165. številka.                           Ljubljana, v soboto 19. julija.                     XVII. leto, 1884,
^^^^^Bfl^^^^v  ^^bh^bb^^^^h  ^^^^HB^^^^r         ^^^^v       b^^S^I^^^^^b ^^^^h ^^^E^f     ^^^HSK^^UBt   ^^^^^^b ^^^^fl^B sb^^BBK                          ^^^^B ^^^^^v    ^^^^B ^^Hr IG^^^hK ^^^^^K ^^^^H^^^^t   ^^IBOoGLiSp ^^^h
Ifthaja vaak dan svefier« tzimSi  nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske  đežele u vse tato 15 gld., za pol leta 8 gld.,   za ćetrt leta 4 gld., po jeden meaec  1  gld. 40 kr. — Za  Ljubijano brez poAiljanja na dom za vse teto  13 gld., za ftetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1  gld.  10 kr.  Za poSiljanje na dom   računa se za
10  kr. za mesec, po iiO kr. za četrt teta. — Za taje dežele toliko veČ,   kolikor po&tnina znaša.
Za oznanila plaču je se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če ae oznanilo jfdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.,   če se trik rat ali  ve£krat   tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi se tie vračajo.   Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana  hifli,  „Gledaliska   stolba".
Upravništvu naj se blagovolijo podizati   naroćuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Društvo v brambo ustavnih pravic.
Nedavno smo brali v časnikib, da so Poljaki na Pruskem osnovali posebno društvo, katerega na-men je, braniti in zagovarjati svoje poljske rojake, kjer bi se jim kratile narodne, po ustavi in postavi za gotovi jene pravice.
Znano je, da si nemška vlada na Pruskem na vse kriplje prizadevu, da bi Poljake kohkor mogoče. ponemčila. Podoba je pa tuđi, da so nekateri vladni organi — menda kakor pri nas — še hujši od vlade in da Bkušajo v Bvoji gorečnosti za nemAtvo še več etoriti, nego jim je po postavi dopuščeno. Tako so pred nekimi tedni Casniki puročali, da je nek viftji ura cinik na Poznanskem samovoljno uka/al, naj se poljaki otroei v Soli krščanskega nauka, kateri se je do zdaj v materinem jtziku poučeval, za nnprej uče po nemški. Poljski poalanci v pruskem dežel-nem zboru so se proti temu pritožili in ministerstvo je dalo samovoljni ukaz prrklicati.
Ta dogodba nas prav živo spominja naših raz-mer po slovenskih pokrajinah, zlasti po KoroSkem, Štajerskem in  po Istri.
Tuđi mi imamo znani in mnogo naglaševani člen 19. sploSnih državi janskih pravic, ki razložno in z močjo državne osnovne postave za gotovi ja ravnopravnost vaeh narodnih jezikov.
Tuđi v tem so merodajni krogi jedne misli, da je omenp ni člen v polni veljavi in da mu ni treba k dopolnitvi nobenib novih zvršilnih postav. Saj nam je vsem znano, kolkokrat. se je že mini-Bterstvo na ta fien, kakor popolnem veljavoi nkli-cevalo; in koliko sodb& sta že državuo in upravno aodišče na ta Člc u oprli, zlasti v Šolskih zadtvah Id, ko je bila v zadnji sesiji državni-ga zbora glasovita debatu o nemškem državnem jeziku, sta mej drugimi dva najuplivnejša poslancu na desnici, grof Hobetiwart in Kl ni-Murtinic odloČuo izrekla svoje prepričan je, da je člen 19. popolnem v moči, da ne potrebuje nobenih zvršilnib postav, ampnk, da se ima vse državno življenje, t. j. postavodajstvo, kakor uprava, bodi si državna, deželna ali občinska po njem, kakor po osnovni državni postavi, ravnati.
Da levičarji zdaj nekaj mešajo in da oni, kakor smo stišali pri omenjeni debati poslane* dra. Sturroa, potrebo posebne zvrSilne postave poudar-jajo, to nos ne srne motiti,  Zukaj  oni takrat, ko se
je ustava delala, neso bili te misli, drugaće bi bili to potrebo gotovo izrazili, kakor so storili pri drugih Členih, kjer je bilo zvrčilne postave potreba. Njim je zdaj le žal, da so člen 19 s tako nepogojno ve-ljavo sklenili in bi ga radi zdaj z napačno interpretacijo v moči zavirali.
Ali vender kljubu vsemu temu, da so vse naj-vjSje držiurne-oblasti in veHna dr?avnega zbora te misTr^-i4«^^omenjeui čleo 19. popolnem v moči in veljavi, vender smo Slovenci še daleč, daleč od tega, da bi bil on tuđi dejannko ur^sničen.
Več je uzrokov tej neprfjetuej prikazni, ki ni ne drž«vi ne narodom v čast. Znkaj, če se državne osnovne postave ne spolnujejo, to je gotovo za vlado pa tuđi za dotične narode vselej — testimonium paupertati.s.
Ti uzroki so se tuđi že mnogokrat očitno raz pravljali, tako da neso nikomur neznani. Dancs hoćemo samo jedne reci omeniti, ki ae nam Slovencem in sploh Slovaoom prav pogosto očita, namref-, da inrjmo premalo energije iu da se sami za svoje pravice premalo  pogHnjumo.
Boj za naa u u rod ni obstanek ffe nikakor ni konf-an Narodna ravnopravnost je za nas Slovence po vefem še zmirom na pupirji. In kdo more refi, da naSa narodnost ni v resni nevarnosti, ko vidimo, s kp kini ognjem, s kuko n^obzirno srditostjo su va-njo zaganjajo naši /.opemiki od severa in od juga. Dokler se tem z«<gri/.eoiro potujčevalcem ne ustavi delo in z uresniĆenjem prave ravnopravnosti ne odvzame upaoje njih .slovanožrnim nakanom, do-tlej ne nioremo in no t*memo odložiti orofcja. Pa tuđi v materijalnim oziiu se ne moremo nadejati posi*bnt?ga uapredkn, dokler nemamo za svojo nn-roduont miru. Int^r armn  silent rnunae.
Torej boj za narodnost še ni konfan. On je ntizo^iben. Samo toliko snio zdaj na boljem, da ^o na^e pravice po državni ustavi pripoznaue in du t>e opiramo na ustavo, ko jih branimo. Država satna nam mora dati potrebna sredstva za uarodno ravnopravnost, ker je to nje ustavna dolžuost. Na to stališče s« nam je odloftno postaviti. Tu kaj nam je zbrati iu združiti vse svoje moči in delati z vso vstrajnostjo. Začasni neuspi'hi nas ne smejo plašiti, ne nam nrcit in trdne volje podiroti.
Mi   sicer   tuđi   do   zdaj   nesmo   nikoli križem
rok držali in imeli smo v najhuj&ih stiskah rodoljubne može, ki .su trdno stali za naše narodne pravice. Ali jedno nam je, vedno na potu, ki bistveno zavira nače napredovanje, to je da se nam ni še posrečilo, premagati nasledkov politične naše raz-drobljenosti. Razdeljeni in raztreseni se vojskujemo za svoje narodne pravice, ter smo posamezni skoro povsod preslabi, da bi zmagali.
Za primer vzemimo naše nesrefne rojake na Koroškem. Znano je, da jim je uemško nasilstvo i ljuddko solo popolnem ponemčilo, ter materinem jeziku niti toliko prostora pustilo, da bi se ga slovenski otroei vsaj toliko naučili, da bi slovenski katekizem brati znali Obt-inam to ni po volji in 86 tuđi pritožujejo, pa kakor je čuti brez uspeba, naj-brž za to, ker ne znajo svoje pravice dognati. Ko bi znali, gotovo bi donegli, kar so ćeske obCine, na Nižje Avstrijskem, ki so po razsodbah upravnega sodisča dobile materini jezik kot učni jezik v svoje ljudske Sole.
