predsednik Pašič sta ostala v Parizu. Ministrski svet ie odločit, naj kralj sam uredi zadevo kraljeviča Jurija. Je dovolila Udruženju oblikujočih umetnikov podporo v znesku 12 tisoč dinarjev za kongres umetnikov. Kdor pozna jugoslovaske umetnike, ta ve, da je vladna podpora zelo majhna. Skoro vsi jugoslovanski umetniki so namreč »državotvorni« in kot taki vredni, da jim da vlada na razpolago malo večje zneske. Na vsak način so zakrivili vladno omalovaževanje umetniki sami. ker se premalo brigajo za politično življenje. Upamo, da nismo zapisali dvoumno teh vrstic. + V Belgradu je potrdil ministrski svet. ki je bil končno vendarle sklepčen ■— 22 smrtnih obsodb. Zgodilo se je to v ponedeljek 25. t. m. Pa naj še kdo reče, da ne skrbi naša vlada za »blagor očetnjave!« ~r V Kumanovem bo priredila vlada od 8. do 10. oktobra proslavo bitke pri Kumanovem leta 1912. Proslavi bo priso-stoval kralj Aleksander, poslanci ter vlada. Ob tej priliki se bo vršilo tudi defili-ranje armade. Vlada je namreč presrečna, da gre letno okoli 8 miliard kron za armado. čeprav znaša proračun za armado precej manj. Začetkom oktobra bodo tedaj vsi meščanski časopisi pisali na dolgo in široko o omenjeni proslavi. Kaj boš pa ti delal, jugoslovanski proletarec? Premisli. kaj bi bilo najboljše! Zakaj marsikateri izmed Vas ne izpolnjuje svojih dolžnosti in ni član rdeče armade, ki se bori z resnim neumornim delom proti obstoječemu družabnemu redu. + Bolgarska vlada je proglasila v Sofiji obsedno stanje, ker je prišlo v mestu do krvavih spopadov med opozicionalci in med pristaše zemljoradniške stranke, ki je na vladi. .+ Laška vlada je poslala naši vladi nov predlog o šolstvu v Dalmaciji. Vladni krogi upajo, da bo prišlo do sporazuma v najkrajšem času. Tega se nadejamo tudi mi. + V Budimpešti se bo vršila 28. t. m. konferenca južne železnice. Na tej konferenci bodo razpravljali o prometu med Avstrijo, Madžarsko. Jugoslavijo in Italijo. + Upostavitev potom kapitalizma. Med tvrdko Lehrer v Siemens komandit-no društvo ter nekim francoskim sindikatom. ki mu pripada 88 francoskih stavbin-skili tvrdk se pripravlja pogodba stvarnih dajatev. Francoska in nemška skupina tvorita skupno delovno komisijo, ki se sestane 22. oktobra v Parizu, da se posvetuje o ustvaritvi programa dajatev in zgradb za pomlad 1923. Opomba Stinne-sove pogodbe se bo porabila tudi za to pogodbo. Francoska skupina, ki se udeležuje te pogodbe, tudi poroča, da je francosko ministrstvo za upostavitev izjavilo, da je načelno sporazumno s tem, da se upostavi 50 odstotkov inozemskih delavcev, med torni tudi nemških. Po sedanjem načrtu bodo /aposljevali 40.000 nemških delavcev v pokrajinah, kjer se naj vrši upostavitev. + Zavezniške vlade so povabile an-gorsko vlado, ki naj bi odposlala delegate s popolnimi pooblastili na mirovno konferenco, na kateri bodo reševale vzhodno vprašanje. + Voditelji »Narodne utKie brezposelnih v Londonu, so na posebnem zborovanju sklenili poklicati vse brezposelne delavce na deželi in v mestih na velike demonstracije v London, predno pritisne zima. Namen demonstracij je. dobiti od vlade večje podpore. Statistike izkazujejo 1.400.000 brezposelnih delavcev.