Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Ulja ▼ pondeljek, sredo ia petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
S «redai&vom se more govoriti mi dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6L 113.
IMnina listo:
Celo leto	.....12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno........ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen iist za slovensko ljudstvo.
Št. 108.
Maribor, dne 1. septembra 1911.
Letnik UL.
Širimo „Stražo“!
Poletni d,nevi so za nami. Jesen in zima s svojimi dolgimi večeri sta pred durmi. Zopet bo več Časa naj razpolago in po naših kmečkih domovih' se bo zopet začelo pridno Čitanje. In ti časi so velevajžni za našo organizacijo in izobraževalno delo sploh. V poletnih mesenih je naše delo, rekel; bi, bolj zunanje. Sumne veselice se vrste z maniiestajcijskimi shodi. Sicer je, slkjoro vedno združeno dulce et utile (prijetno in koristno), vendar pa v teh poletnih mesecih prevladuje zunanji blesk in sijaj. Sedaj na jesen se bo pričelo mrtša delo ponotranjevati. Velikih' prireditev skoro ne bo več, toda mesto tega se bo zopet razvilo živahno društveno življenje, naše knjižnice bodo zopet imele premalo knjig in naši časniki bodo zopet romali od. hiše do hiše, iz roke v roko.
OjdloČilnega pomena je, kaj kdo čita. Zlasti še Časopisje se sedaj res ne imenuje več zastonj sedma velesila. Ono ustvarja jafvno mnenje in razpoloženje in v hitro živeči naši dobi je marsikdo, ki Črpa iz časopisja vse svoje modrosti in pod vplivom časopisja zasnuje svoje svetovno naziranje. Kjer je razširjeno naše 'dobro časopisje, tam smo povsod na dobrem. Ljudstvo je izobraženo, ve kaj hoče in, mora, se značajno in možato bori za naše, cilje, ne pozna sramotnega odpadništva im posurovelega liberalizma, ter vedno neomajno stoji za našo katoliško-narodno stvar. Hvala Bogu, lahko smo zadovoljni. Naše delo dosejdaj ni ostalo brezvspešno. Pretežna večina spodnještajerskega ljudstva stoji za nami, koraka za našim praporom. Teda mnogo je še ledine, katero treba preorati. Marsikje še ljudstvo v svoji nezavednosti tlačani nemškutatrstvu, ali se pa pusti trapiti od liberalizma. To se mora spremeniti. Eden najvspešnejšib pripomočkov je naša „[Straža.“ Sirimo jo, poskrbimo, da jo bo ljudstvo čitalo in vspehi n,e bodo izostali.
„Straža“ se je v nedolgem času sjvojega obstoja povsem udomačila in povsod priljubila. Postala je ta-korekoč nekak bistveni del naše organizacije, katere
PODLISTEK.
Politiki.
Nekoč sem bil stopil v vaško gostilno.
Ni bila ravno prazna ta gostilna; okoli velike javorje/ve mize so sedeli nekateri bolj znani vaški možje in politizirali na dolgo in široko. Na mizi je bil liter črnega vina z enim samim kozarcem, ki je krožil od soseda do. soseda. Eden izmed (njih je hitro pil, ko je prišel do, njega, drugi pa, ki se je bal računa, ga je delj časa pridržal pri sebi, d)a ne bi preveč popili. Vendar, vino je bilo že razlito po mizi,, nekdo je nalival Črez kozarec in, imeli so mokre :„jpruštofe“ na komolcih in teklo jim je črez rot( mize na hlače.
Ko sem vstopil, je vstal Bregar Iz svojega sedeža in se mi je približal. Bil je že vinjen, a ne preveč. V i„$rožcab!“ je, bil, kakor se to pravi. Prijel me je za ramo in se je zasmejal napol pijano:
t„Ha, ha, ha! Danes ga pijemo. Ampak, kaj pa sem ti že hotel reči? Ti, ki marsikaj ves, povej mi, kdo je ljudem glav zmešal, 'da imajo toliko strank, da se venomer prepirajo. Jaz vem, včasih ni bilo nič tega in bilo je lepo. Pili smo in smo; govorili druge reči.“
„Kako to mislite?“ sem ga vprašal.
,„Kako da mislim? Rgrtd bi vedel, kdo je stranke napravil. ITo bi rad zvedel od tebe.“
„A, to želite izvedeti?“
In, imenoval sem mu par imen, katerih pa si ni zapomnil, spoznal sem iz tega, ker je hotel pozneje enega imenovati, pa m Šlo.
JAli veš, kaj bi jaz s takimi-lei napravil, ko bi jih imel v poji popolni oblasti“, me je potem vprašal.
„Kaj pa?“
„Kaj? Čakaj, da ti povem. Najprvo bi jih dal obesiti, nato obesiti in potem vstreliti!“
si ne moremo misliti več brez „,Straže.“ iTo. k^že tudi število naših naročnikov, ki se djan za dnem množi in je. prav častno. Ampak pribiti mforamo, da se mnogokje vse premalo skrbi za razširjenje našega lista. Mnogp je Še premožnih našihl .somišljenikov, ki bi lahko bili naročniki,, na stotine je še gostilen in trgovin, ki jih zdržuje naše ljudstvo, kjer pa ni naše Straže.“
Na delo, daš postane to drugače! V vsako premožnejšo hišo, v vsako gostilno in trgovino „Stražo“! Ne bodimo šalobjhrde in ne prakticirajmo neumestne popustljivosti. Nasprotnki skrbe in zahtevajo, 'da so njihovi listi vsepovsod. Zakaj bi se, pustili mi v tem oziru osramotiti?
Brez samohvale lahko trdimo, da smo o višem javnem življenju dobro poučeni in da se najsi povsod vpošteva. Kakor dosedaj hočemo delati tudi v bodoče. Samostojno glasilo smo, ki se brez ozira n,a levo in desno bori za* naše verske in narodne svetinje. Kadar se bo kdo drznil, kakor sedaj liberalci, frivolno igrati z našimi najsvetejšimi zahtevami, pa bomo vedno in vsakokrat nastopili odločno in. neustrašeno. „Kdor liberalec — ta narodni izdajalec!“ to je sedaj n,aša parola. Ostra in vničujoča je, toda zaslužena. Ljudje, ki se take norčujejo iz naših narodnih bojev, kakor sedaj liberalci, ne zaslužijo milejše obsodbe.
Jasnost ciljev in pošten ter odločen boj ža njih dosego, taki smo bili dosedaj in taki ostanemo. Zato pa. Širite „Stražo“!
Resna beseda.
(Piše poslanec dr. Verstovšek.!)
(Koneo.J
D, © 1 i t e v d e ž e 1 n e g a Šolskega sveta.
Ö načelnih vprašanjih te za Štajerske Slovence tako važne zadeve sem pisal v uvodnikih /„/Straže“ in že tedaj pozival učiteljska društva, da izrazijo svoje mnenje in označijo svoje stališče. Do sedaj Še slov. učiteljstvo ni storilo koraka, da bi javno dokumentiralo svoje soglasje s to že tudi staro zahtevo štajer-
skih Slovencev. Ali naj smatramo od graških Nemcev najete članke v „Slov. Narodu“1 za glasilo, ali vsaj za odmev iz slovenskih učiteljskih krogov? Tega ne moremo verjeti, da bi imeli ti članki le pičico izvora iz vrst slovenskega učiteljstva. Zato je pa tudi sveta dolžnost slovenskega učiteljstva, daj postavi na laž brezimnike v „Slov. Narodu“ z označenjem svojega stališča, katerega zavzema v tem vlažnem vprašanju.
Graška „Tjagespost“ doslovno prevaja dopis v .„[Slov. Narodu“ (sobotna številka dne 26. avg.), karteri pravi, da je slovensko učiteljstvo proti delitvi dež. Šolskega sveta, ker se godi šoli in pa slovenskim u-Čiteljem boljše sedaj pod knuto nemških nijcionalcev, nego bi se jim godilo pod ^strahovlado“1 duhovništva. Slovenski učitelji, pozval sem vas že enkrat, da to rafemerje dobro prerešetate in prevdarite po dejanskih razmerah, v kakšnem hlapčevstvu je slovenski učitelj sedaj napram nemškemu deželnemu šolskemu svetu, nemškim okrajnim zastopom in posameznim nemškim mogotcem. Vlenpar ne pozabite v svoji politični strasth k!ako nas bije vse skupaj tujec, koliko udarcev je že zadal slovenskemu Šolstvu! Zapomnite si, gospodje liberalni učitelji, d$ bodo za vas postale vsled vedno bolj prodirajočega nemšlkutarstva neznosne razmere; slovenski učitelji bodo zginili, na njih
se koda po slovenskih *n (dvojezičnih Šolah šopirili nemškutarji in renegati, katerih vedno več vzgajajo za, Spodnji Stajer. Ali ne čutite že sedaj dovolj, kako,, vam, navodnim učiteljem, izjedavajo kruh’ nezmožni, brezznačajni odpadniki?
Vse to hočete prezreti in se radi vdati še hujšemu JflapčeVstvu? Iz narodjnegaj učiteljstva naj nastane le renegatstvo na naših Šolah? Zal, da je res že precej redka četa pravih narodnih učiteljev.
Torej vse to nazadovanje vj narodnem učiteljstvu _vam nič ni mar; vse udarce tod strani nemškii-t a rje v lahko mirno prenašate in ste voljni se podvreči Še bolj nemškemu pritisku, kakor da bi poslušali na besede mož, ki narodno čutijo in delujeic v o-brambo pogina narodnega šolstva, in to zato, ker so katoliškega mišljenja in pristaši S. K. Z.
. 01 'Steinwenderjevega predloga niso napadali, ker je Steinwender svobodomiseln Predlog, katerega sva izdelala s tovarišem Roškarjem, napada neki J. L. v .„Slov. Narodu“, dasiravno pove isto kot Steinwender-jev predlog, samo da je podan v bolj določni obliki. Ker je predlog od naju, poslancev S. K. Z., že vidi
Zasmejal se je in je prisedel nazaj k mizi, jaz pa sem sedel proč na klop za vrata.
„Jaz pravim“, širokoustil se je robato Stefecelj, „vsi žandarji in pisači in enaka gospoda na svetu je brez potrebe. Kdo jih je pa klical ! Mi kmetje ne. — Kaj? Jaz jih nisem klical in ne rabim jih, ti Bregar tudi ne. Grivnik tudi ne — a?“
.„Potrebna gospoda mora biti. Ce ne bi se preveč razširila: lumparija“, je ugovarjal Rupnik.
„Kaj ?“ je vzrojil Stefecelj,, „fšlevdra, zakaj pa kradeš in; goljufaš in pobijaš'? Da bi ne delal tega, pa bi ne bilo treba sodnika in tiste gospode okrog njega.“
„Kdo krade, goljufa in pobija?“
i,,Saj tebi nihče ne pravi, neroda pijana. Rabil sem samo primero.“
„jTudi 'druga gospoda mora biti. Tudi učitelj in, duhovnik mora biti“, je rekel Smrekar.
i„Kaj, učitelj? Ti pa, ti! Kaj paj naredijo učitelji? Nič! Moja punca je celo leto hodila' v šolo, p‘a povem vam: nič bi n,e znala, da, se ni doma sama še učila. Samo za parado so, pa denar vlečejo. Pa bi jih potem Še kdo zagovarjal. Duhovniki naj bi učili, kakor so že enkrat“, se je hudil Rupnik. „Kaj, učitelji! Žandarji pa morajo biti in /sodniki. Pri moji kokoši ! “
In udaril je ob mizo.