Kakor koroškim, tako se nemara  godi tuđi ^ drugim  Slovencem,   ki   si sami ne morejo pomupa* in potrebujejo   pomoči   od   drugih   svojih   srečneji slovenskih  bratov.                                  ,
Združimo se torej in napravimo* tuđi mi, kakor Poljaki na Pruskem, vseslovensko društvo v brambo naših narod uib pravi c Vsi skupaj imtinio dovolj razumnih in izobraženih močij vs»cega stanu. Najdejo se m<ižje, ki bodo z uma svit-lim mečem potegovali se za pravico svojih bratov, mi drugi pa tuđi luhko vsak kake kraj car je zlo'iimo na leto, da jim nekoliko trud in stio^ke povrnemo. Potem na živo delo za ure.~<ničeiije Ćlena 19. državnih osnovnih postav. Pomozi sr sam, 'n B»k ^e ti pomoči. Preudarite dragi rojaki to misel, potem se nadalje domenimo.                                                 S
Politični  razgled.
Uotranje  <Ieželc.
V  Ljubljani 19. julija.
Privrženci Chlumeckega ^e pri/adevajo,   da bi se mej  njimi in Coroninij^vun  kiubom napravilo spo-razumljenjo   in    cako    intanovila   neku   flržavit« stranka.    Cblumtc^y se tedaj že hode pridruži-vladi,  ker vidi, da tako itak liberalci ne prtdejo p,, kimilo.    To  ju   pa silno   razdražilo   d'uge levičt 2lastt Herbstovce, iu   nj'h   listi  hudo   obirajo  Ćulu-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski »pisni grof A. K. Tolatoj,   poslovenil 1. P.)
XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka.
(Dalje.)
— Veliki car, — odgovoril je Koljco in zbral ves svoj pogum, — tedaj še nesem bil zaslužil tvoje velike milosti; ko je knez Nikita RomanoviČ odpe-Ijal k tebi tovariše, vrnil sem se jaz zopet na Volgo k Jprmaku Timofejeviču, če mi Bog ne da kake nove prilike služiti tebi."
A do tedaj si plenil moje ladje in oropal moje Kizilbaske posle na potu v Moskvo.
Ivan Vasiljevifi 8e je bolj nasmešljivo, kakor pa jezno držal. Od predrznega poskusa Vanjuhe Perstnja ali Ivana Koljca minulo je že bilo sedein-najst let, a carjeva jeza ni trajala tako dolgo, če ni bila vzbujena z okritim rozžuljt'njem njegovega osob-nega samoljubja.
Koljco je bral na Ivanovem obrazu aamo željo žaba vati se z njegovo zadrego. Zato je pa tuđi on nalašč povesil glavo, popraskal se zh tilnikom iu zdr-ževal prekanjen, jedv?. vidljiv smehljaj.
—   Vera, da sem kriv, pred tvojo milostjo! — apregovoril je poluglasno.
—  Dobro, — rekel  je  Ivan, — vidva z Jer-makom sta že poravnala svoje  krivice,   vse  minulo je pozhbljeno;   a ko bi bil prej prišel v moii   roki, ne bilo bi ti dobro . . .
Koljco ni nič odgovoril, samo mislil si je sam pri sebi: „zato pa nesem šel pokoriti se ti, veliki car!a
—  Počakaj, — nadaljeval je Ivan, — tu mora biti tvoj prijatelj.
—   Ej, — zaklical   je in obrnil   se k carskim dvornikom: — ali   je tukaj oni   razbojniški   vojsko-vodja? kako mu je že ime? Mikita berebrjaoi!
Začelo se je Sepetanje v tolpi in gibanje, pa nikdo ni nič odgovoril.
—   Slinite? —   ponovil   je   Ivan z   moSnejšim glasom: — ali je tukaj Mikita, ki se   je  bil   podal z razbojnik i  v Žizdro, vojevat se.
Na ponovljeno vprašanje stopil je i« vrata nek star bojar, ki je bil ntkdaj poveljnik v Kalugi.
—   Car, — rekel je in nizko se prikloni!,   — tega, po katerem vprašaš, ni tukaj.    Še tisto   leto, ko je prišel v Žizdro, od tega   bode že   sedemnajst let, so ga ubili Tatarji, in ž njim je pala vsa četa.
—   Ali   je   res? — rekel   je   Ivan: — a  jaz tega nesem vedel!    Nu, — nadaljeval je,  ko se je zopet obrnil h Koljcu: — če ga ni, pa ga ni, hotel sem vaji vkupe pripeljati in videti, kako   bi se poljubila !
Na atamanovem  obrazu se je prikazala žalost.
—   Ali ti je žal po tovariš i? — vprašal ga je Ivan s   smehljanjem.
—   Žal,   car! — odgovoril   je Koljco in ni se bal razžaliti carja s tem primaujem.
—   Da,  — rekel  je  zaničljivo   IvaD, — tako je prav, vsak žpluje po svojem  vrstniku.
— Ali reB ni Ivan vedel ?a smrt Serebrjanega, ali se je pa le delal, da > e ve, da bi pokaza!, kako malo se meni za one, ki ;>e iščejo njegove   milosti, Bog ve! Ce je pa les še le zdaj zvedel za njegovo osodo, je tuđi težko uganiti, ali um je bilo kaj   žal
meckega, alasti pa „N. Fr. Pr.u in „Deutsche Ztg" Podednja pravi, da ni zveza mej Chluuieckim iu Co-roaUujtm ne bila u kaka državna stranka, ampak Btranka najgrozovite|£t'ga narodnega pritiskanja.
Šobki udsek moravNkega deželoega zbora jo sklenil prositi da «h v Iglavi ustauovi neonska državna obrtua dola. Zato so glasovali vsi nutn4ki liberalei in srednja stranka; Ćebi predlagajo, da bi ta ftola bila utrakvist čua, pa njih predlog je bil zavržen. Nadalje je Soiski odsek sklen.l predlagati deželnemu odboru, da na| preUče uzroke, slabega oblaka Brnske visoku tebniške iole. Čebi sn za to predlagali, da se uveoe jezikovn* jednakopravnost na tej soli. Njih predlog je pat. V ponedeljek priđe zadeva o Iglavskei obrtni doli pred zbornico io je tedaj pričakovali burne debate.
Pri vditvah v mentih in trgih za šleiijski deželni zbor, ki so bil« predvćeraj, so povsod zraa-gali nemški l;beralci. Ćehi in Poljaki so samo v jed-Dem kraji se udeležili vohtve.
VnaiiJ«* države.
Francuski kunu1 kt s K i taj em se boda neki tako poravuhl, tla piača Kttaj 50 milijonov odAkod-ninu in  prizoa  vne točke T' tdiunke pogodbe.  —
Kakor sa poroča v „Pol Curr" iz Skadra, se prepiri mej kristijani in mabomedansi v /Mbanlji se veduo nRdaljujejo. Olo v Skadru oi nobenega dne, da ne bi se pngodil kak tak slučaj. 1. t. m. are ča li so se trije kristijani izinej Kastratov z mnbo-medanci iz Seral'ija Tak oj se je zaćel boj in dva kristijana »ta bila ubita. Oblasti se pn za to nič ne zmemjo.