__________ Delavec brez delavskega časopisja i'C kakor vojak brez puške. Zato naročajte in š-rite svojo glasilo »Naprej«! Dnevne W6stl< Nesreča radi n***; vania varnostnih naprav. P i j deči dopis: V Premogovniku v USgi£. Prevaljah se je preteklo sobo‘ ^ Deki bih prevoznih sredstev Pp11®5 , pr£(j delavec ter se hudo . de- 8 dnevi se je vsled istih vzrok „ . j.ain0 lavec celo smrtno ponesreč - P skrbi obratnega nadzornika g. Brusa, se za to, da se te naprave popravijo, no bodo ponavljale take nesreče. { Gosp. Dor. Zoran Jošt seJ>Sv(*Stc vsi nii Šiški. V torek, 26. t. m. 0 fr stl in šahistinje. da se lk hovskem turnirju. — NacetaiK. Ce§I@* ja- Veliki proletarski zastopn den način sem dobil v ro prihaja Novice«, morda edini izvo da se spoznamo z njegovimi ide-Ce ima mož prav, potem si bo pri- Prirt V ^a- če Pa na na^ P°ziv ne Ijv ,.> potem mu bomo rekli: propalica, obrekovalec, sploh vse psov-h J jih zasluži človek, ki se igra z v ‘avstvom. Prijavi se naj tekom 14 dni D M^nikovi ulici 3. Sporoči naj nam svoj ^ n°d tri dni pred shodom. — Hronos. Sz stranfee- ški ^7*.fevna politična organizacija v Šibo vsm °^bor na važen sestanek, ki se tidrJ i v sredo ob 8. zvečer v »Zadruž-nerr> domu«. is strok. j) delavstvu tovarne Goli in Hiršler v rayogradu. Organizirajte se, ker samo m si boste priborili plačilo za svoje v ® da boste mogli živeti kakor ljudje. si boste potom organizacije priborili .tem ° D^o za svoje pošteno delo. poko? Se. bo tutii podjetnik pogajal z vami SVojz ^udmi. medtem ko vas sedaj niti za hlapce ne pripozna. ________ Popisi. ]j-i Hrastnik. Uspeh predavanja o al« p^bzmu, ki ga je imel medicinec s. sem°r Mikic iz Celja v nedeljo dne 17. jaiB ^ra v kemični tovarni, je bil si? da •' Udeležba je bila sicer pičla, ven* l £ Je bila za 150% boljša kakor v so* £ t0 16. t. m. v »rdečem Maribora«, tov* sodrugom in sodružicam v kem. 2l ar?i> ki so to predavanje posetili! j^.^sti gre zasluga sodružicam, ki jih je ^ P mnogo več kakor sodrugov. Pa to Žen u° moramo pozdravljati. Saj trpi ko Ve^ vs^ed alkoholnega zla ka« v r Pa moški. Zato se pa morajo tudi nske v ve5j| merj zanimati za absti« cianttn° gibanje. Moški, posebno pa sim1 . !caPitalistične družbe, nimajo raTt^ij za abstinenčno gibanje, ki lis7.vrinkava vsa grozodejstva kapita« lja ?ne8a režima kakor n. pr. zaprav« itd?' lovičevih »Delavskih VeHo, Ha pri" trezfSem in IzoBraženem' delavstvu ni mesta za njihovo politič« no demagogijo. Hrastnik. Nekoliko v spomin g. Han-džarju. Bilo je v letili 1919—20. po I\r. r. Hodili so med nas rudarje razni misijonarji iz Ljubljane in od drugod oznanjevat krvavi komunizem. Toda g. Handžar ki je vedno na svojem mestu, je zavračal te osrečevalce. češ, da ne poznajo drugega kakor handžar nož. opanke in uši. Danes pa g. Handžar drugače misli: »Če je mogoče, da sta bila Mlakar iz Zagorja in Koren iz Trbovelj poslanca, zakaj bi jaz ne prišel do te časti, ki tudi nekaj nese? Pri »patriotih« sem zaigral, tam ne dobim tega stolčka. Poskusimo pri tistih, ki sem iih prei psoval.