„Kaj se boš toliko onegaivil in postavljal, šlev-dra(! Ce bi bil Jaz cesar, bi dal vse Žide poobesiti, od prvega do zadnjega. Kaj pravite,, a?“
iTako je modroval Klepač in je srebal vino. „Kaj pa ti praviš, Tone“, je dejal Bregar sosedu in ga je objel okrog vrata. „Midva nisva za politiko, kaj? Stara očaka sva. ITIoliko let bova kmalu imela kot Matuzalem. Pa recimo, ti si Izak, jaz sem Jakob. Delala bova pa po Noetovo. Tjrto bova zasadila, kaj? Pa bova vinca naredila in se ga bova napila, da se bova-navzdol po bregu zavalila.“
„!Mhm! Bova!“
veš?
vec m mogel reči Tone: bil je pijan,
„In vekomaj bova živela. Zato ker sva očaka,
JMhm! Bova! “
„Kaj bosta) vekomaj živela! Nič ne bosta! Jaz vama povem, da ne, ki nekaj vem. Jaz bodem živel ' stoindvajset let!“
Vsi so se zasmejali.
„Kaj se smejite, ki niste pogledali pedi daleč v svet in ne veste,, kako je ta stvar. Ce jaz rečem da bom živel stoindvajset let, more že biti nekaj na tem’ Iz trte ne izvijem nobene, k večjemu - če se mi ždi potrebno, da jo malo predrugačim, ali pa Še to ne! Da bom pa dosegel toliko starost, mi je ciganka pri-povedoviala, ne pripovedovala, prorokovala mi jo na karte m nji tudi verjamem. Vse ji verjamem. In videli boste, stoindvajset let star bom umrl.“
V eni sapi je izgovoril in pil. n- ^eTa* boš. živel stoindvajset let!«
Smrekar'’ka *6 ^ na*arbala — je rekel smehljaje
a^W’Tn^n6, iz mene norčeval? Kaj meniš, da ci-g nka laže kakor ti. Zja pošten dar mi je tudi pošteno prorokovala.“
Stefecelj je že kričal.
nalagala“0^’ ** P°Stei> denar te ie tudi Pošteno „iTi, ti!«
Stefecelj je bil ves iz sebe.
„'Ti lažnik!“
„Kdo je lažnik? Na!"
In sunil ga, je Smrekar pod reblra.
„Kaj! “ je planil Stefecelj, majhen kot je bil na klop in se je togotil: „ Jaz ti bom pok —“
•	končal stavka, zakaj steklenica z vinom se
je bila prevrnila.
Smrekar jo je bil hitro popadel in rešil Še ne« kaj vina. Drugo pa je teklo po mizi in na tla.
J.	L. vi njem veliko nevarnost za} učiteljstvo in za Šolo. Toda on mora konečno sam priznati, da bode treba preosnove ljudske Šole v tem smislu *. toda ta pi e-osnova se mora vršiti po učiteljskih druš.vib m po skušnjah strokovnjakov. Kličem vas učitelje na delo, pečajte se s preosnovo ljudske šole na dezea. Za tevate lahko celo od nas poslancev, da zastopamo vaše predloge. Veselilo me bode, če mi podate celi načrt te preosnove. Videli bodete*, da ga biodemo poslanci S. K. Z. vrlo zastopali, če bo le primerno zasnovan po naših razmerah na deželi.
Obsoditi moram vsakega učitelja, ki je proti delitvi deželnega Šolskega sveta. Tak učitelj ni naroden; ni naš; on je izgubljen za narodno šolo. Z žalostjo mora človek citati brezmiselne trditve in utemeljevanja, kakor so bila v „jSlov. Narodu.“ Primerjati Šolske stavbe na Kranjskem^ našimi na štajerskem in trobiti v svet, da govorijo stavbe proti delitvi, je abotno in neumno. Ravno tako izdajalsko je pa, se podvreči rajši nemškutarjem v deželi m se odpovedati glavni točki narodnega programa, kakor zdaj pri danih razmerah1, ko je gotovim ljudem nasprotna politična stranka na krmilu, pustiti v Šolstvu vodstvo tej stranki. Nemški listi s slastjo pišejo o slabih šolskih stavbah na Kranjskem, dasiravno „Narodov“ dopisnik ni pomislil, da s takim napadom ne zadene S. L. S., temveč staro liberalno stranko, ki je do zadnjih dveh let gospodarila v deželi in oskrbovala vse šolstvo. Nladalje pa tudi ni zasluga Štajerskega nemškega deželnega šolskega, sveta, da imamo lepe učilnice, temveč naših občin, ki so nosile in_ nosijo za te stavbe velikanska bremena. To utemeljevanje za izjavo proti slovenskemu deželnemu Šolskemu svetu jo pač prazno in ima svoj izbruh v golem političnem, strankarskem nasprotstvu. Tako oceni ,„|Tlagespost“ sama to izdajalsko početje slovenskih liberalcev.
Slovenskemu narodbemujučiteljstvu, k'i v pretežni večini ne bode pripustilo, da se njemu na rovaš kujejo narod ponižujoči članki v JSlov. Narodu“, bi svetoval, da se vendar enkrat povspne v idealno višino in resno zagovarja naše šolske zahteve iz narodnega in gospodarskega stališča. Ne zamerite mi, da odločno in odkrito povem svoje mnenje o šolskih zadevah Spodnjega Stajerja. Slovensko učiteljstvo naj nikdar ne pričakuje, da bi pripuščali za učiteljstvo povišanje plač, predno da n,e vidim, da se to z vnemo ne vrže v boj za narodne, zajiteve našega ljudskega, Šolstva in ne sodeluje skupno z nami za preosnovo Šolskega zakona, kakor je primeren na deželi. To je za mene kot politika in Šolnika pri danih razmerah conditio sine cgia non. Rajši odložim mandat, kakor da bi žrtvoval le pičico našega narodnega programa, zlasti glede ljudskega šolstva na Spodnjem Štajerskem. Zato tudi prav strogo obsojam take brezmiselne članke, ki so naperjeni proti našjim zahtevam v šolskem vprašanju.
Ce se vi, gospodje učitelji narodnega mišljenja, ne strinjate s temi izvajanji v „Slov. Narodu“, ne dopustite, da hi šla v javnost na vaš račun, ker le Škoduje vašemu ugledu. Izjavite se javno v teh vprašanjih, da vemo, da nam ni vpoštevati brezimnikov p<o iiberalnih listih. Le na ta način bode med nami uglajena pot in našli se bodemo z enakim programom glede Šolskih in narodnih vprašanj in šli skupno v boj, da dosežemo za slovenski Spodnji Stajer že več desetletij zaželjeni cilj.
Zadnji čas.
Piše dr. A.;
Število slovenske inteligence v primeru z nemško pada, to je gotovo, če tudi Nemci zatrjujejo, da vlada neguje slovenske uradnike, da „redi“ slovenski inteligentni proletarijat, ki zavzema nemška mesta itd!, itd.
Treba je samo pogledati različne Šlematizme. Kdo so industrijci na Koroškem, Štajerskem in na Kranjskem? Niemci! Kdo v Primorju? Dahi! Kdo dela v tovarnah kot vodjai, inžener in kot delovodja? Nemec in Italijan! Kdo je trgovec?, Nemec in nemškutar, Lah in italijanaš! Kdfo zavzema skoraj vsa najvišja uradniška in celo duhovniška in učiteljska mesta, in večino srednjih in nižjih, kdo služi pri železnicah, pri poštah in telegrafih v naših deželah? Nemec in Nemeo in zopet Nemec in k večjemu še Lah in poleg njih nemškutarji in italijanaši! Slovenci poleg teh životarijo ponižno kot delavci, uslužbenci, kot nižji in prezirani uradniki in uradniški — sluge.
..„Kriva je že naša usoda!“ tarnajo uradniki in učitelji in podobni inteligjentje pri ČjaŠici vina.
Ne, če je tudi svetovna usdda in zgodovina Šla preko nas in nas je pogazila, krivi smo vendar svoje usode sami.
Pred 60 leti je to bilo kajpada drugače. Slovenski kmet je bil premožen, dokler mu železnica ni iz-podoenila njegovih pridelkov in m;u ni tako otežkočil svetovni razvoj življenja. Inteligence, študiranih lju-dij se je tedaj potrebovalo Še malo in to malo število so dajali v naših deželah Slovenci, ki .do bili premožnejši nego Nemci v goratih' krajih, kajti vino in žito je tedaj' bilo več vredno nego živina. Celo še po nemških krajih so služili tedaj večinoma slovenski u-radniki.
Sedaj je pa drugače. NemŠklf kmet živinorejec je na boljšem nego Slovenec, ki obdeluje zemljo. In razven tega skrbi vlada s šolami ne za kmete, ampak samo’ za mesta in trge. Med tem se je pa slovenska inteligenca najprej po izpostavljenih nemških krajih, zlasti v Gradcu, nazadnje pa celo po večini naših' lastnih mest in trgov ponemšfkutarila, oziroma poitalijanaČila; vendar je na Primorskem postalo v zadnjih letih nekaj bjoljše, vsaj na Goriškem, poslabšalo se je pa in se slabša leto za letom na Koroškem, na Štajerskem in na Kranjskem.
Število nemških podjetij na slovenskih tleh narašča, narašča Število nemških uslužbencev, nemških uradnikov, in predi vsem nemških dijakov na u-metno, potom različnih nemških /„.dijaških domov“' vzdržanih' srednjih učiliščih v Ptuju, Celju, v Mariboru, v Kočevju in celo v Ljubljani in v Gorici.
25.000	kranjskih Nemcev ima 500 srednješolskih dijakov, 500.000 kranjskih Slovencev bi jih potem takem moralo imeti 10.000, de facto pa ima Kranjska samo kakih 2000 slovenskih srednješolcev, torej ravno petinko potrebnega Števila. In še se je našel nek psevdo-učenjak, ki je v ?„<Vedi“ razkladal in prodajal svojo učenost, češ, da na Kranjskem Študira preveč Slovencev, da se s tem vzgaja inteligenčni proletar-jat itd. itd. Risum teneatis amici !
Članek se je čital, kakor da bi bil v teh svojih zaključjih' dobesedno prepisan iz graškega JTagblat-
i,,Naj hitro eden posrka, kar je na mizi“1, reče Bregar, „Škoda, da bi stekla pijača na tla!“
Stefecelj se je pripognil in posrkal vino in pozabil na jezo.
Tudi Smrekair je bil pozaoil.
JAIi se ne bosta?“ je vprašal Bregar.
„Ti molči! Oba sta mu ukazala.“
„Jaz?“
JTi, da!“
JVama?“
„iNama, da! Pa kar tiho!“
.„Jaz ne, nikdar! Vama ne bom tih1 in ravno še vama ne!“
„Molči in to hitro!“ je kričal Stefecelj.