Iz Kumunije se je poslednji čas preselilo mnogo rodovin v Bolgarijo, Srbijo in Amenko, ker 80 je prepovedalo kro.^njirstvo. I^elujejo se uajveč Židovi; puslednji ćus se je neki 760 židovskih rodovin [/selilo.
V Egiptu sh povsod delttjo velike vojnike priprave, kaže se, da se namtjtavu začeti energično po-Btoputi proti Sudanu. Angleško vojno poveljstvo bo pa zato porabilo le lastue ćete, ker so Egipćani slabi in neziiiiesljivi. Misi se pa v nngle.ških voja-Skih k rog ih da je gt-duiija auglečka okupacijska armad* i a to <lelo preslaba, zato se bodo kmalu poslali novi angleški iu indijski vojni oddelki v Egipet.
Dopisi.
Iz Šltocljana na Dolenjskem 13.julija. [Izv. dop ] Naša občinit je v 15. dan t. m. skleuila in v isti odposlala uasleduji protest:
„Visoka   c.  kr. dezelnu   vlada!    Nameravanje slavne   kranjske   braniln ce   v Ljubljani,   nepostavno postopati glede   uporihe   reservnega zaklada za n8 potrtbno   čisto  neui.-ko   .:olo v Ljubljani   in deloma kruAen ••  tega zaklada  v  navirie^no   korist naSej de-žeii 8 tem, da je blagovolila tuli ogromno svoto da-rovuti   ueiiemu   n*»Š!J   deželi   nevarnemu društvu za zgradbo deluvskih stauovanj,   boljsi rečeno, za izpe-Ijavo njegov h.   našej domovini pogubonosnih nakau, —  razžatilo   jo   blagi čut domol|ubov slovenskih na Kranjskem   ter   spravilo   našo debelo v zelo nevarni položaj. Opiraje ?,* na izjave naših  voditeljev in bo-rilcev   za   narodni  obstanek,   ki ao se pouatisuile v naših listih  „Slovenski Narod", „Slovenec"  in „Slo-van", da je postopanje   kranjsku hianilmce v Ljubljani 'i vtiiovaln m  zakladom   ue   samo proti njenim druitveniin pravilom,   ampak tuđi nezaslišano glede na  to,   ker   se   hoće   od   žuljev   slovenskega   kmeta pridobljeui deoar uporabljati za našej deželi  nevarne naprave,   mesto   da   bi pomagalo fc njim   celiti rane bednega   stanu   našega lataijn,  in osobito glede na
to, da se je kranjska hr«oi!nica ćelo predrznila zlorabiti veličanstveno in^e nH^ega presvitlepa cesarja in preblaženega deželncpa oi\ta Prana Josipa I, za katerega smo b li, smo m bodemo vedno pripravljeni žrtvovati zadnjo kapljo krvi, s tem, da hoče njene, našu narodno stotmjo uskrunjevalne nakane spraviti v dotiko a presvitlega vladarja obiskom naše mile domovine in tako zakrivati svojo politično bi-navščino, kouečno resno v poStev jemaje nevarno socijalno vpraSanje, katero se ne vedć 8 tak im nenaravnim in nezakonitim postopaojem politično oku-žene in zaslepljene stranke iizivn in pospešuje, — prosimo koncem ponizno znamovani  oajul|Uilneje:
Visoka c. kr. deželna vlada naj blagovoli vse navedene podatke in nasledke re^no v poStev jemaje, izpeljsvanje namer slavne kranjske hraniloice v Ljubljani preprećiti, s tem, da jej ne usliši neopraviftene prošnje."
V kratkem dopošlje se še več jedna-cih protestov z Dolenjskega.
Iz Ka ran i ka 17. juija. [Izv. dop.j V Va^Sem listu z dae 14. t. m. bilo je naznanjeno, da bode mesto Kamuik obbajalo obletnico bivanja Njega Velićastva v m.žetn mestu. Predno pop:^em slavnoit, opomnim, da je to slavnost obhujati, kakor se je razvidelo iz od županstva po mestu nabitib razglasov, sklcnil občiuski odbor v svjji seji dne 8. t. m. in je tukajšnji gospod župan, izvršujoč tu sklep, o tem znnnje dal tuđi fainemu uradu, c. kr. politićuemu uradu, poveljništ.vu tovarne za smoduik, kr^jnemu šolskeniu svetu in vsem tukaj ob^toje'im društvom. Zadnj • so pott'in v .skuj)iii seji sklenila se te slav-uosti udeležiti in dogovorna natanćneje spored.
Dne 15. t. m kot predduti prihoda Veličastva v Ktiinuik zbirala so se ob 8. uri zveĆer društva k bskljadi in t^erenadi.
Ko je ob 3/4 9. uro pokuil na Maleni gradu prvi stre!, prižgale .so se po oknih luci in v kratkem bilo je mesto čarobno razsv^tijeno. Ob 9. uri prićel se je sprevod po mestu. Na ćelu veteranska godna, za njo veterani a lampijoni, za veteranci požarna bramba z bakljarni in lampijoni in mej požarno braniho v vrsti polnošteviini zbor društva „Lire." Korakali so po mestu do otan-jvanja c. kr. okrajnega glavarja dr. Filipa Zaplotuik-a.
Tukrij   je   igrala  godba  in zt* to je pelo pev-bko društvo   „Slavnoftnb   kantato."  (Fr.  S.   Vilhar.) Ta krasna pe.sen pela se je izvr.stuo, posebno   odli-koval   se je   tenor-solo,  katerega je   pel   pevovodja druStva, g.  StefanćiĆ.    Po dokonćanein   petji   šel je sprevod    HpiciJiljuvan   od   brezStevilne    množice   do konca   predmestja   Šutna   in od tukuj nazaj do stanovanja župana gospoda dr. Sauac-a,   kjer je pevski zbor pel zbor „Svoji k svojim", za tem pa je igrala godba   veterancev.    Sprovod   je šel   potem  v istem redu nazaj v mesto   do mosta   tur.   Bistrico, oi tod v predmestje   Graben, od koder   se je   vrnil   in šel potem do  goatilne g. Fišer-ja.    Tukaj ae je  zaćelo živabno   g banje,   .seve'Ja   piostora  je manjkalo, bilo je na vrtu okoli 150  ljudij   in   ker je ta vrt za to število pretnajhen,   se  razume,   da je mogel imenovani g. gostiluičar prav strategično   operirati,   da je Bpravil   toliko   muožico   po društvih   razvršženo| na vrt,   iu   da   je poleg   tega  bilo  tuđi   nekaj   miz za druge goste, mej katerimi so bili g- župan, več c. k. uradnikov, čaatniki tovarne za smodmk itd.
Na vrtu je prav dobro šarala godba vete-rancev io pevsko društvo pelo je prav precizno veft pesnij. Da je bilo pri tem vae veselo, se razume, ako se premisli, da je bila većina skupaj do po^ne noći. Opomniti moramo, da se je mej sprevodom po mestu, io pri aerenadi zažgalo brezstivilno ben-galićnib ogenj.
Dne 16. t. m. zjutraj avirala je po mestu veteranska godba in tstrel ? Malega grt»da uazuaujal je prebivalcem meutu, <la je n>tpoi'il dan jeduolemice. Po mestu razobesile so se zastave.
Ob 9. uri zjutruj bila je napovedano slovesoa 8V. maAa. Vsled tega zbirale so se društva že ob 8. uri zjutraj in so okoli 3/* na deveto odriuila zopet z gudbo do f.trne cerkve, kjer j« naš gospod dekan bral tilovesoo sv. maco. Po niaii zapela se je cesarsk* pesen in po dokoučanem ceikvenem opra-vilu, katerega se je lazun v Slov. Narodu že napo-vedauih, udeležilo tuđi mnogobrojno obHuatvo, vruila so se društva v iwt-m redu zopet uazaj do kraja, kjer so su zbirnla.