« »In zgodi se naj tvoja volja,« so odgovorili tisti, ki jih ie prej psoval. Sprejeli so ga kot misijonarja. ki jih je pri prvi priložnosti prav imenitno potegnil. Sodruge opozarjamo na mezdni boj sodrugov kovinarjev, katerim je g. Handžar Kovač kot predsednik zaupnikov sledeče povedal: »če zastav-kate. bom Da jaz vozil premog z lokomotivo na postajo, saj to ni nobena umet-nost! Kurjače in druge strojnike bom že dobil, da nam ne bo voda zalila rovov. Kaj si pa domišljate, da zahtevate višje plače, kakor jo imaio kopači.« Te čudne navade se je baje naučil v Nemčiji, kjer je bil organiziran v »Christlichein Ver-bandui., t. i. v zvezi, ki je vedno nastopala kot stavkokazinja kadar so stavkali nemški rudarji. Da. da. časi se spreminjajo. Handžar oa tudi. Saj je umevno, da je lastnik »D. N.« človek, ki je komuniste tako dobro kuriral. Zakaj neki bi gospo- "dine ne bil pri isti stobiiji »Zugsfulirer« uoleg g. vojnega atašeja? Saj se poznamo! Pri Zvezi so večinoma ljudje, ki so bili že pri vseh strankah, dočim so pri »Uniji« res pošteni rudarji, ki se zavedajo svoje proletarske časti. Vaše smešenje nas samo vzpodbuja, da bomo še vztrajnejše delovali za našo edino pravo rudarsko organizacijo. Rudarjem .pa kličemo:1 Premišljujte pretekle dogodke ter si oglejte te ptičke, ki vas hočejo z demagogijo zaslepiti! Padanje cen mesa v območju okrajnega glavarstva Prevalje. V Mežiški dolini seje spomladi dvignila cena mesa ob istem času kakor v mestih, kar pa je bilo neopravičeno, ker so mesarji plačevali živino najboljše vrste ceneje kakor v Mariboru in Ljubljani živino najslabše vrste. Delavske organizacije so se prito^ žile radi neopravičenega naraščanja cen. To pa ni nič pomagalo, ker dotačni funkcionarji niso imeli smisla za pobijanje draginje. Pač pa so povabili pisce pritožb na okr. glavarstvo in jim tam široko razjasnili, da niso kompetentni za znižanje cen. V zadnjem času je padla cena živini na 20 K, toda meso je še vedno stalo 56—60 K. Šele novi okr. glavar je napravil konec temu izkoriščanju in določil ceno na 44 K. Čestitamo g. okr. glavarju dr. Koropcu k temu koraku! Pripominjamo, da si bo s takšnim delovanjem na gospodarskem polju pridobil simpatije tukajšnjega delavstva. Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu. Gospodarska in finančna politika vlade. (Govor nar. poslanca sotinsga dr. M Koruna v Narodni skupščini pri načelni proračunski debati.) (Dalje.) va, zaščititi valuto samo z močno in» dustrijo. Samo jaka industrija nam more popraviti trgovsko bilanco; samo itd -r narodnega imetja, prostitucijo Stpf di gospodje nezavisni okrog Ianovičevih »Dfilnvslcih lažnic« niso se dasi jim .Zanimali za to predavanje, Pe Par dni poprej s. Leskošek za? J Poslal nad 60 izvodov dr. Robi« SJJ 9 brošure »Boj alkoholu«. Tem go= smrdi delavska treznost, ker G. minister financ pa ni navedel še nekaterih drugih tudi važnih vzro« kov, ki so, po mojem mnenju, zelo iz« datni v pogiedu naše valute. Eden teh vzrokov je naša zunanja in notranja politična situacija, o kateri ne bom go« voril, ker se je pravzaprav vsa sedanja budžetna debata gibala okoli teh stva« ri. Ali na jasnem si moramo biti o tem, da neurejene zunanje in notranje po* litične razmere ne morejo najti zaupa* nja pri zunanjem svetu, ki v glavnem kvari našo valuto. Celo vrsto