„,Noin, noin! Bregar ima reht. Gut, Bregar, — gut!“ je nemcuril Tone in kimal pijano s svojo težko glavo.
Možje so postajali bolj in bolj srditi, psovke so postajale grše in grše, besede ostrejše in prijeli so za stole in kozarce, pomirili so zopet in vneli zopet nov prepir.
Jaz pa sem odšel, le še od daleč sem slišal ropot in Šum.
** *
Pozno v noč je bilo, ko so se vrcali iz gostilne domov. Ni jih bila ravno velika družba, toda rabili so cel klanec, po svoji šdrokosti in dolgosti. Sli so, kolikor se je dalo tiho, da ne bi 'dali povoda raznim jezikom, a vseeno jih je bilo slišati dovolj. Vinjeni so bili vsi in so šli prijateljsko domov. Nič več se niso prepirali in usmiljeno so vlekli enega s sabo: bil je popolnoma pijan.
Zavlekli so ga kot leseno klado na nek hlev; na seno so ga deli in kakor so ga položili, tako je ležal. In nihče ga ni pokrižal.
In tedaj sem bil jaz m vasi.
Slonel sem ob plotu in sem jih slišal in tudi videl sem jih ob bledem svitu lune, in ves ta prizor mi je stopil pred oči kot nekaj straišjnegia, četudi je bil tako navaden, tako vsakdanji.
Zamislil sem se bil in strmel v daljo, kjer so še žarela okna daljne hiše na nasprotnem bregu,-
'Takrat je nekaj Skrenilo na klancu, zaslišal sem stopinje in začuden sera se ozrl.
„Ali ki kaj videl očeta?“
Devetletno dekletce je bilo, ki me je to vprašalo, — slabotnega, trepetajočega telesa in plahih, rosnih oči.
JTvojega očeta?“
Pogledal sem jo natančneje.
JA, ti si Tonetova Lizika/? Glej, kiako da te po noči tukaj vidim?“
„Kje je oče?“
Bejede so ji silile na jok,
JN01 nisem ga. videl.“ — Laž! mi je zaklicala vest. — „(Ah, pač. Da, preje sem ga videl. (Sel je domov, ali ga ni doma?“
„Ne ^ Mama ga Čaka in joče.“
.„Reci mami: oče pride jutri. Danes ne more priti, veš, Lizika. Sel je k sosedu spat. Jutri pa pride za gotovo!“
„Danes, danes! Mama joče!“
In zajokala je tudi Lizika.
„Čakaj, da ti povem! Domov te spremim in spotoma ti povem vse, zakaj ne more priti oče nocoj domov.“
Težko mi je bilo in nisem vedel, Iqajj bi otroku govoril. Spremil sem jo do hišnih vrat in skoraj si ni upala v sobo:
„Mama	bo	jokala,	če	pridem	brez	očeta!“
•	*
In hočejo,	da	bi vladali	svet,	ne,	celo	da bi še
vladali vesoljstvo in prešibki so, da bi vladali sami sebe. In iz njih pohlepnosti in tope modrosti de rodi gorje tisočerih, ki so poklicani v veselje, poklicani so v življenje in najdejo smrt.
Ne previsoko z voščenimi peroti, da jih solnce ne raztopi * * r
m
,	.	.	• •	•
TTo je zgodba, katero bodo čuteči razumeli, — drugi pa bodo pljuvali za njo, kakor na pohujšanje, la se je podaja v lepi obliki ; oboji pa, pametni in nespametni, bodo dobili vtis od vsega tega, djaj sami ne bodo vedeli kdaj in kako * ■ ■
ta“, ki je Še le predlkratMin prinesel, nekaj člankov o „umetni reji vindsko? inteligence" in podlistek „(Učenjaka“ Khulla o „umetni reji slovenskega jezika.“
(Toliko o Krajajski. Na Štajerskem ni nič bolje.
50.000	Nemcev in nemškutarjev, 1400 dijakov; -450.000 Slovencev 700 dijakov,, namesto 14-000, torej rlavno
20.	del; na KoroŠkom so slovenske številke Še smeš-nejše.
iT|u ne pomaga nič narodno tafrnajnje:	narod
naš je obubožal, vsi premožnejši, ki lahko dajejo sinove Študirat, so; se* pcmemlš[ktutarili; tudi nič ne pomaga strankarsko tarnajo je starejših naših somišljenikov: „Kaj bom spravljal ljudi študirat, ki postanejo pozneje drugačnega!,mnenj a, ki preidejo v nasprotni tabor! “
To so abotna tarnanja. Pri nas so razmere take, da moramo stremiti za tem, da ustvarimo nad-produkcijo inteligence, da narod pptem, odda lahko nekaj ljudi v nemškutarski tabor, in naša stranka lahko zgubi nekaj privržencev, ki prestopijo kot odrasli v nasprotni tabor; to je eksistenčno vprašanje za našo stranko ih pa eksistenčno vprašanje za naš narod.
Zadnji Čas je že. Zadnji čas za našo Stranko, zadnji Čas za naš narod. Naši ljudje se rekrutirajo iz Jneinteligenee“, iz kmetov in rokodelcev. Ti pa neradi dajejo ljudi študirat radi slabih gmotnih razmer in radi pomanjkanja ljudi j. Stvar naših somišljenikov je, da jih vspodbujajo, da poiščejo nadarjene fante in. jih spravijo v Celje ali v Maribor v študije in da jim poskrbe za prvo leto malo podpore. Pozneje se-nadarjen dijak že sajm spravlja naprej. Zadnji čas je že za našo stranko, kajti slabe letine zadnjih let bodo Število kmečkih dijakov še bjolj skrčile, če ne začnemo te misli šteti in gojiti kot strankinega! vprašanja.
Za dosedanjo inteligenco v mestih, ki je go 'večini nam nasprotna, pa ostanejo razmere iste, in pa njih otroci, ki imajo več priložnosti za izobrazbo, bodo tuicš zanaprej zavzemali vsa boljša mesta in pri tem bodo seveda ostali istih nazorov, kot njih očetje, in bodo lahko pritiskali z uma in žepa mečem na našo stranko.
K'ar velja za našo stranko, velja motati s mutandis tudi za ves naš narod, zlaisti na Štajerskem in Koroškem,. In ne pozabimo: Čigar- je inteligenca, tega je prihodnjost. Tudi za naš narod je že zadnji, zadnji čas!
Tarnanje, da nam vlada ne da nobenih špi, in zlasti ne strokovnih, tudi nič ne vredi. Izkoriščajmo te, ki jih’ imamo! Ker jih je malo, je to nam včasih1 celo lahko v prid s tem, da lahko centraliziramo svoj naraščaj in ga lažje nadziramo in vodimo.
Pa ne pozabimo: zadnji tyafs je že za našo stranko, zadnji Čas za naš narod!
Zadnji Čas je posebno letos, ko že pišemo dan
1.	septembra. Dne 16. septembra je sprejem. V 14 dneh se pa vsak nadarjen dečko Še lahko pripravi za izpit in v 14 dneh se stariši lahko pregovore; in Če predolgo premišljajvajo, si kmetje itak zopet primisli-jo kaj takega. Torej na delo, naši somišljeniki na kmetih.
Kdor se pa v ta namen žrtvuje, žrtvovati se mora docela! Da je treba po cele ure starišem prigovarjati, da je treba fanta na dan po dve uri poučevati, to je samoobsebi rajzumevno. Isti inteligent pa ne sme tudi pozabiti, da mora priti s fantom k vpisovanju, kajti drugače se zgodi, da stariši ali njih -namestniki v mestu (dostikrat nemškutarji), oni pa v zadnjem trenutku v mestu pregovorjeni, dečka vpišejo kot Nemca, in tako se to, kar bi imelo biti nam v prid, spreobrne v kvar.
Preskrbeti se mora pa dečkom za prvo leto tudi pošteno stanovanje in hrano in. nekaj gmotne podpore, in tudi v tem je treba kmečkim starišem pomagati. Pred vsem je pa dolžnost naše inteligence, naš naraščaj pozneje v počitniohh nadzorovati in ž njim občevati, da ni pozneje toliko praznega tarnanja, da je kdo „prešel v nasprotni tabor.“1 Kdor z mladim človekom občuje, ta ga izobrazujie!
(Ta narodna in strankarska dolžnost ni bogve-kako težka, ker zahteva bolj dušepne nego gmotne žrtve.
(Torej žrtvujmo se pomnoževanju in izobraževanju naše inteligence in to docela in hitro; 3qa|ti zadnji Čas je že.
Uvaižujmo posebno, da sle je na Spodnjem Štajerskem na vseh treh gimnazijah, v Celju, v Mariboru in v Ptuju, vkup vpisalo na novo v prvi razred še le celih 60, beri šestdeset dijaikov. To je za nas naravnost uničevalno število, če se ne požurimo in ne gledamo, da se jih bode dne 16. septembra vpisalo v privi razred dvakrat toliko kot dosedaj.
Torej na delo in prihodnjost mora biti naša!
Politični pregled.
Tiran v Ischlu.
Češki namestnik knez Thun je dospel dne 30. avgusta zjutraj v Ischl, kjer bo sprejet ofd našega cesarja.
Menger umrl.
Na Dunaju je umrl v 73. letu starosti 'Maks Menger, ki je bil dolgo Član nemške državnopravne stranke in 36 let član avstrijskega državnega zbora, in sicer do leta 1907. Bil je tudi plodovit pisatelj in politiki Spisal je svoj čas znamenito delo „Avstrijska volilna reforma,, in „CeŠko-nemŠka sprav#,.“
Poljski kat. shod v Pžemyslu.
O tem znamenitem shodu smb že v zadnji Številki obširno porjočali. Danes naj omenimo le tretji dan kongresa, ki je najvažnejši, ker so se pravzaprav še le ta dan vršila prava posvetovanja. Dopoldne so zborovali trije odseki, ki so razpravljali o organizaciji mladih delavcev in obrtnih vajencev. Skle-nila S6 jo resolucija, da -naj vsa katoliška društva de-lajo na to, 'da še osnujejo po celi deželi Špecijelna mladinska društva. (Tudi škofi so bili pozvani, da naj izdajo v tem smislu skupen pastirski list.
Na predlog urednika HoroMieca se je sklenila resolucija, M zahteva za mladinske zločince poseibna sodišča.
Niato se je v daljših referatih1 razpravljalo o centralizaciji karitativnih organizacij.
Drugi odsek, se je bavil s povzdigo marijanskih društev in tretji je razpravljal o organizaciji poslov, in o varstvu mladih žen. in deklet.
Popoldanska posvetovanja so razpravljala p gospodarski organizaciji, izseljeniškem vpraŠianjw in tudi o ženski organizaciji ter o katoliškem tisktl^ Po daljši debati se je shod zaključil. Kot zadnji je govoril ekscelenca grof Ternovški.	r
Nato so zapeli v pžemysl£ki katedrali „iTe De-um“ in vsi škofje so podelili .udeležencem svoj blagoslov.	, .