Popoludi-e igrala je veteranska godba v tu-kajšnjih toplicab, zvečer pa je bil v vrtu g. Fiđerja koncert, pri katerem je ćitalnićni orkester tako iz-vratno aviral, da je moral posamićne toćke ponavljati. Ti gospodje, kateri zgolj iz narodnega nagiba igrajo in pod vodstvom g. F.lc-a neverojetno hitro Đapredujejo, svirali so ta večer Še ćelo opereto, katero cslišati nas je kaj iznenadilo. Svirali so jo tako precizno, da so jo na obće zabtevanje ponavljati morali. Bog jih živi! Še le po 12 uri v noć so pri-čeli gostje odbajati in s tem bila je slavuost končana.
Ker   ravno   dopisujem iz Kamnika, naj šu nekoliko   omenim   tuka|žnjega   narodnega   društva, — požarne   brambe.    To je imelo   dne 29 p. m.   svoj tretji redni   obćni zbor.    Na   dnevuem   reuu bilo je prvić poroćilo tajmkovo. Iz tega razviieli smo delo-vanje   društva   v   preteklem    letu,   število   čustuib, podporoih io izvršujoćih udov. Iz tega kakor tuđi iz na drugi točki dnevuega reda stojećega poroci I a blagajnika, sniorazvidili,da društvo prav marljivo dela in vt^ako leto očividuo napreduje. Odbor deia za prospeh druitvu, in   obfini   zbor je  pokazat   pri tretji točki dnevnoga reda t. j. pri   volitvi novela odbo a, da bO ^aalu^e bivšega   odbora   take, da si boljiih želeti ne more, in   volil   je   jednoglasno   prejsnje   odbornike   in   le naiiP'sto v   Ljubljano   prehe'ivšega   se   gosp. Josipu* Bernarda,   volil   je   odbornikom   g. Ivana   Knez-a c.  kr.  davkarskegtt pristava. Vsega priznanja vredoo delujeta gosp. poveljnik (Josip Moćnik) in njegov namestuik (Franjo Fišer).    Ta dva   gospoda   se   ne mtrašitH nobeuih žrtev za prospeh društva, bodi   si v tem aii  dmgem oziru. Pod vodhivoni takih povelj-nikov in pri pos neman ja vredni disciplini moštva pre-verjeni smo, da bode to  društvo, kakor je že v jeđ-nem slučaj i pokazalo, tuđi v bodoće  storilo  vse  za varstvo imetja prebivalcev našega mesta,  kedar   ga bo pozval njegov poklič.
Domaće stvari.
— (Tržaški škof dr. Glavina) posvetil je danes zjutraj od 7. do V4 10. uro v stolni cerkvi Čestuajst gospodov bogoslovcev v duhovnike. Po do-vršenem blagoslovljenji, govoril je g. škof dr. Glavina, novoposvečemm gospodom duhovnikom, jedrnat
po njem ali no; na njegovem obrazu ni bilo videti nikake žalosti. Ostal je na videz ravno tako ravno-duden, kakor je bil poprej, ko še ni dobiltega odgovora.
—  Oatani  tukaj!  — rekel je Ivanu Koljcu: — a ko priđe čas oditi   Bolhovskemu,   vruiti se v Ju-gorsko /emljo, pojdi ž njim . . . Da, pf. sem že bil poiabil, da Bolhovski izvaj?1. svoj rod od Uurika.   S takimi visokimi knezi je težava:   lej še z menoj se hočejo šteti v jedne razrede!   Vsi nuso taki, kakor je bil Mikita, da bi »i prosili k razbojnikom. Da bi ga pa ne bilo sram služili pod kozaškim atamanom, imenujem Jetmaka za kneza Sibirakega!   Ščelkalov, — rekel je zraven stojećemu pisarju, — napravi za Jermaka   pismo,   da  ga   jaz   imenujem poveljnikom vse Sibirije, a Mumetkula naj posije z moćno stražo semkaj v   Moakvo.    Pri   tej   priložno&ti napiži   tuđi pismo Strogonovim, da njim podarim za njih zasluge in dela: Semenu — Večja in Manja   Sol  na  Volgi Nikttu in Maksimu — pa dovolim brez davka kup-čevati po vseb tamošnjih mestih in kraj ih.
Strogonovi so se mu uizko priklonili.
—  Kdo izinej vas,  —  vprađal je najedenkrat Ivan, — ozdravi! je   Borisa, lio sera ga jaz bil ra-Bil s palico?
—  To bil je moj   starši   brat Gregor Anikin, odgovoril je Seinen Strogonov.    On  je   lansko leto po volji božji umri.
—  Ne Anikin, ampak Aoikijević, — rekel  je car in posebno naglasil posledoji   zlog: — jaz sem že tedaj njemu ukazal biti već kakor gost in imenovati se s poluim imenom po o&etu.     In   vam vsem ukazem pisati ae z „vicem" in zvati se ne za goste, a za plemenitaike!
Car je začel ogledovati mehko kožuhovtno io druge darove, poslane od Jermaka in odpustil je Koljco, ko je še poprej ž njim spregovoril nekaj prav prijaznih besed.
Za njim so se vsi razšli.
Ta dan so Koljco in Strogonovi bili pri Borisu Teodoroviču na bogatem kosilu.
Po navadnem napijanji carju, carjeviCu, VBej hiši in visokoprosveščenemu metropolitu, uzdignil je Godunov kupo in napil na zdravje Jermaka Timo-fejeviCa in vseh njegovih tovarišev.
—  Bog jih obrani dolgo v slavo ruske zemlje! — vskliknili so gosti,   ustali ao  8   svojih   mest   in priklonili se Ivanu Koljcu.
—  Priklanjamo se v imenu   vsega   pravoslav-nega sveta tebi, — rekel je Godunov z nizkim pri-klonom, — in v tvojej osebi tuđi Jermaku Timofe-jeviču, v imenu vaeh knezov in bojarjev, vseh trgov-cev in vsega ruskega naroda! Vsprejmi od vse ruske zemlje priarčno zahvalo, da ste zanjo toliko storili!
—  Da   preidejo  vaša   imena, —  zaklicali  so gosti, — k sinovom, unukom in poznim potomcem v večno slavo, Ijubezen, molitev, vzgled in pouk!
Ataman je ustal, da bi se zabvalil za čast, pa njegov živi obraz se je neprtčakovano spremenil od notranje razburjeoosti, ustna so se mu zagioala in v njegovih očeh so se prikazale solze, morda prvokrat v življenji.
—  Živi ruBka zemlja! — rekel je tiho in po-klonil se na vse strani, usel se je  zopet   na  svoje mesto in niti besede ni pristavil.
Godunov je poprosil atamana, da bi kaj po-vedal o svojem bivanji v Sibirji, in Koljco, je molče o sebi, začel navdušeno pripovedovati o nenavadnej sili in hrabrosti Jermaka Timofejeviča, o njegovej pravićnoti in kristjanskej dobrotljivosti, kako je oa V8elej ravnal s premaganimi.
(Koueo prih.)
latinsk govor, v kat^rem jih je opominjal, naj vsik dar izpolnujeio dolžno*ti avojena stanu io u»j bolo svoiim vernikom uzorni učitelji. V slovennem spre-vodu spremenili ho potem novoposvečeni ^ospocijn maSuiki g. vladiko v njegovo stanovanje v bogoslov-akena poslopji. Stolna cerkev je bila pol na pobožnih vernikov,
—   (Pri beaedi), katero priredi jutri Čitat-oica Ljubljanska povodom obletaice   bivanja Nj. Ve-lecatttva    v   Kranjskej    sodelovalo    bode   tuđi društvo „Sokol" in predstavljalo naslednje 4 sku pine: Železui krog   Križ. Oroaloni. Aogeli.