vzrokov, ki jih je nave« del g. minister, pa še tudi nekatere druge, bi spojil jaz v enega. Ta vzrok je pomanjkanje lastne močne industrU je. Smo šele v početku industrializacije. Prepričan sem, da moremo trajno re« siti valutno vprašanje samo z industrU alizacijo zemlje. Gospodje, ki so pred vojno živeli v Srbiji, bi mogli na to reči: e, pa tudi mi smo imeli valuto, ki je bila enaka zlati. Da, gospodje, imeli ste jo, ali vaš položaj je bil v tem po* gledu popolnoma drugačen. Imeli ste pariteto z zlatom. Ali kljub temu Sr« bija pred vojno ni bila zemlja, ki bi se bila mogla uvrstiti v vrsto držav z mo« dernim kapitalističnim gospodarskim močna industrija more pomagati vsem slojem v narodu in samo industrializa* cija nas lahko reši pogibelji, ki nam drugače preti. Kajti ne varajmo se, go* spodje, mi gremo v pogledu naše vas lute po poti avstrijske krone! V pogledu industrializacije zemlje ni naša vlada tudi ničesar napravila. Nimamo niti davčne zakonodaje v ko* rist industrije niti kakega drugega po* sebnega zakona za dviganje industrije. Nič se ni napravilo. Tej stvari bi mo* ral g. minister financ pač posvetiti več pažnje in bi cela vlada morala zavest* no delati za industrializacijo države. Ne maram s tem reči, naj se puščajo druge panoge gospodarskega življenja vnemar, kajti posebno poljedelstvo je treba povzdigniti na stopinjo moder« nega obdelovanja zemlje, kar ni danes skoro v nobenem delu države. Končno je eden zelo močnih vzro* kov naše slabe valute vprašanje naših dolgov, ki so strašno visoki in glede katerih ne — . v j vem, kako se jih bomo rešili. Imamo življenjem. Ce bi mi se danes živeli na j predvojne dolgove Srbije, ki znašaio tak način, kar je seveda popolnoma ne« j čez 900 milijonov zlatih frankov Pa imamo vojne dolgove kraljevine Sr* bije. Koliko ti razni dolgovi znašajo, tega, gospodje, mi sami ne vemo. Med tem, ko^ naši krogi mislijo, da ne zna« sajo vec kot 2 m pol miliarde zlatih frankov (mm. financ dr. Kumanudi: 2 mihardt), trdi tuji svet, da znašajo ti dolgovi 4 miliarde zlatih frankov! (Cu* je se: Z onim amerikanskim posojilom vred! — Min. financ dr. Kumanudi: Z mogoče, ker so_ danes razmere popol noma drugačne in nas je vojna potiš; nila na popolnoma drugo črto, bi mogli kaj takega še danes videti. Ali to, kar je bilo mogoče v patriarhalni Srbiji, to ne more biti v državi, ki je stopila v krog svetovnega gospodarstva in ki mora radi tega s tem svetom deliti vse prijetnosti in neprijetnosti. In mi mo« remo, kakor vsaka kapitalistična drža« vSn^arf*?^ blagom, kupljenim po L ni — Torej vsi ti, dolgovi Srbije v , V0Jni dolgovi naše države, ki so v neposredni zvezi z vojno, znašajo Vliliarde zlatih frankov. imamo predvojne dolgove ^fogrske, ki jih je naša država morala prevzet! na sebe in katerih na* tanenega zneska tudi ne poznamo. Si* mitijonov ZnaŠa^° tucIi ne^oli^o stotin imamo predvojne dolgove ?0 lm’ ki znašai° tudi nekolU ko stotin milijonov kron. Pa leteče dr= £vne dolgove, ki jih našteva poročilo vpliv f' 1n?e^ katerimi pa manjka velika svota, ki jo morajo državne že* lezmee plačati za povračilo škode, ki se je zgodila na železnicah in o kateri se do danes sploh ni vodil račun. Pa olgovi, ki jih je država napravila zu* naj m znotraj od L 1918. dalje, ki zna* sajo svoto, ki vam je zelo dobro znana, pvi teh dolgov znaša danes §e 100 mil. £?n’ t^JeLd°1?’ naPravljeh z onimi 4% oz. 6% bom. Pa 20% odbitek pri žigosanju denarja, ki znaša 900 milijo* nov kron. Pri tem posojilu je zanimi* va neka malenkost, ki jo bom prečital, 'er je kratka, a zelo karakteristična za nacm dela v min. financ. Znano vam je, da se zahteva, naj se ta denar vrne itd., da pa se to ni zgodilo, čeprav ss je obetalo. (Min. financ dr. Kumanudi: 1 otrebno svoto smo dali v budžet!) 1- red nekaj meseci torej so se obrnile neke gospodarske organizacije iz Slo* veni je na gen. inšpektorat min. financ z vprašanjem, kako je s tem denarjem. Na tozadevno vprašanje so dobile od* govor, ki bi za njegovo razlago bilo treba razpisati nagrado. Ta odgovor se glasi: »Delegaciji ministrstva financ — Ljubljana. Dostavlja se s priporočilom, da izvoli delegacija na osnovi postoje* čih predpisov po tej stvari dati potreb* no obveščenje Zvezi trgovskih gremi* jev in zadrug v Sloveniji s tem, da se zna, da se ne more proti nikomur od* stopiti od teh postoječih predpisov po predmetu.« Naj mi oprosti g. Pašič, pa ko sem to čital, sem mislil, da čujem g. Pasica govoriti o kapitalizmu. (Smeh.) (Dalje prih.) = Vrednost denarja, t Din. 1 češka krona 2.14 Dm l lira ^ Din. 1 dolar 67 Dm, 100 ma • 100 avstrijskih kron pa 9 par. v n< velja 100 naših kron 1.80 švicaiskih kov. — Odgovorni urednik : Anton Podbcvaek Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. o Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubija«^ GOSPODINJE* Ali zahtevate pri trgovcu testenine Pekatete? So najboljši in najodličnejši izdelek vrste; zato jih zahtevajte povsod. i Raznašalca za Vic sprejme takoj uprava „Naprej-a“. Zdravnik ordinlra Žalec št. 26 (Kod reto va hiša). ! Hovosti 1 Za damske plašče v veliki izbiri A. & E. Skabernč Ljubljana, Mastni trg 10. izredno močno za perilo ali rjuhe, lastni ročni izdelek ima v zalogi tkalnica „KROSNA“ v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Na zahtevo pošilja vzorce! Delavke za vezenje in spretne šivilje sprejme v trajno delo tovarna Štora, Zgornja Šiška-Zapuže. ffl Sli Ift sttfii Hjii tem s*žb0 „ vanje; java in razsvetljava prosta. Glede plače naj se prošnjiki ©isŽBifl« ©»I p S" E M5*asža£ku razpisuje s ten Občinskega tajnika za takojšen nastop. Stanova sam1 izjavijo v tozadevni prošnji. Županstvo DoS p?S Hrastniku* dne 22. septembra 1922. , Jakob Draksler^ Ii »e* I( .L,.. izvršuje najfineje po zmernih cenah Mie, »i povečane po vS^ sliki, društven^ skupine, leg1^ .Q cije za železnicah sa trdo pohištvo sprejme Ivan Veivoda, strojno mi£arstvo, Karlovac. BLUZE, spodnja krila, predpaS" stezniki najceneje pri: a. Sinkovič nasi. K. SOSS, Ljubljana, Mesini trg 19. adranska banka - Beograd Delniška gliviica: Din« 30,000.000. Rezerva: Din« 15,000.000. Podružnice: . Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, ’ Ljubljana, Marbo, Mehovi«, Sarajevo, Spil?, Šibenik, Zagre • Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavod s FRANK SAKSER STATE BAN» Cortland Street. ===== M«w Vork HIB t