Ceško-nemška spravna pogajanja.	(
Češki agrarci so imeli v Pribramu manifestacij sko zborovanje, na katerem je več govornikov soglasno izjavilo, da je . ena izmed kardinalnih točk agrarnega prograjma: Brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora. To je direktiva, ki so jo svoj čas vzeli agrarci s seboj v državni zbor. Ce se tega načela do sedaj tudi niso strogo držali, vendar pa lahko zdaj izjavljajo, da bodo v bodoče brezpogojno zahtevali, da se ge opusti ta ppogramna točka. Sprejeli so tudi resolucijo zoper uvoz argentinskega mesa v Avstrijo.
m	♦
m
V	Opavi se je posvetovala narodno^socialna stranka v, Sleziji o reorganizaciji stranke. Sklenili so izjavo, ki izvaja med drugim: Vlada nameravana CeJibem zopet uvesti spravna pogajanja. V imenu veliko tisoč šlezijskih Cehov pozivamo v tem kritičnem trenutkju češko delegacijo, naj ne sklene miru, marveč zahteva, da se reši istočasno češko-nemški spor v vseh treh deželah češke krone, kakor tudi na Ni-žje-Avfstrijskem. Ne pozabite šlezijskih Cehov in vztrajno zahtevajte enakopravnost Cehov po vseh deželah. Brez sprave v Sleziji je tildi nemogoča sprava na Češkem.
•	r :
• *
„Narodni Listi“ pravijo, da je to pot knez Thun posebno previden in se vzdržuje vsakih predčaisnih enuncijacij, zlasti pai ne govori niti besede o svojih načrtih, da ne ovirajo komentarji njegovih besed morebitnih vspehov njegove akcije. List pravi, da niti ni prav govoriti o spravnem delu, ker obstoji to delo samo v odstranitvi nemške obštrukcije v Češkem deželnem zboru ter v omogočenju dela deželnega zbora, kar je v interesu tako Nemcev kakor Cehov.
Češko.
Agrarni list „ Venkov“ poroda, dia bo sklican češki deželni zbor okoli 20. septembra na zasedanje, da pa bo imel samo eno sejo, v kateri- pridejq na Vrsto prezidijalna poročila in nekatere nadomestne volitve v nacionalno-politično komisije. Državni zbor bo baje sklican potem začetkom oktobra.
Ogrska.
V	ogrskih političnih krogih vzdržujejo vest, da pride ministrski predsednik Khuen-Hedervary dne 10. ali pa dne 12. septembra k cesarju v avdijenco, da mu predloži predloži predloge glede novih volitev. Ministrski predsednik, ki se je v pondeljek vrnil iz Hedervara, se je v parlamentu napram nekemu Časnikarju izjalvil, da je mogoče, da pojde v najkrajšem času k cesarju v avdijenco, vendar pa nima še povoda, ki bi ga k temu silil. Iz tega sklepajo, da hoče ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary počakati, kaj sklene Kosisuthovat stranka, ki ima danes konferenco, dla sklepa o nadaljnem postopanju.
Poslanec Vlatky-Schlichter je izstopil iz Ko$su-thojve stranke, ker noče sodelovati pri obštrukeiji Ju-sthove stranke.
Maroko.
Nemški minister zunanjih zadev Kiderlen-Wäch-ter je govoril, z dopisnikom pariškjega „Journala“ in je izrekel mnenje, da se bo sporaziimljenje med Nemčijo in Francijo doseglo. To je tudi verjetno, a ne zaradi tega!, ker so francoske ponudbe za Nemčijo u-godne, marveč zaradi tega, ker se Nemčija boji vojne. Dejanski položaj je'namreč tak, da je Nemčija popolnoma osamljena in da bi v sluö|:i(ju vojne imela proti sebi ne le Francijo, nego tudi Angleško in Rusijo, Avstrija bi pa ne bila dolžna ji pomagati. Vojna bi bržčas poKenila popoln poraz Nemčije in zato se Nemčija le ne upa strune napeti do skrajnosti.
Spomini na srbsko zaroto.
Novakovič, eden glavnih zarotnikov zoper prejšnjega kralja Aleksandra, napoveduje v .,/Lribuni“, da bo začel objavljati dne 2. oktobra 1911 spomine na zaroto. Nagibi niso politični, podati hoče le objektivno zgodovino dogodkov.
Koreja.
„lAgence d’Ektreme-Orient“ poroča iz Soula na Koreji:
Proces proti koreanskim zarotnikom je končan. Obtoženci so bili razvrščeni tv, dve skupini. V eni so bili brat morilca markija Ito z imenom Min Ken in 17 soobtožencev, v drugi pa časnikar Liang Chi Tse in 14 njegovih prijateljev. Glede Ah Min Kena in tovariše^ niso mogli najti nobenega dokaza, da bi bili hoteli umoriti koreajnskega podkralja, generala Te-rauchi. Vendar so „^ugotovili“, da so pri bogatih Korejcih nabrali denar, sicer le par tisoč yenoy, da bi organizirali upor zoper japonsko gospodstvo. An Min Ken je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, a njegovi soobtoženci na prisilno delo od sedmih do petnajstih let.
Liahgu Chi Tse so „.dokazali“, da je nagovoril več bogatih Korejcev, da se naselijo v Chien T|ao na kitajski meji, kjer naj bi zbirali čete za osvobojenje domovine. Liang Chi Tse in štirje njegovi prijatelji so bili obsojeni na dvanajstletno ječo, deset drugih obtožencev na ječo od šestih mesecev do enega leta. Japonska vlada in justica kaže, dai ne zaostaja prav nič za ruskim barbarstvom.
Perzija.
Perzijsko' ministrstvo je — kakor poroča ,jVos-sische Zeitung“ — podalo svojo demisijo, katere pa regent ni sprejel.
„Lokalanzeiger“ poroča iz Teherana, da je položaj v Teheranu še vedno miren. Princ Salar ed Dauleh je iz KermanŠaha brzojavno naznanil parlamentu svoj prihod v Teheran in obljubil parlamentu svoje varstvo. Nadaljna poročila ppravijo, da koraka Salar ed Dauleh z 18.000 jezdeci in desetimi topovi proti Hamajdanu. Govori Še, da bo iz Hamadana šel potem po treh potih proti Teheranu. Predstraiže so že odšle iz Hamadana. Samad kan je Baje zafeedel okolico Tebrisa. V ReŠtu pričakujejo drinod princa Sua es Sultaneha. Čete bivšega Šaha dtoje pri Sar varkuhu. Kje je Mohamed Ali, tega se ne ve. Dočim poročajo angleški kbrespondenti, ki so v najožjem stiku s perzijsko vlado, o zmagah vladnih čet, poročajo ruski korespondenti ravno nasprotno. Perzijska vlada skriva resnico. Najbrže še ni bilo odločilnih bitk. Splošno de množi število pristalšev bivšega Šaha. Kakšen bo konec, se danes pač ne more Še nar tančnejše označiti, ker Perzija nima pravzaprav discipliniranega vojaštva. Na obeh straneh se bojujejo le nomadi, ki poskušajo svojo srečo in ki so zelo nezanesljivi.
Hmeljarji, pozor!
Letaki S, K. Z. pod tem naslovom, ki so se poznanem žalskem shodu razširili med savinjske hmeljarje, so zelo razburili mešetarje, iri Čudno tudi liberalce, in kar je najbolj čudno, tudi sedanjega voditelja okr. glavarstva, dr. Brescharja. Mi smo govorili v letaku o napitnini, ki se je obljubila dajati. Tega tudi mešetarjem prijazni letak Hmeljarskega društva ne more utajiti, ki pravi, da so kupci obljubili dati „k celi kupnini napitnine po svojem lastnem prevdarku“. Zatrjevalo se je pred in po shodu našim zaupnikom, da bo ta napitnina znašala deloma po P50 K za kg.
Letak S. K. Z. je govoril torej o napitnini, koja beseda že sama označuje, da je pridatek prostovoljen in neobvezen. Govori se o njem tudi, da bo napitnina znašala deloma 1’50 K, kar tudi popolnoma odgovarja dejstvom, in v besedici „deloma“ zopet leži izraženo, da pridatek ni fiksna svota.
Toda besedilo celega letaka, kjer se mešetarje poziva, da imajo usmiljenje z obupnim stanjem savinjskega hmeljarja in kjer na drugi strani prosimo hmeljarje, naj nam naznanijo vse trdosrčne mešetarje, je razburilo vse mešetarje, prekupce in firme, ki niša vedeli drugega, nego da-so šli prosit sedanjega voditelja celjskega glavarstva in odbornike Hmeljarskega društva, na.j pomagajo.
Hmeljarsko društvo je že dne 23. avgusta izdalo letak, ki bi naj pomiril hmeljarje. Ničesar pa ni v letaku, kar bi naj vplivalo na mešetarje in prekupce. Sploh gotovi Hmeljski prijatelji sedaj svarijo samo kmete in pomirjajo, za mešetarje in prekupce pa nimajo nobene ostre besede.
Tudi okrajno glavarstvo ni hotelo zaostati, da bi se slovenskim in židovskim mešetarjem olajšalo stališče. Čeprav se v letakih niti z besedico ne omenja glavarstvo in Čeprav se nihče nanj ne sklicuje, vendar se je Čutilo poklicano, izdati okrožnico na županstva, kjer razlaga, đa napitnine, ki so v letaku
S.	K, Z. omenjene, niso obvezne. Tega letak tudi ni trdil, toda s tem se je doseglo, da je dr. Brescliar strankarsko posegel v celo akcijo, in sicer v prilog mešetarjem, prekupcem in firmam.
Vse se je torej v tem boju zavezalo proti hmeljarjem, edino Slov. kmečka zveza in njeni poslanci vstrajajo na strani kmeta-hmeljarja do zadnjega. Se eno hočemo storiti za hmeljarje. Proglasiti hočemo imena vseh tistih mešetar jev in prekupcev, ki niso hoteli vsaj 1*50 K dati napitnine, da bodo hmeljarji poznali svoje prijatelje, Zlato prosimo:
'Javite nam vse mešetarje, pre-kupce in firme, ki nočejo dati pošte-ne napitnine!
Zahtevajte v gostilnah katoliško* narodne liste Straža in [Slov. Gosp.
Postava za oskrbo malih stanovanj.
Postava za oskrbo malih stanovanj da vsako leto iz tozadevnega oskrbovalnega fonda znatne podpore, ki jih pa dobijo le take hiše, ki so v tehničnem, sanitarnem in nravstyeno-policijskem oziru dovršene, Ker pa so vzbudili ti pojmi napačno razumevanje in si je vsak mislil svojo stavbo v omejenih' ozirih popolno, je ministrstvo za javna dela izdalo sledeče določbe, katerim morajo v bodoče slediti vse stavbene zadruge in družbe, ki reflektirajo na podporo imenovanega fonda.
A.	) Ako naj te hiše vživajo ugodnosti zakona z dne 8. julija 1902, drž. zak, št, 144 (Ugodnosti za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji), tedaj veljajo določbe tega zakona in določbe izvršitve z dne 7. januarja 1903, drž. zak. Št. 6.
B.	) Ako se pa ne želijo ugodnosti, tedaj se naj upoštevajo, ne oziraje se na stavbni zaikop; katerekoli dežele, sledeči predpisi:
1.	Stavbišča ne smejo biti v bližini voda, kakor tudi ne v bližini kakega močvirja.
2.	Zid temelja in kleti naj bo stavljen ta,ko, da se razširjanje talne mokrote temeljito omeji. Sobna tla hiš brez kleti morajo biti, ako je stanovanje pritlično, najmanj 0’5 metra nad bližnjim terenom.