—   (Iz   Šaleške   doline)   piše   nam   več rodoljubov :    Da si amo daleć od Ljubljane,   ao nas veuder ueopravieeni napadi na „Sokolaa zelo užahli, ker nam je nSokol''  vedno bil in   nam  je   posebno od zadnje svečanosti v Mozirji zelo priljubljen, dru-gič pa tuđi zaradi teg«, ker se je najnovejši dnevnik predrznil   izrtfti,    „da   Kt?   naš   narodni   čut najrajSe razodeva   v   škandalita"4.    Mi   odločno   protestujeino proti tacemu sumničenju in globoko obžalujemo, da piSe glasilo vlade kuj   tacegu,   kar   bi   niti   ud dra. Giautsehnigga  v  Celji ne bili priftakovali.
—   (Slovenski   deželni   postanci   go riški) si z interpelacijo /uradi prepovedi slavnosti ne upajo na dan.    Interpelacija   bila   je   že gotova, a zmagalo   je   nuposled   „cincarenje"   v   veliko   fn splošno nevoljo VBeh narodnih  krogov   v   meatu   in po deželi.
—  (Slovenski jezik) je vsled zadnj h do godkov  v Gorici mnogo pridobil.   Štacuuarii, kavur-nar)i, pomočoiki, kupci, katerim prej slovenAćiua ni tekla, se zdaj jnko pridno urijo v nji. Neki Nemcc, upokojeni   vojuk,   ukazat  je   svojim   hčerara,   nuj se učijo jezik in penni tistega omoda, ki se tako krepko in lojalno pogmija za Hvoje pravice.           „So< aa.
—  (Nadvojvoda   Albrecht) priđe  v po-nedeljek v   Ljuhljauo   uadiorovat tukajšnie   vojaške oddelke.
—   (Umri) je včernj zjutraj na svojem gradu Vrhu pri Škocijunu g. gražčak Anton Tršiuar po kratkoj bolidu;, 68 let «tar.   Pokojnik bil je  vedno zanesljiv in odlučen narodnjak in kot veleposestuik volil je vedno z uui uduo-kouaervativno stranko.    Šeutko-cijanski obfchii je dlje časa župuuoval in bil po svo-jej odpovedi   prv.m   svetuikom   izbran.    Luhka   mu zemljici, i
—   (Botri in   botre,   pozor!)    Jutri   bo sv. binim v   p »sem   roestu.    Ker   imamo pa že več dnij veliko vročino, kateru   tuđi v nedeljo ne bo od jenjala,   prosimo vas, peljite   po sprejetji sv. birmo svoje   hirnij*nce   precej   iz   stolne   cerkvo   v hladuo seiico in  varujte jih pred premrzlo pijaco.  V cerkvi bo zaradi preobilega občiu^tva vladala hudn vrodna in slab vzduh.    Dati  ae je toraj, da bi slabosti ne napadale malih otrok. Prevzeli ate skrb za uji dušni blagor, varujte. jih vaaj jutri tuđi telesnin  uadlog in boleznij.
—   (Postoj i uska jama) bode jutri poceuši od 4. ure popoludne   električno   in   s  sveČami   raz-8vitljena, ker bode v jami posebna veselica,   katere se udeleže 61. iu 62. pe&polk, topuičarji in   koniiki okolu Postoj ine nastanjeni in pa uieleženci   uekega Dunajskega zabavnega vlaka. Ustopnina 1 gl. 50 kr. za osobo.
—   (Ukral je) hlapec g. Avija na Dunajskej cesti svojemu Bodružniku, hlapcu Leajaku,   iz   žepa suknje, ki je visela v hlevu, 40 gold. gotovega de-narja. A kmalu je okradeni v obleki Hohlapca Kos-tnač-a naše! ukradeno vsoto,   in   ko  je Kos mač  to zaznal, izginil ju kakor „kafra".
—  (Tatvino   v  kopeli) izvršil   je neznan tat,   ki   je deželne   blagajnice uradniku g. pl. L. v Koleziji ukral iz žepa mosniček a 13 gld.
—  (VroČina) povaodi   hudo pripeka   in oi več stranij tujejo se nezgode. Tako se poroča iz Šent Petra na KraBu, da je ondukaj   pri   vojaških   vajah jeden vojak umri valed aolnčarice, 7 pa leži bolnih.
V  Zagrebu imeli bo v četrtek  38  Btopinj po Gelziji, na Dunaji na Rtngstrasse 40 stopinj Reaumur-jevih
V  Ljubljani pa je včeraj toplomer v Krmperjevi hiši pri Hradeckega mosta kazal   36° R. ali   45° C.  — VBled te izredne vročine trpe hudo delavci na polji, zategadelj podražila se je mezda  in   žanjice   služijo dan danea po 80 kr. do  1 gld.   na dan  pri prostoj hrani. In še pod temi izrednimi pogoji jih ni dobiti. — Posestnik z LjubljanBkega   polja   nam je   danes pravil,   da plačuje žaujicam  po   80 kr. na   dan   in daje vsakej poleg hrane ao pol litra vina. A kljubu temu nema dovolj   delavnih  močij.    In   pri   tolikej
plači   >ito   baš   na   Ljubi janskem   pol i i   ni   nič   kaj prida obrodilo.
—   (Iz Cerkljan) ae nam   piše   v  17. t. m. Daues in vćeraj   so valed prehude   vrofiine pri žetvi tri ženske   nenadoma  umrle   in sicer:  jedna na Vi-Kokem,   druga v Prapotni   Polici in tretja na Zgor-njem   Đrneku.    Kakor ae aliSi,   jih je tuđi več obo-lelo.  Ljudie se trudijo, da bi hitreje spravili poljske pridelke,   boječi   se  hude   ure,   zato  toliko   nesreč. Bog  jtomagdj!
—  (Iz 01 Ae vka) ae nam piše v 18. dan t. m. Vrotina na Gorenj.skem pritiska tako htt'lo, da ljudje kar padajo in mrjo. 16. t. m. je PeterĆeva   iz  Ve-lenovega    pala    nn   njivi    na    Visokem   in   umrla. 17. t. m. Babohova iz PrHprotoe Police na njivi in Šlepetova iz Predvora v   gozdu. Drugo so že mrtvo dobili, a prva jim je po potu umrla,  ko so jo domov peljali   V Kranji jr tutii   17. t. m. jedna v gostilni pri Vrbeou, ko jej je šel po pivo,   pad!a in umrla. Pripoveduje ae tuđi, dn sti na Brniku   vfieraj   tako dve umrli. Nf vem, j^ li rea vrofiina uzrok, ali bode kaka druga bol^zen navstala. Ljudstvo je zelo vznn-mirjeno. Dobro  bi bilo,   da   bi   zdravniki uzrok teh nenavadnih sluGajev smrti preiskali   Vćeraj sti  tuđi še dve drug; ženski v nezavest   pali,   toia,   ker so jima ditli hitro vode in ker je k jednej na Trati pri Velesovem hitro zdavnik prSel, sti vender obe bolji. — Ako se bodu še kuj   jednacuga   prigodilo,   Vam hoćem precej sporoCiti, ako Vam drago.  (Prav ljubo! Uredn.)