3.	Stene in stropi bivališč morajo biti povsem izdelani. Pri lesenih stavbah zadostuje tudi, Če je dobro z lesom zadelano.
4.	Vsi prostori bivališča morajo imeti okna, ki S6 dajo popolnoma odpreti in so obrnjena peposredno v prosti zrak. Okno enega bivališča ne sme biti manjše, kakor k; .večjemu ena dvajsetina sobnih tal.
5.	V svrho kurjave stanovaliŠČ in spalnic se morajo vzidati povsod priprave zla centralno kurjavo ali za peči. Ne sme pa biti v hišah nikakšnih zaklop-nic pri pečnih ceveh ali zatvornio pri dimnikih.
6.	Straniščna okna naj vodijo direktno pa prosto (ali na svetla, obširna dvorišča) in naj bodo primerno velika, da se lahko zrači. Nikakor ne smejo imeti stranišča neposredno dohoda iz spalnic, stanovanj ali celo iz kuhinjskih prostorov. Dno in stene straniščnih jam ne smejo prepuščati vode. Jame morajo biti najmanj 0’5 metra oddaljene od stanovanj in zrakotesno zatvorjene. Od Časa do čafea paj se jame izpraznujejo, kakor tudi smetišnice, za katere veljajo iste odredbe, kakor za gnojnice.
7.	Za hitro odvanjanje deževnice naj bo vsestransko, krajevnim razmeram odgovarjajoče preskrbljeno.
8.	Zadostna množina dobre pitne vode mora biti vedno pri hiši. V vodnjak pritekajoča deževnica mora skozi peščeno precejevalnico.
9.	Podstrešna stanovanja morajo imeti najprej vsaj nad polovico sobnih tal v višini 2’7 m prostega zraka in svetlobe. Proti vnapjim vplivom temperature se naj izdatno zavarujejo.
10.	Statut državnega fonda za oskrbo cenih stanovanj (drž, zak. Št, 113, z dne 14, junija 1911) določuje v členu 8 določeno število stanovalcev za posamezne hiše, Glasom tega higijenično jako važnega določila, mora priti v spalnicah in stanovanjih na vsakega človeka najmanj 10 kubičnih metrov zračnega prostora,
11.	V hišah za samske (spalnih in ložirnih), naj bodo za snaženje obleke, obuvala določeni posebni prostori. Nadalje naj bo dovolj stranišč — najmanj eno za 20 oseb,
12.	Ako dobijo v takih hišah stanovalci hrano, morajo biti v to svrho v hiši jako zračne jedilnice m drugi prostori,
13.	Važna potreba so naprave za umivanje, in pranje.
14.	Spalne in ložirne hiše, ki služijo sprejemanju oseb obeli spolov, morajo imeti ločene spalnične prostore.
15.	Tovarne in delavnice se nikakor ne smejo rabiti za stanovanja ali kot spalnice.
Raznoterosti.
S škofijske sinode. (Nadaljevanje.) V sredo zjutraj ob 7. uri je bilo sveto opravilo za vse rajpe škofe in duhovnike Lavantinske, za tem pa druga javna seja. V tej so bili slovesno razglašeni odloki solnograškega provincialnega zbora iz leta 1906, in člani školijskega duhovnega sodišča so bili zapriseženi. Ko so se sestavili še razni odbori, n. pr. za pregledovanje knjig in tiskovin, za nadzorovanje cerkvene glasbe, so bile med drugim prebrane določbe o gojitvi zmernosti in o cerkveni bratovščini sv. Cirila in Metoda, ki so vzbudile med zborovalci prav živahen razgovor, trajajoč do 11. ure dopoldne. - V popoldanski kongregaciji (od 4. do %7. ure) je bilo drugo premišljevanje o stanovskih dolžnostih duhovnikovih, na kar so bili zapriseženi udje predpoldne sestavljenih odborov, in se je razpravljalo o prevažni skrbi za srednješolsko mlajdino, — V Četrtek zjutraj so se po sv. maši posvetovanja nadaljevala in je bil za tretjim premišljevanjem (o najimenitnejših o-pravilih katoliškega duhovnika) govor zlasti o vodstvu Marijinih družb,; o Škofijski pesmarici, o ureditvi štole in o krščanski organizaciji. Popoldne se je duhovščina po svojih zastopnikih zahvalila prevzvi-šenemu nadpastirju za prejete nauke iji za pogostitev ves čas! sinode, pa kar so se obdelovala vprašanja, kako zabraniti obžalovanja vredno, vedno rastoče izseljevanje našega ljudstva v tuje dežele, in kako skrbeti za starinske umetniške spomenike. —
Ostalo sinodalno tvarino sp predelali štirje odseki, ki* so zborovali v prostem času. Danes predpoldne je bila sinoda po slovesni pontifikalni maši in po sklepnem nagovoru prevzvišenega, nadpastirja o sadovih sinode in o koristi izvrševanja njenih določb zaključena s posvetitvijo duhovščine najsv. Srcema Božjega Zveličarja in njegove Matere Marije, z zahvalno pesmijo in z zakramentalnim blagoslovom. Močno ganjeni so duhovniki ponovili obljubo spoštovanja, ljubezni in pokorščine do svojega neumorno za čast božjo in zveličanje duš delujočega nadpastirja ter jim kot vidno znamenje in v spomin te obljube izročili krasno izdelano vdanostno adreso, podpisano v imenu vse duhovščine od stolnega kapitelja. in od gg. dekanov! Bog daj, da bi obrodila sinoda mnogo dobrega sadu za Lavantinsko škofijo!
Na primiciji g. Paulica je darovalo vrlo šent-petersko ljudstvo za Dijaško kuhinjo 53 K 58 vin. in za Slov. Stražo 41 K 10 vin. Se enkrat vam hvala!
Duhovniške vesti. Gosp.ofJ Karl Gmeiner, župnik; v Sirjah, stopi v pokoj. Župnija Sirje je razpisana do 6. oktobra,	.
Iz fin. službe. Prestavljeni so: finančni tajnik dr. Karol Dobravc, iz Maribora v; Gradec, finančni koncipist O. Fischereder, davčni referent okrajnega glavarstva v Konjicah, v Brežice kot davčni referent; davčni oficial Ladislav Jerše iz ptujske davkarije k davčnemu referatu okrajnega glavarstva, v Ptuju; davčni oficial Franc Ribič iz davčnega referata Ptuj k davčnemu referatu v 'Judenburg; finančna stražna komisarja II. razreda A. Pfeiffer iz Lipnice v Gradec in 'J. Pogorevc od oddelka finančne straže v Celju k kontrolnemu vodstvu okrajne finančne straže isto-tam.
General Alojzij iz Celja je mnenja, da, bi bilo najboljše, ako odloži ma(hdat. Se lepše pa bi bilo, ako bi bil sedaj deželni zbor razpuščen. Potem se lahko navede sto nedolžnih vzrokov, zakaj se več ne kandidira!. In tako je zagledal beli dhn v „fNarodu“ od srede dne 30. avgusta 19*11 članek, v katerem „pdlič-ni spodnještajerski politik“ trdi, da bo Štajerski dež. zbor, kmalu razpuščen. Sekspir bi zaklical:	Dein
Wunsch war des Gedankens Vater, Lojzek!
Kun št ni liberalci. Neka kunštna liberalna bu-tica, ki je bila gotovo tudi pri znani oslovfltki pojedini, je iztuhtala v „Narodu“, da bi naj naiši poslanci dali svoje dijete po liberalnih mešetar j ih oškodovanim hmeljarjem. Le počasi, liberalna „duhovitost“’! Dajmo nekoliko preračuniti, ker: „Es kömmt Zeit, — es kommt Rat.“ Dijete vseh naših poslancev bi znašjale Čez poletne mesece par tisöö kron, liberalni meišetar-ji sp pa oškodovali savinjskega hmeljarja za poldrugi milijon kron. .Tistih par tisočakov bi tedaj ne bilo niti za obliž. Sicer je pa tudi preneumno, da bi naši poslanci plačevali odškodnino,, kjer so liberalci ciganih. Naj le sajni dajo lepe napitnine, saj jim njihov t, kšeft“ nese nad, 1 milijon.
Popravite krivico! Iz Dunaja se poroča, da se bodo z vršile pri raznih poštnih direkcijah v alpskih deželah velike spremembe. V administrativni službi v Gradcu in Linču se vpeljejo bistvene preosnove. Celovec dobi lastno poštno direkcijo, s katero bq združeno SOlnograško, ki se odklopi od Linča, Zgornja Avstrija, bo tvorila od sedaj napjrej sama ravnateljski okraj, ravno tako Štajersko. Združeni bosta samo še Koroška in Solnograiško. Da bi sie oziralo pri ureditvi poštnih razmer tujcu na naše narodnostne zahteve, ter bi se v tem oziru pravično postopalo, tega ne moremo pričakovati, saj smo vendar v Avstriji! NaŠai stara želja je, naj bi se za vse slovenske dežele ustanovilo v Ljubljani lastno ravnateljstvo, merodajni faktorji ne vidijo seveda nujnej(šlega spravila, kajkor da nas in naše želje prezirajo. Dajte se vendar spametovati in popravite, krilvico, ki jo nam delate !
Poslužujmo se! Velevažnai jezikovna razsodba upravnega sodišča. Stanislav 'Müller je vložil na mestni magistrat v Opavi prošnjo v češkem jeziku za sprejem v občinsko zvezo. Magistrat je to prošnjo zar vrnil s pripombo, da je poslovni jezik občine nemški in da se v drugem jeziku pisane Vloge rešujejo samo, ako jim je priložen nemški prevod. Mlüller se je proti tej odločbi pritožil na upravno sodišče, ki je izdalo sedaj to-le razsodbo:	,Avtonomne oblasti ne smejo
zavrniti vlog, ako so pisane v deželnem jeziku, ki ga v dotičnem uradnem okolišu govori, četudi samo neznatna manjšina. Določitev uradnega! in poslovnega jezika avtonomne oblasti je na, sebi obvezna za korporacijo samo in za njene organe, nikdar pa ne za jezikovno rabo tretjih, od nje neodvisnih oseb ali korporacij.“ V smislu te razsodbe je bil mestni magistrat v Opavi zakonito obvezan rešiti češko prošnjo v roku, določenem v par. 6 novele k domovinskemu zakonu, in je odločitev v tej stvari prešla, ker je magistrat rešitev odklonil, na* predpostavljeno politično oblast. — To važno razsodbo beležimo in; opozarjamo naše ljudi, naj se je vedno in ppvsod poslužujejo. Po naših mestih in trgih ter povsod, kjer imajo narodni nasprotniki oblast v rokah, delajmo na občino samo slovenske vloge.