—    (PomoČ   zoper   aolnćarico.)    Stari Ijudjp, katari se fie spominsjo hude vrocin«   v   pre-teklih letil), pripovedujejo, da jt* tuđi uji'gft dni tako silno pripekalo sohice, da je gosposka vsem gospo-darjein in posestnikom strogo prepovedala posle   in delavce od  11. uro dopoludne do 4. uro popoludne na polji puSčut-.    Ko   bi   36   stopinjska vroftina So dalje traj Li ali se še ćelo   povokfiala, opozorujemo že zdnj dotične politične oblasti,   tla   bi  po vzgledu svoj:h prednikov izoale potrebne   ukaze,   ki   bi za brnnjevali  delo na solnci o nsjhuji vročini opoludne. Ženjice na polji se v pravein pomenu besede p^čejo, bolehajo   m   niornjo   jih   v   holnišnico   prepeljevati. Včernj je umrlu zopet druga ženska vsled solnČHrice. Se mi v tne^tu po hišah   in   v  i enci   komaj prena-fianio   stritrtunsko   vročino,   kaj   pa  še   ubogi   kmet in dHavri na  polji.    Boditt tako   dobri in usmilite
j se jib!   Soj   Uelo   labko   zjutraj   ma^ari   ob   Stirih
: prifuo, Vo je hUidneje in   »j»j po/ne je   počivajo   do
i časa, kadur zopct lahko gredo   na njivo.    Tuđi   se
j je bati vsiod prt^ostega   hulehanja   po   vrofiini,   da
ne bi uuvstule  Uuke. kužne in im!e?ljive bolezni, Ua-
Jerih se lomo, (•* bo že prepozno, težko   odkrižili.
Skrbimo i»rej za svoje   in   zdrtivje   ubozih   kmečkih
deluvcev. Si vis pače, pura bellum! —
—  (Plodovi ta trta.)   V  Ivanovempolji pri Daruvaru je ob Kostilni tamošnje   tovarne za ateklo napeljuna velika trta,  ki ima  letos   nad 200   dobro razvstih gtozdov.   Mnogo Ijudij dohuja gledat to fe-noinenuluo trla.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Dunaj 19. julija. nWiener Zeitung" objavi ja zakone o uporabi mladostnih delavcev v rudnikih, o pospeševanji deželne kulture po vodnih zgradbah in po brezškodnem odvajanji gorskih voda.
Brno 19. julija. Verifikacijski odsek ukrenil je po daljšej obravnavi, da se zavrže volitev Noseka in grofa Schonborna. Vladni zastopnik pa je konstatoval, da ni bilo nikjer pritiska na volilce, kakor s e trdi, in da se na državne služnike ni uplivalo, da bi za ali proti glasovali.
Marseille 19. julija. Včeraj čez dan tukaj  24, v Toulonu 16 za kolero umrlo.
Razne vesti.
*  (Svoji k svojim.) HiSni   poaestnik Fos-Btinger v Linču zapusti! je 50.000 gld. za ustanove dijakom srednjih šol v Ltucu in Kremsmiinstru. Na izrečeno željo dobrotnikovo pa se ustanova srne pode-liti jzklufljivo le dijakom   nemSke narodnosti.    Slovenci,   kadar  imate   kaj tacega đenarja na razpola-ganje,   ravnajte  se  po tem Nemcu in skrbite le za domače slovenske sinove.
*  (Prij ateljica m kave) povemo,  da so v Braziliji na^li novo sadiko kave,  katuri pravijo „ma-ragadit".    Zrnje nove ruatliue ima uvršten okus in je boljše od navadne kave. Po mnogih krajih so že stare   uadike   z iiovimi   nadomestili.    Zuabiti se bo cenu kavi vsled nove izuajdbe kaj zuižula.
* (Pred sodDijo.)   Soduik: „Žandar, pripe ljite drugo pnčo!a (Žandar odide   in   pokaže   usto« pivSemu mlađemu molu proti Hodniku, na kar se U pred Bodnika ustopi) Sodnik: „Kako vam je ime?"
—    „Jakob,   Jakob,   Jakob   Kukovec."   — Soduik: „Koli&o ste stari ?u  — Jakob:  „Menim, to ne spada gem.*1 — Sodnik:   .Precej mi povejte svojo »turost!4
—  Jakob:   „33 let."   — S»dn(k:    „Ste luteran ali katoliftan?* — Jakob:  „Prosim, gospoi sodnik." — Sodnik-     „Ako se mi boste še   tedenkrat u>stavljali na vprasan,ja odgovurjati, Vaa dtim zapreti v jef'O ob kruhu in  vodi.u   —   Jakob:    „Jaz aem luteran." — „Ste   s temi   zatoženci   v sorodu   ali   v kaki drugi zvezi?u  — Jakob:  „Ja-*, in rt temi?  Še ne sanja se mi, kaj tacega, tfospoi Hodnik.   (Mej občin.stvom si-len smeh.)   —   Sodnik:    wNe   govorite nepotrebnih re^ij!"    Povzdiguite svojo desnico   in prisezite 1   —. Jakob:  BMen«m da ni treba gospod sodnik." (Obfien amt-h.) — Sodnik {ustane io zcupije:)   "Precej Vas boin zaprl,   ta se le Ae jedenkrat   drznete   mi ugo-varjati.  Prisezite !a (Jakob vzdigne roko. Sodnik ber« prisego in priča ponavlja za sodmkom pnsego.) Soduik :   „Priat'gam kakor gotovo   )e   Boi<   v uebe^ih." Jakob:   „Prisegam kakor  gotovo je B>g   v uebeaih
—  Sodnik: „Vse izpovedati.   kar vem."  — Jnkob: „V^h izpovedati   kar vem."   Sodnik: „N'C 7amolfiati, kar bi pripomo^lo   obelodamti   alodejgf,vo.u    — Jakob:  „Nič ZKmolrati, kar bi   pnpomo^lo obelodnoiti ziodejstvo."   — Soduik:   „In nič   ne govorit', nego resnico,"  — Jakob:   „In nič rje govoriti,  nego rei-n-co." — Sodnik:  „Arnen."  — Jakol>: „Amea."  —• Sodrik:     nKaj   imat«   toraj   povedati?"    — Jakob: „Gospod  polkovmk se Vnm lepo priporo^ajo in Vas vabijo z»»  danes zvecer ob osmi uri na obed.   Srno, katero so sami  včeraj ustreliii, ao dane« domov dobili    (Strašansk   smeh.)   Sodnik:     „Kh-w-j?    Ali n«8t« Vi   priča."  — Jakob:    „Ne,   gospod   sodnik. Jaz »em slm.'fi pri gospodu polkovniku; Vas moram v ^oste  vabiti in ker Vas nesem   doma nusel,   sem prisel semkaj   Ko som po Vas povpraševtil. mi priđe žandar naproti  in me  k  Vam pripelje.    (Splosen iu obteu smt'h inej  poslušalci.)
* (Antiteza.) „Gospod! ko bi bil ja/, tako neumen, kakor »te vi pametni, potem bi bil jnz pa-meten; ko bi bil pti jaz tako pametan, kakor ste vi neuinni, potem bi bil jaz najpametneiši človek na ćelem svetu.i;   —
Javne dražbe
21 julija. 3. eka. držb. poa. Andreja in Antona Le-naršiča iz Nadejnega sela, 70 gld., v Toscojini 1. eks, držb. travnika Ano Gosur iz Si&ke 3')0 gld. pri dež. sodaiji v Ljubljani. 1. eks. držb. pos, Franca Kovafiiča iz Pozniko-vega, 420 gld., v Velikih LašiĆah. !t. eka. držb. pos. Petra Linarja iz Golnika, v Trzi&i.
Umrli so v Uul»IJ«fciil:
16.  julija:  Jofcef Ogrič,   delavčov Bin,  r> mes., Kurja vaa fit. 8, za drisko.
17.  julija: Avgust BrunĆifi, sodarjev sin, 2 mes., Po-Ijarski   nasip 5t. 48,   za bozjastjo. — Pavla Majer,   kupče-valčeva liči. 4'/a leta, Kljnčavnićarsku ulice St. 1, za davico.
—  Marija Strava,  dulavka,  60 let,  umrla je   za   kapom ua Zeleni poti pri žetvi. — Juri.) Jazbco, žulezui&ki delavec, 62 let, Kolodvorske ulice St. 28, za udotrpoui v možganih.
18.  julija:   Pavlina Železnikar,   urednikovu,   žena,   28 lot, Marije Terezij© cesta št. 8, za jotiko. — Jožefa Polau-dek, brtinjevčeva hći, 5 inov,   Tržnika cesta št. 39, za jetiko.
—  Anton Štrekelj, crevljarjev sin, 3 mes., Krakovaki naaip št. 10, za bozjastjo.
V deželnej bolnici:
15. julija: Katra Pagliaruzzi, gostija, 72 let, za oslab-UenJem v Btarosti.
IU. julija: Janez Pokorn, kolar, 43 let, za vnetjem reber.
17. julija: Marija Omejec, gostija, 73 let, za prsno vodenico.
Meteorologično poročilo.
iE*  7. sjutraj  736 25ai».  -\-22'HC si. svz.j   jas.
.2.     2. pop.    735 41bib. 1 + 330 (J si. vzh.l   jaa.     000««.
ać   9. zvefier  735-53mn. I-i-250'(J isl. vzh.l   jas.
-•                                  ili
Srednja temperatura -f- 27*3°, za 8*0° nad nortnalom. dne 19   julija t. 1.
(Lzvimc telex«"HtitTju  porodili'-.;
Papirna ren a   ...               .....      80 gld.   55       kr.
Srebraa renta  ....          .....       81     r     55         „
Zlata ruo.........     103     n     30
fi0 "u marena ruutA.........       95     ,     85         «
Akcije narodtio bunk.'        ......     SftiS     ,     —         „
ivroditne .ikcijo               ....          .    .    301     »70        „
Loi.don   .              ........    121     ,     85
Srebro               ..........       —     -                 ■
Napol.............         t     .     67 »/i    .
C. kr. cekini .         ......         •    •          •     n     77         .
Noinake marke           .....              .       5W    „     55        u
40(g driavne »rečke  iz 1. 1854    250 gld.     12"»      ,     ->b         ,
Državne srećke iz 1. 1S64.            100 gld.    168    ,    Ih       „
4°/0 avbtr. alata routa, davka prosta.    .    103    ,    3i>       „
Ogruka zlata renta 6°/0......     122     .     Oi        „
-".'„               .    ...      »1     „     40        „
n      papirua renta 5"/0.....      88     ,     50        ,
5°'o štajerske zemljiSč. od/ez. oblig..    .     104     .     50        ,
Dunava reg. srećke 5°'o     .    .    100 gld.     115     n     tiO        ,
Zeinlj. obft. avstr. 4V«°,0 zlllti xa8t- li8ti ■     v2i     -     20        •
Prior, uftlig. Elizabetiue zapad, železnice    108    „    —        „
Pri>r. oblig. Ferdiuandove sev. železnice    105    „    75       m
Kreditne srećke......100 gld.    175    .75
Rudolfovo srećke   ....           10    „        19    „    —        .
Akcije anglo-avstr. banke .    .    120    ,      108    „    50       „
Trauiiuway-druftt veU.  170 gld. a. v.    .    215    .50        m
V neđeljo t^O.jiilija,
VOJAŠKI KONCERT
v švicarski hiši pod Tu mom.   (4Sn
Začetek on ' 'm5. uri. Ustopnina 15 kr. Otruci prosti.
JOSIP RADNICHAR,
V X^Jnl>lj*»"i»   Židovsku  ulioo &t.  O, pripot'oča svojo bogato zalogo    (178—1S)
za gospode, dame in otroke,
dobro in elegantno izdelane, po najnitjej ceni.
v9
na Mestnem trgu št. 8 v Ljubljani,
čisto novo prenarejena in ol^pšana b |iodobami in zrcali itd., se priporoča slavnernu p. n. oboinstvu. Dobiva se tu zjnfraj, kakor ves dan, najboljfia bel» Icnvn, popoludne in zvečer najbolj duhteca črn» kava, *»| in razne drugo i»i|t»6e, llU^rJI <td. Postavljena sta dva nova, lična blljardn, za bralce đve posebni unizi in veliko Slovilo raznovratnih ćntiulkov.    I'ostiL'žbo oheta najurnejo.
"CTlrltL Stupan,
(447—2)                                      kavarnar.
ADOLF EBERL,        j
stavbeni  in   pohištveni   barvar.    Izdelovaiec  i slikanih napisov. Lakirnik.                  i
LuHtna  f nl)rlltnci|a         i
oljnatih barv, lakov in flrnežev.
|             Prodaja na debelo in drobno.             J
|                      !Lijiit>IJHiia,,        (301-12)
I      Marijin trg:, tik fra&člik&nskega mostu.
I   Cenilniki  se   pošiljajo   ua   vuo   struni,   kdor  jih   želi.
l
Mejnarota linija.
Iz Trsta, v Slovi-Jork na.rav&ost.
Veliki prvorazredni parntki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenab  in z imiholjšM postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „!E3©.et -^.zig-lla.",   iilOO   ton, v 3a dan julija.
w       „Brita.xxn.la,",          -1200     „    _____
Kaj u ta   za potoke  *.1OO uoltl. — Vmesni krov  6© gold.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik „Teutonia", 34<>0 ton, odhod v 20. dan avgusta.
I'asaž;i —  Vmesni  krov Hii fgld. Potniki naj ae ohrnejo na
T- TEBK-CTILE,
generaliteta pasažnega agentu, Via  dell' Arsenale  Nr. 1,'J, Teatro Couiunale, v  Trsta.
Zaradi  vožnje blaga obrne  naj  se na l-lmllt<»uo <1' Ant. I*«Kl».V*'"» geuera ni   agent,                           (444—7)
T7"l SLll. O T7"-
Lek,   pripravljen   po   Komunu   Vlahov-u
v  Šibeniku iv  Dalmaciji).
I*o4l<lružnicu: V Trutu, Via dclla neaa St. 8. Ta   lek je   z   dekretom   ori  visokih c.   kr. 1  obbiHtij   poskušen   in   od   množili  medicinskih | red kosti priporocsin.
I Pulentuvulu ga je vlada združenih držuv I Sevoro - Amerikanskih in odlikovala z zlato I svetinjo 1!
1         Kako se je priljul.il   t:i lek   v  zadnjih de
I setih letih pri veliketu <>h£instvu1 kazejo iituofro-I broj.ia sprič( vala in zahvalna piamu, ki so doSla, I izumitelju.
I        Ta   lek f:oto\o poir.a^a pri slabini piebnv ■
1 ljenji, koliki, /Jatej žili, poinunjkaiiju ;i]ti'tit;v, •w^^^—~J prebajalnej lurzlici, slabem in pokvarjenem /.«-lodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih hoh'znih na jetrab in vranići in pri inorskej bolezni itd. itd. Zlusti Hluži za notranje. čifiecnje  iu  sploli jako utrjuje zdravje.
Vsakej steklenici pridana je brošura z nakaziloiu, kako rabiti.