Koga ste volili? Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so vsi soidni uradniki stali v liberalnem taboru in s posebno vnemo delali za celjskega generala Alojzijai. Zato sle nam čudno zdi, da ob vsaki priliki, kadar je treba kaj doseči, po Časnikih apelirajo na naše poslance, ne pa na svojega Alojzija. T/ako
tudi sddaj roti neki liberalni sodnikj v („Narodu“ naše poslance, naj se za. božjo' voljo* potegnejo, ako bo mesto okrajnega sodnika v Celju razpisano, ker baje pride gospod Oton Vidic za satnika v Novo; Mesto. Samo nekaj bi radi rekli, kar pogosto slišimo iz ust naših poslancev. Isti sodnouradni mazač, ki sedaj napajda naše poslance, naj bo vsaj toliko vnet za to stvar, da bo naše poslance pravočasno o kompetentih informiral.
Hmeljski mešetar ji, posebno žalski liberalci, v zvezi s hmeljßkimi Židi se pofšteno trudijo, da bi iz ubogihv po prisiljenih’ prejlprlodajah oškodovanih sar vinjskih hmeljarjev Čim več iztisnili; iščejo celo nepoštenega dobička pri tehtanju, prevržejo pismeno sklenjene pogodbe, vežejo hmeljarje že za drugo leto, jim utrgavajo pri dogovorjeni ceni itd. Posrečilo se je zasačiti par takih nepoštenjaiko v, zoper katere so se po poslancu gospodu dr. Benkofviču ukrenili najstrožji koraki. Hmeljarjem priporočamo dvojno^ pozornost pred sladkimi besedami mešetarjev, kajti te sladke besede so samo pretveza, da si pridobijo zaupanje producenta, katerem/u potem skušajo potegjniti kožo čez ušesa.
Darila za muzej. Vid Bermež v Rogoznici dve sliki na steklo, staro pesmarico (rokopis); A. Kurz-man star srebrn denar vojvodine Slezije in Volenije iz 1. 1664; dr, J. Žižek, zdravnik v Ormožu, 10 starih srebrnih in bakrenih denarjev; Elizab. Kočijaš star molitvenik v rokopisu iz 1. 1743; Pankr. Gregorc slov, knjižico Limbar med ternam iz 1.1768, Kranjska Zhbeiiza 1843 in 3 stare novce; I. Pušmek v VenČe-slu starinsko kresalo; Vid 'Janžekovič staro sliko in več tiskovin; dekan Tomažič 1 srebrn saksonski denar iz 1, 1539' in 1 benečanski doža Fr. Erizzo; I. Hlastec 5 okamenin, star prstan:; akad. slikar P. Markovič starinsko sliko; gimn. Merčič staro listino; I. Weixl staro svetinjo; I. Schneider, nadučitelj v 0-ganjevcih, čapljo; I. Mravljak 6 starih novcev.
Za „Slovensko Stražo“ so duhovniki udeležen-oi škofijske sinode, stanujoči v dijaškem semenišču, darovali ,160 K. Lepa hvala!
Našim mladeničem!
Ponovno vabimo naše somišljenike organizacije na občni zbor Zveze slovenskih mladeničev dne 10. septembra 1911 v Petrovčah. Vsaka, zveza, vsako društvo naj pošlje vsaj enega ali dva zastopnika na, zborovanje. Zlasti vabimo kraje, ki imajo namen, ali pa vsaj upanje, da si v bližnji bodočnosti ustanove svojega Orla. To so naša mesta!, trgi in industrijski kraji. Pa tudi popolifmTa kmečki okraji, ki so narodno ali pa politično ogroženi, bi morah misliti na u-stanovitev. Orla. Baš Orlova organizacija nam bode vzgojila junake, prave Spjartance, za boj proti nem-šlditarstvu in liberalizmu, nam bo vzgojila vzorne može, značajne, verne, kakoršnih tako zelo, potrebujemo v; času, ko hočejo naši narodni nasprotniki s šnopsom in denarjem, liberalci s surovostjo in brez-verstvom okužiti našo moško mladino.
Zlato v Petrovče na mladinski tabor, da se navdušimo za Orla, da damo v ustanovitvi Štajerske Zveze OrIo*v podlaigo za krepek razvoj ürlaj na Štajerskem.
Na svidenje in na zdar!
Štajersko.
Mariborske novice.
Pridobninski davek. Nadomestne volitve za iz-stopivjše člane in namestnike pridtabniniške ikbmisije davčne družbe III. in IV razreda) priredbenega okr. mariborska okolica, se bodo vršile po volilnih možeh izvoljenih dne 12., oziroma 11. septembra. 1911 takole: A. Za davčno družbo III. razreda dne 28. sept. 1911, od 8. do 12. ure dopoldan in od 2. do 5. ure popoldne pri davčnem referatu c. kr. okrajnega] glavarstva mariborskega, Kolodvorska ulica štev. 3, II. nadstropje. Voliti je 1 člana in 1 namestnika, s poslovno dobo do konca 1915, 1 Ölfaniaj in 1 namestnika s poslovno dobo do kjonca 1913. — B. Z|a davčno 'družbo IV. razreda dne 27. septembra 1911, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do S5. ure popoldne, pri djavč-nem referatu c. kr. okrajnega glajvajrstva mariborskega, Kolodvorska ulica štev. 3, II. nadstropje. Voliti je 2 člana in 2 namestnika s poslovno dobo do konca 1915. V zrni slu par. 20 osebnoKlohođninskega zaklona voliti se morejo le oni pridobninski zavez.ijpci (udje dotične davčne družbe) moškega spola, ki so 'dopolnili 24. leto starosti in uživajo vse 'državljanske in politične pravice.
Maribor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru se zelo živahno giblje. Komaj je priredilo veselico v Lembahu, že je napovedalo drugo, ki se bo vršjila dne 3. septembra v Studencih v vrtnih prostorih gospoda Šauperla. Ce hočemo, da bo naše delavstvo narodno zavedno in da ste ne bo potopilo v nemškem morju, je dolžnost mariborskih Slovencev, da to veselico mnogoštevilno obiščejo.
„Marburgerca“ naznanja, da je pisarna Milnega „„’Stadttheatra“ v Kasinu od 1. septembra naprej odprta. Bomo videli, kaj bodo letos počenjali Nemci v svojem vzornem“ gledišču.
Sttdmarka izkazuje svoj čisti dobiček, ki ga je imela letos phi prodajanju svojih srečk. Izmed 300 tisoč srečk je prodala potom kričeče judovske: reklame le 147.757 srečk, torej niti polovice ! Vendar pa o-stane Še kljub temu, da znašajo glavni dobitki 35.200 kron, še čistega dobička do 35.900 kron. Slovenci, zbirajte za syoje narodno-obrambno društvo „‘Slovensko Strajžo.“ Vsak dar je trpečim obmejnim bratom dobrodošel!
Celjske novice.
Volitev v pridobninsko komisijo. Razpisane so volitve v pridobninsko komisijo 3. in 4. razreda okraja Celje-dežela. Dosedaj smo se Slovenci teh volitev vedno udeležili in so bili tudi vedno izvoljeni slovenski kandidatje. Vsekakor je potrebno, da se tudi letos udeležimo volitev in odpošljemo y navedeno davčno komisijo može svojega zaupanja. Volitve v to komisijo so indirektne. Najprej se bodo torej! volili v posameznih okrajih volilni možje. Volitev volilnih mož 3. pridobninskega napreda se vrši dne 13. septembra t. L, od 9. do 12. ure predpoldne in od 2. do 5. ure popoldne, za, 4. pridobninski razred pa dne 14. septembra 1911 ob istih urah. Za 3. razrofl volijo okraji Celje 3 volilne može, Vransko 1 volilnega- moža, Šmarje 1 volilnega moža, Gornjigrad ,1 volilhC-ga moža, Laško 2 volilna, moža, za 4. razred Celje 44 volilnih mož, Vransko 15 volilnih mož, Smrjkje 12 volilnih mož, Gbrnjigrad 27 volilnih mož, Laško' 26 volilnih mož. Imena volilnih upravičencev za volitev volilnih mož so razgrnjena pri davčnih uradih navedenih o-krajev. Vsak volilni upravičenec, je že prejel obvestilo o tem, v kateri pridobniiniski razred je uvrščen, ob enem tudi legitimacijo in glasovnico. Vfsakdio naj te listine dobro shrani. Voliti je letos v 3. pridobninsr kem razredu dva člana namesto1 Ferdinanda Golo» granca, zidjarskega mojstra v Gatoerjih pri Celju in Alojzija Juvančiča, gostilničarja v Zlidanem Mostu, katerih doba se letos neha, in dv(aj najmiesftnika, nar mesto dosedanjih Alojzija Krajnca,! c. kr. notarja v Šmarju, in Maksa Tiurrišeka, gostilničarja v Žlabor-ju, okraj Gornjigrad. V 4. razredu je voliti dv)a člana, namesto dosedanjega Franca Cukala,, gostilničarja v Gomilškom, okraj Vransko, in Alojzija Sribarja, gostilničarja v Dobertešji vasi, okla j Celje, ter dva namestnika namesto dosedanjih Ivana Cesarja, podobarja. v Mozirju, in Nikolaja Pinteriča, krojača v Trbovljah, konečno; še enega namestnika namesto umrlega Valentina Južne, gostilničarja v St. Juriju ob Talboru. Imena kandidatov se bodo določila sporazumno z vsemi prizadetimi okraji in se bjodo objavila pravočasno. Prejšinje osebe se lahko znovič volijo. Legitimacija in glasovnice naj se pošljejo gospodu dir. Ivanu Benkoviču, poslancu in odvetniku v Celju, ali na politično društvo („Naprej“'V Celju, kamor se je tudi obrniti, ako želi kdio daljnih pojasnil.
Celje. Letak S. K. Zi. je govoril o napitnini hmeljarjev. Ta beseda že sama znači, da je ono, kar se da kot napitnina, neobvezno in prostovoljno. Zato je bilo več kot čudno, da je proti temu letaku S,. K. Z. izdal dr, Breschar okrožnico, kjer razlaga isto, kar je bral iz našega letaka vsakdo, ki razume slivenski. To prostovoljno poseganje glavarstva v cel boj na korist mešetarjev in vsaj navidezno proti akciji S. K. Z., bi si dr. Breschar lahko prihranil, ker si s tem ni pridobil pri ljudstvu nobenih novih simpatij. Liberalci so bili očividno v velikem Šmirii, in tudi dr. Breschar se jih je z enim papirjem usmilil. Da je tudi Hmeljarsko društvo zopet pomirjevalno nastopilo, se nismo čudili, kajti ono nastopi vedno, kadar se boji, da bi znali hmeljarji na mešetarje postati hudi. Saj se bo neki v bodoče imenovalo Hmeljarsko pomirjevalno društvo za mešetarje.
Roparski napad. V noči dne 27. avgusta je šel posestnikov sin M. Uolganoč iz Celja proti Dram-
ljam.	Na potu so ga napadli trije zlikovci, mu vzeli denarnico s par kronami in uro z verižico. Mladenič je bil tako zdelan, da se je komaj spravil domov, koder se je nezavesten zgrudil.
Trboveljske novice.
Soc. dem. odsevi. Tukajšnji vodja soc. demokratov, Ign. Siltar, je postal vodja konsumnega društva za Trbovlje in Hrastnik,. Naveličal se je, biti podložnik delavstva, ker sprevidi, da trboveljski rudarji nimajo deske na čelu, da bi plačevali tako visoke društvene prispevke. V nedeljo, dne 27. t. m. so inštalirali novega delavskega voditelja Tokaiia. Imeli so velike ceremonije. Propadli državnozborski kandidat Cobal iz Zagorja je držal nagovor, naj bi bil srečen pri svojem poklicu in naj bi imele njegove besede vedno dober uspeh. Sedaj imajo tukajšnji sociji za vzdrževati dva „voditelja“. Res, tudi davki zanar še rudarje.