Da se pa iz<»^tie ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valcr paziti na to, da je im steklenici samoj, tia napisnein liatku iu v brošuri inu: Kouiano Vluhov zaznamuvuno in ravno tako uzdano na /.»masku.                            (340 — 9)
Zalome imnjo; v Jjjubtjani: II. L. Wenzel, M Kirbisch, Ant. Stupan, Fi-iin Erfelt, G. finesda, J. Triuker, Luka Tnvčar, ]eka**MHr (i. V ecolli, Ivan Caleari, M. Voltmanu, Kud. rvonitf, restavrater južne železniee; v LaZlcih Toplieah: Teodor Gun-kel; v Ln&ketn trgu: W, Gedlioka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Sehuch, hotel Elelant, A. l'anck, Ukarnar liaiimbach, Karol Petricek; v Mariboru: M. lierdaja, Viiheltnina Irstitsch, Ivan Pobesehin, .Ioh. Schibert, s'adt'ićar A. Udchumii; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novsky; v Trbižu: A.  Fiebinger, hotel de la Gar.
Japonska velikanska ajda
prava in imravnost   došla,   je letoa  po   a* Ur. kft.,   kdor je već vzauie, fte eemji.  Z* zanesljivo kaljivost ae garantira.
J. R. PauHn v Ljubljani,   '4 6-3>
zaloga špecerijskega   blaga,  „pri  voglu". Po najvišjih cenah kupuje se
btlonni (kufer), cin, cink ii sta.ro ieleso
pri                                 (44-i—2)
Ivanu I»olliar-ji
v Brenovlh nlloah *t. 4 v Ljubljani. Kavno   tani   se   dobivajo   tu<li   Hleilllna   <»Kii|ld«ik (Spar-herde),  ki se uzidavajo,   ter   se preskrbi tuđi njih uzidanje.
Jordan-ovo
zflravilo za tuna ocesa
priporoea se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker
vaako đe tako ukorenirieno zlo absolutno in brez bo-
lečin ozdravi in se plača le vspeh.
Cena polovici staklenice 25 kr., ćeli steklenici 50 kr.
Andr. Jordan-ova
<l**«»|£-noi-iju   v  Olii-u«llnnu.
Po pošti  10 kr. več za poštno marko.
Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul. pl. Trnkoozy-Jl.                                           (439-4)
Za one, ki bolehaju v želodci, vojake, potnike, gozdat je, ekonome in za vsako hišo, priporočamo iz-vrstno
grenčico českega gozda
iz lekarne |irl ^rnciu orlu (Sehwarzen Adlcr) v Plun-u. To je izvrstno nredstvo proti alabemu prebavljenju in pomanjkanju teka, slabemu želodcu, •gmisenju, napenjanju, z^ugi, podiranjii itd. po užitku mastnih ali naponjajdčih jedij, na potovanji, lovu, niarših, in bi tedaj ne smelo manjkati pri nobenej hisi, ker je jako po^osto rabljivo in dra^oceno do-mače zdravito. Dobiva se v steklenicah po 5O kr. pri izdelovHtelji: leka n» Frim Ullmuiiu-ov4> udove v PImu-u n» C'<>t»koiu. Zulogo v LJub-IJnnt ima lekar J. pl. Trnkoczy.              (45^—1)
V cetrtek  17. t. m.
je prva  in prlhođitjl ponodeljek 31. t. m.
druga
dražba vin,
ki se nahajajo v kleti
krčme „zum Suđbalinhof(
v Kolodvorskih ulicah.
Začetek dražbe je ob 9 uri (topoludne na licu mesti.
Pri prvi dražbi se bodo pro<lxjula vina le za izrečeno ceuo ali nad ceno, pri drugi pa tuđi pod ceijo.
Najuljudneje vabi kupce k dražbama
(448-:.)       F. Kođrić-eva lontnrzia-masa.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
atenloe,  bolhe,   idurke,   mole,   muhe,  mrav-
IJlnoe,   preil6ke,  ptlćne   ĆrvlČo,   sploh vse žn-
žulke skoraj nenaravno hitro in trotovo tako,   da od
žuželkine zalede ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dohiva v  prodajaluici pri
ji. A\in;i,-u.
13, Hii3ova (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sllčarjl, trgovcu. Zaloge im dežoli iiuajo   tam,    kjer   so   uaznanjene po pla^aiih.                       (230—G)
PodpisaDi priporočuje svojo dobro
gostilno v Sori
liiš. ste v. 3,            i
v katerej toči dobro pivo in «lol«'njska vina liter po 28, \ »2 in 40 kr. ter prottekar po 52 kr. Ima tuđi dobre m. okusne gorke in mrzle jedi z;i vsako g .apodo.                       !
Menrik Kofou,
(453-1)                                                gostiloićar.
Glavna zaloga            !
naravnih rudninskih voda in studenčic:
Adelaidin studenec, Jiilinskn kisla vodn, ('ai'inthia-Htndenec, Emski Viktoria-stiidenee, Emski lirenčeki, Franc J(»»ipov grenki vir, FriedrieliH-liallna ^renkn vodu, (ileidienber^Hki Konsttmtinov vir, Sv. Ivanai vir, Kinin vir, Klausenski jekleni vir, GieHHbiiblerHka kislu voda, Hallskii jodna vodu, Hiinvadi-jeva ^renka vodu, KarlabadHka mlinfiica, Gradska votla iu vreloc, Marienbadska križna v<»da, Preblavska kisla voda, Kron-dorfska ki»la voda, liilmtska in Suiduchiidska ^renka vo<1h, Kodan,JHka kisla voda, Ktikorzv grenka voda, Ro^ratska kiHla voda, Rimski studence, Ofenski Viktoria-studeiiee, Selters voda, Sv. Lovrenea jekleua kisliua, KaiinbadHka vrelska sol, 3larieiibtid«ka in Hallsku jodna sol, Kniske pustile, ltiliiinke pustile itd.
Že 26 let obstojeća trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sani-tetuemu uradu, nefro tuđi vsakeniu izmej naroćnikov izvirne fakture n»i razpo-ladanje, da se vaakdo lahko preveri, da so sklenicu napolneno b pravimi friš-nimi  imenovanim!  vodami.     S spoštovanjein
Pet«r Lassnik » Ljubljani.   (3nn)
(Popis© o vodLatL iiz. "torošvir© zastonj.)
Trgovska akademija v Chrudimu.
Ziu'etkom  novela  šolbkega leta (15.   Septembra  1884)  odpre   se v   Chrudimu  tretjl      , tećaj  trgovske akademije.                                                                                                                i
Chrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghrudimsltej meatnej i občini s podporo visokoga državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna aola na to, da pripravlja učence na podlagi obČne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu staliača. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvrščuje zaradi širnega delokroga mej srednje sole. V prvi razred vsprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovrSili IV. razred gimnaziju, realke ali realnega gimnazija, ter so pri vsprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost. Izrednim učencem je  na prosto   voljo  dano,  poslušati  posamezne  predmete.
Šolnina znaša v trgovskej  akademiji  za vsak  tečaj   50  gld. na  leto.
Oni abiturijenti, ki so pred ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe a 13. junija 1884, »t. 10.47G, pravico za ugodnost jednoletnega  pro^tovoljca.
Oglasila vsprejemajo se od 12. do 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero j«:  radovoljno  pripravljeno  takoj  odgovoriti  na vsa  zahtevana vpraaanja.
1                   V CHRUDIMU,  v  1. dan julija  1884.
!            Za kuratorij trgovske akademije:
■                                     X>r.  Macliek,   župan.                          (443—2)
Izdatelj iu odgovorni urednik: Iva u Železnikar.
Lftstnmu in ti^k „Naroune T'-ka-1-  r.