Od Sokolov. V nedeljo, dne 17, t. m. so imeli tudi naši Sokoli in Sokoliće javno telovadbo, Ako je strokovnjak natančno opazoval, je bila telovadba jako klaverna. 27 Sokolov je imelo nekoliko prostih vaj. Neki fant je poskusil telovaditi tudi na drog, pa sreča mu je bila nemila in se je prekubicnil iz droga. To je bilo najboljše, kar se je sploh videlo. Z|veČer je bila veselica v, gostilni g, Forsteja,, Opazili smo pri tem, da znajo Sokoli med seboj tudi nemško govoriti. Na zdar!
Legar razsaja v naši občini čim dalje huje. Nekaj bolnikov je tudi že pomrlo. Ako vročina ne bo kmaju ponehala, se je bati kaj groznega.
Mladeniči, dne 10. sept. v Petrovče!
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Ob priliki zadnje šolarske predstar ve Franc 'Jožefove šole v Ljutomeru so dairovali viso-korodni g. Fran Bouvard, c. kr. okrajni glavar, 10 K; preč. g. Martin Jurkovič, dekan, 5j K; g. A. Rajh, c. kr. ravnatelj finančnega urada v Gradcu, 10 K; g. dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru, 10 K; gdč. Mimi Wessner,, učiteljica in nadzorovalna dama v Ljubljani, 5 K. Podporno društvo Franc Jožefove šole izreka vsem tem blagim dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj! — Fr. Zacherl, t. č, preds.; Nina Ivančič, t. Ö. blag.
Drugi kraji.
Studenci pri Mariboru. Tukajšnje katoliško, slovensko izobraževalno društvo vabi tem potom vse svoje prijatelje iz mesta in dežele na, svojo \(rtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne1' 3. t. mi. v vrtu gospoda. Šauperla v Studencih pri Mnriboru. Veselični prostor se nahaja ob glavni cesti, ild vodi v. Pekre in Limbuš. Za izvrstno zabavo je vsestransko preskrbljeno. Na vsporedu je poleg mnogo drugega tudi gledališka igra, godba, šaljivi ribji lov, licitacija gosi in petelina iri drugo. Pridite mniogdštevilno! Vstopnina znaša 20 vinarjev za osebo. Zbčetek veselice ob %3. uri popoldne. V slučaju neugodnega, vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo, i— Odbor.
m Sv. Trojica v: Slov. gor. Naša nemškutarija postaja od dne do dne bolj drzna. Dne 20. av,gusta se je priredil za 1 — reci enega — vojaškega novin-•ca iz trga, rekrutni venček. Bodi ji, ne zamerimo ji tega;; imeti mora tudi svoje veselje. Ampak drugo je, kar ji moramo zameriti. Z venčkom je bila spojena cesarska slavnost! Nemškutarji,, po večini „malikov-ci“, pa cesarska slavnost! Pokazali so tudi svojo vsenemško zvestobo v Avstriji v pravi luči: izobesili so celo kopico frankfurtaric. V Slovenskih goricah frank-furtarice! Toda to ni dovolj! Slišijo se glasovi, da se nam obeta Šulferajnska šola. Ne zadostuje še Šentle-narška ponemčevalnica, Še tu je je treba! Slovensko ljudstvo trojiške župnije, ne klanjaj se par nemškutarjem iz trgaj!, Začni akcijo, le iz ljudstva spočeta akcija more doseči med ljudstvom uspehe. Podpore boš našlo dovolj in radovoljne pri svojem duhovništvu in pri ostali narodni trški inteligenci. Pokaži, da smo Slovenci Še gospodje y Slovenskih goricah in ne par izdajalskih nemcurjev, odvisnih od slovenskih grošev! Na delo!
Sv. Bolfeuh na Kogu. Eksemplar plojaša. Ko je dne 18, junija t. 1. vipičar Martin Pevec vlil vase precejšnjo merico alkohola, je postal talko „duhovit“, da je motil procesijo sv. Rešnjega Telesa z raznimi medklici, kakor:	Živio Ploj, vrag, vzemi Brenčiča!!
Sodišče mu je radi motenja dalo „priznanje“ v obliki 10. dni zapora, To je namreč pristaš stranke, ki je bila za časa volitev tako vneta za vero, kakor da bi hotela živa v nebesa.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Nedeljska prireditev se je krasno obnesla. Po večernicah se je zbralo v veseličnem prostoru obilno občinstva, Niaš domači pevski zbor nam je zapel s svojo znano dovršenostjo več krasnih pesmi. Igra „(Domen“., ki je Mia vprizorjena, je vsem ugajala. Djletantje zaslužijo vso pohvalo. A stalo jih je gotovo veliko truda, da so igro naštudirali. Po igri se je razvila živahna zabava v prostorih1 Trstenjakove gostilne. Vladale je prav prijetno razpoloženje. Imeli smo srecolov, tamburaši so pridno udarjali in pevci so bili neutrudljivi. Kot govornik je nastopil urednik Kemperlel ki je pozival k narodni samozavesti in vzbujal voljo do narodnega obstoja, Pobiralo se. je tudi za „Slovensko Stražo“ in gotovo ne brez haska. Hvaležni prirediteljem za prijetne urice smo se razšli, kličoč si: na svidenje!
Sv. Križ na Murskem polju. O liberalni veselici zadnjo nedeljo pri nas j je nekdo v ljubljanskem dnevniku spisal poročilo, ki se odlikuje ne po vsebini, ampak po plitvi dolgoveznosti. Najbolj se sevjeda zaganja v. gospoda župnika in gospoda nadučitelja in jih kratkomaio proglasi za nemškutarju. Pri veselicah je lahko biti naroden, toda zadnja ;„jStraža“ je dokazala, da glede dejanj velja pravilo: ( Kdor liberalec, ta narodni izdajalec. Ali naj začnemo; v Ljutomeru z dokazovanjem ?
Dobrna. Dne 8, septembra popoldne po večernicah se vrši v gostilni g. Korena v Dobrni velik političen shod. Govori dr» Korošec, Pridite mnogoštevilno !
Žalec. Še vedno širijo liberalni mešetarji vest, da je tudi naš župnik hmelj naprej prodal in dal s tem slab vzgled» To je laž. On ni ničesar naprej prodal, Čeravno je bilo pri njem vedno mešetarjev kot muh. Pa ni Šlo!
Petrovče. Zelo zanimivo je„- da sedaj ni mogoče izvedeti, kdo je v odboru Hmeljarskega društva. Gre se namreč za to, kdo da je svaril pred predprodajo. Mnogi sumijo, da se tudi nekateri znani mešetarji nahajajo v odboru, ki so kljub lastnim svarilom hmelj naprej kupovali. Na vsak način, in to je treba pribiti, so žalski odborniki z naprejkupovalci v najožjem prijateljskem stiku, in bi lahko zaprečili nakupovanje hmelja vnaprej, ako bi hoteli. Toda tega niso storili, pač pa dajo sedaj tiskati in’ Širiti letake, v katerih se sklicujejo na svoje ponižno in tiho svarilo, O je, ta svarila, katerim se ŽalČani sami muzajo.
Gotovlje. Najboljše bo po našem mnenju, da si zapomnimo vse mešetar je in prekupce, ki niso hoteli nič primakniti ali pa le sramotno malo. Naznanimo jih „Straži“ in ta jih bo že dalje. Da pa se ne bi nikomur zgodila krivica, morate popraviti svoje pi-avo
poročilo o ijnenih mešetarjev, ki vajm gotovo ni došlo iz Gotovelj, kajti naš Cesar in Malgaj nista v naprej kupovala ali sploh mešetarila. Sicer pa je dobiv. da se imenujejo mešetarji javpo, da jih ljudstvo spozna.
Velenje. Meseca septembra hočejo zopet pri nas izzivati mirne Slovence razni hajlovci iz vseh mest in trgov, Dosedaj smo vedno mirno gledali ta nemški direndaj, pustili smo jih na miru in jih prezirali. Za plačilo smo Želi izzivanje po. trgu in psovanje Slovencev, Dobro se Še spominjamo, kako drzno so lansko ip predlanssko leto kričali po trgu ti pri-vandrani tujci in izzivali Slovence. Ob otvoritvi društvenega doma so se ti nemškutarji celo drznili zmerjati došle goste iz Ljubljane, torej Slovence na slovenskih tleh. Dne 17. septembra bodemo Slovenci primerno pozdravili izzivajoče tujce, ki nimajo pri uas ničesar iskati. Poslanec dr, Verstovšek bode imel ob K3, uri na trgu pod milim nebom shod. Govoril bode o namenu izletnikov raznih nemških društev v slovenske trge,
Šmartin-Legen pri S loven j gradcu. Sulejmanu v odgovor z ozirom na napade v „{Nar. Listu.“ Nisem pisal članka in ne vem, kdo je poročal — > resnico, koja bode Sulejmaina. Telova procesija se je vršila kljub blatu in deževnemu vremenu krajšo pot do poljskih kapel — dajleč od kozolca. Med procesijo nisva z gospodom ’kaplanom nikogar suvala, ampak molila rožni venec. Sulejmanov zagovor: se li sme učitelj kratkočasiti pri procesiji, ni utemeljen v šolski postavi 1868. .Učitelji in duhovniki se pa morajo kot odgojitelji otrok in ljudstva pri cerkvenih obredih z-gledno obnašati. Zla posvetne liberalce bi .bil čin le nedostojen. Ni res, da bi bil roženkranski brat Sulejmana suval, ajmpak Sulejman je zadel mladeniča. In res je, Ida je Sulejman pred volilno hišo v družbi Te-lečnikovi in nekega mladoletnega, Teihterjevega fanta agitiral, dokler nisem jaz Mustafa) prišel. Reš je pa, da sem mater tega fanta — ki je pred kratkim napadel Fajrpotovegaj mladeniča, ko se je vračal zvečer domov — resno ošitel, ker se -nepoklican vtika v volitve. Nato me je šla mati tožit k Sulejpianu. Napaid se je poravnal s 30 kronami. Svaril bodem Še v prihodnjič vse matere in očete zapeljanih sinov, če tudi mle bodo tožili pri Sulejmanu, in piotem zopet pljuvali in psovali zoper ..... Tudi mirnega gospoda kaplana si ti oblatil, ker ne tuli v vaš rog. Kar se tiče cerkvenega popravila, tebe tb nič ne briga., ko nič ne prispevaš. Bivši cerkveni ključar mi je prinesel SiO kron za popravo cerkve. Cerkveni računi in vse nedotakljive cerkvene svote so vsak dan na ogled — od cerkvene oblasti in- patrona potrjene — ne primanjkuje ne enOga vinarja, čeravno se je potrosilo že 5000 kron. Končno še bilježimo, da sta ona dva. mlaideniča prišla takoj po vjolitvi prosit, naj javim v Maribor, da si ti, Sulejman, rekel, da so zvezarji ksindjel — Telečnik pa, da so buteljni! — Sulejman, daj mir, ti svetuje	,	Mustafa.
Braslovče. V, nedeljo dne 1,0. septembra priredi bri^slovška mladina veliko ljudsko veselico na vrtu gospoda Lovra Plaskana. Začetek je ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaju in* zato upamo, da se nam odzovejo vsi bližnji rodoljubi, katerim leži na srcu naša visokošolska mladina. Različen vspored bode skrbel, da se ne bo dolgočasil nihče. Razun ša-loigre „Cigani“ bodo nad vse zabavali goste komični prizori, ki vsakega še tako velikega isitneža pripravijo do smeha; pevski zbor, šaljiva pošta, korijando-li itd. bodo še povečali zabavo. Da; ne bode kaikšen želodec lakote ali žeje trpel, zato oskrbijo vse v Šotorih braslovjške narodne dame. Za mladino, ki rada pleše, bo pripravljeno plesišče. Godila, pia nam beide pri veselici ves čas Šoštanjska narodna, godba. K o-bilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Velenje v nevarnosti. NemHkutarski naval na Velenje je vedno večji. Dne 17. septembra; pridite vsi kmetje, inteligenca, hlapci In dekle v Velenje. Na trgu bode imel ob 'A3, uri popoldne shod poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Predmet: Namen izletnikov raznih nemških društev v slovenske trge. Pridite vsi Saleščani! Savinjčani! Mislinjčani, ne zaostanite! Pomoč svojim rojakom, da bode manifestacija velikanska! Živeli!
Z Menine planine. V „Straži“, ki so mi jo do-nesli tržani, prišedši po ščavje za pičo domačim rilčarjem, sem čital razmotrivanja savinjskega puščav-nika o razvalinah nekdanje žalske slave, ki je ni več. Blagroval sem ta „črni“ kot, ki je dal letos Verdniku po grbi, radi trdno katoliškega prepričapja naših planincev. Seveda tudi tukaj nahajaš zlasti pri letoviščarjih, mnogo skepticizma, tujski promet pušča sledove: tupatam naletiš na „Die neue Weltanschauung“ iz berolinske psihološke šole, ki uči, da je vse-mir božanstvo, ki se zave Še-le v človeku. Tako pan-teistično čtivo nadomešča hribolazcem naš evangelij, ki se zdi že prestar tem modernim ljudem. Seveda so tudi nekateri vzgledni kristjani med njimi, največ pa je Nikodemov, ki se boje javnosti ter obračajo plašček po vetru. — V tej duševni prekuciji je torej iskati prvih korenik vse naše sedanje mizerije med inteligenco. Govori ti sicer vedno o veri, ali pot je zgrešila do nje. Kdo jej prižge luč?!
?.__________________
Koroško.
Guštanj. Dne 20, avgusta so ustanovili v. Gu-štanju podružnico „Südmarke“, menda zato, đa bo delila delavcbA podpore, ker jih' guštanjske lužine ta-
ko slabo plačujejo, — Dne 26.. t. m. je bila tukaj velika nevihta s točo, ki je uničila posestnikom na Se-lovcu vso ajdo, hudourniki pa je napravil ogromno Škode na potu, zasuKveč travnikov in njiv.
Slovenski fantje na koroško-štajerski meji. Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško priredi dne 8. septembra pri Sv, Križu pri Spodnjem Dravogradu velik mladeniški shod. Spored: Ob 9, uri bo slovesna sv. maša za navzoče mladeniče v Čast Materi božji in primerna pridiga. Ob y£l2. uri se vrši velik shod pod milim nebom. Nastopita dva govornika. t. Pomen našega patrijotizma. 2. Naloge slovenskega fanta na koroško-štajerski meji. -^Fajntje, pridite iz vseh bližnjih koroških in Štajerskih vasi! Mora vas biti vsaj 300» V odločilnem boju, ki ga mora zdaj biti) naš narod z zakletimi sovražniki kmečkega stanu, s sovražniki vere in rodu, morate odigrati vi, mladeniči, ki ste cvet in nada slovenskega naroda, prvo vlogo. Mi se hočemo ta dan zavedati, da kmečka, delavska in izobražena mladina pozna samo en cilj — namreč krščansko demokracijo. Zatorej naj velja vsem na meji poštepim koroškim in štajerskim mladeničem geslo: 8, septembra, k Sv. Križu!
Primorsko.
Gorica. Streljal na odvetniškegai kandidata v sodnijski palači. Kaj takega se Še ni slišalo v Gorici. Zgodilo se je |lne 25. m. m. v hodniku sodnijske palače. Krčmar O. Fantuzzi v ulici Dogana ima hišo, ki bi se imela ta dan prodati na dražbi. Odvetniški kandidat dr. Battiggi, ki dela sedaj predpisano enoletno sodnijsko prakso, je prišel imenovanega dne ob 9. uri v hodnik sodpijske palače in čakal, da se bo dražba začela. On je bil namreč zastopnik svoje tete tožiteljice. Kmalu ža njim je prišel krčmar Fantuzzi, in neka žena, ki ga je že v veži opazovala, je videla, da je imel v rokah revolver, Fantuzzi se je približal dr. Batiggiju in mu rekel, naj ustavi dražbo. Ali dr. Battiggi mu je odgovoril, da se stvar vleče že predolgo in da ne more dražbe ustaviti. Fantuzzi je nato nameril revolver proti dr. Baittiggiju in sprožil trikrat. Nastal je strašen vik in krik v hodniku sodnijske palače. K sreči se je dr. Battiggi še pravočasno umaknil in krogle so sfrčale v, steno. Navzoči ljudje so vsled detonacije zbežali s hodnika in le Peter Pahor iz Renč se je ojunačil in zgrabil streljajočega Fautuzzija ter ga držal, dokler ni prišla ena straža, ki ga je odvedla v zapor. — Ta napad z revolverjem v sodnijski palači na dr. Battiggija je vzbudil po mestu vseobčo pozornost.
Kolera.
Zopet so se jeli pojavljati sumljivi slučaji kolere. V Trstu sta se dogodila celo dva slučaja, in sicer sta obolela 261etni brivec Pierini in neki 241etni dninar Mikievich. Dognana pa Še ni kolera v teh 2 slučajih. V Sušaku so dne 29. t. m. uradno konstatirali nov slučaj kolere; 'dosedaj je v Sušaku pobrala kolera 1 žrtev, dve osebi sta še bolni, 50 jih je pa radi varnosti v opazovalnici. — V Italiji razsaja kolera še veliko bolj, kot na Turškem. Svoj Čas smo že poročali o žalostno-zanimivih razkritjih italijanskih zdravstvenih razmer. Liberalni listi so konsekventno molčali o koleri, da, možnost iste so celo zanikali, in to le radi letošnjih italijanskih umetniških razstav. Kakor že omenjeno, so listi, zlasti liberalni, zakrivali grozno razširjanje kolere, ki je po nekaterih mestih glasom poročil očividcev, zahtevala do 20 in še več žrtev na da,n. Posebno mesta Livorno, Neapolj, Rim in okolica Florence, so bila zelo okužena, zlasti Livorno, kjer so na dan konstatirali do 30 slučajev kolere. V Genovi je bilo kopštatiranih le malo slučajev kolere. V ostalih mestih je bil položaj več ali manj o-pasen. Le energičnemu postopanju poklioanih zdravstvenih organov se je zahvaliti, da se je število nevarnih slučajev znatno omejilo in je resna nevarnost kolere malodane odstranjena. Prišel je že menda Čas, ko bomo beležili osamljene slučaje kolere, in Časopisje bo imelo več prostora za prijetnejše reči.
♦
* *
Dne 29. septembra so ugotovili v Mopastirju 36 koleroznih, od teh 26 smrtnih slučajev. Okoli 1000 rodbin je zapustilo mesto. Med vojaki se je pojavilo 13 smrtnih slučajev. Kolera se je razširila tudi v Oh-rido, kjer je obolelo 7 oseb. V Valoni je umrlo 17 o-seb za kolero. V Novem bazarju so predrli sanitetni kordon in zanesli kolero. V zadnjih 24 uraih je umrlo 47 oseb. V Solunu so zvišali karenteno za Mona-stir na 48 ur.
• .
•
V Studencih pri Mariboru se je v petek dne 1. septembra 1911 pojavil sumljiv slučai kolere. Nek delavec (kojvač) južne železnice je namreč nena^ doma zbolel za jako sumljivimi znaki. Železniški zdravnik dr. plem. Lichem ga je dal zapeljati v mestno bolnišnico. Nekaj bolnikovih sodelavcev je izoliranih. Uradno potrjen pa Še ta slučaj ni.
Razgled po svetu.
In tr oni zaci ja dunajskega knezoškofa, dr. Franca Nagla se vrši dne 24. septembra v cerkvi sv. Stefana.
Obsojen slovaški politik. Slovaški politik Tičak, ki je izdajal „Ludove Noviny“, je bil, ker njegov list ni bil položil kavcije in ker je ostro napadal vlado, obsojen na 14 dni ječe in na 400 kron globe.
Prva železnica na evropskem -kontinentu se je zgradila v Avstriji. To je bila železnica s konjskim obratom, med tem ko so na Angleškem že 50 let poprej imeli parne vozove. Ko sta se vozila cesar Fran in cesarica Karolina dne 21. julija 1832 od Magdalene do Anhola (proga Line—Budjevice, do leta 1867 železnica s konjskim obratom), je bila to prva osebna. vožnja, med tem ko so prej mislili samo na prevažanje blaga. Toda že leto pozneje so pričeli z rednim osebnim prometom. Slavno občinstvo se je v voznih redih opozarjalo, naj se strogo drži točnosti, ker železnica ne more čakati. Pet minut pred odhodom se zapre blagajna, vsakdo naj pride četrt ure poprej k blagajni in naj si oskrbi vozni list. Postankov med vožnjo ni bilo, kajti vožnja ne pusti nobene zamude. Seve&a tupatam je kočijažem dojvoljeno ustaviti se tudi med vožnjo, če bi bila potreba.. Kaditi se je smelo samo iz dobro zaprtih pip. Vzeti so morali seboj tudi ivzdigalo, če je voz skočil iz tira. Kaka razlika je pa danes med našimi železnicami in onim nerodnim vozom! ?
* Bala za telefonistinje. V Londonu imajo telefo-nistinje lepo navado. Če se katera omoži, tedaj ji vsaj deloma kupijo balo njene tovarišice. Vsaka da v to svrho pol šilinga t. j. okoli 60 vinarjev. Ker je v Londonu več tisoč telefonistinj, tedaj zberejo lepo vsoto, ki sicer ne zadošča za veliko balo, vendar ji je pa s tem precej pomagano. Balo izroči srečni nevestigdeputaeija njenih koleginjo. Taki slučaji se kaj pogosto dogajajo, vendar pa vsaka telefonistinja rada daruje, ker upa, da pride tudi na njo vrsta.
„Mož stoterih ran." Iz Amerike je prišla vest, daje umrl Viljem Laidlaw— „mož stoterih ran.“ Laidlaw je bil neprostovoljni junak dogodka, ki je svoječasno razburil celi svet. Meseca decembra 1891 je obiskal naj večjega ame-rikanskega skopuha, milijonarja Russela Sage, anarhist, po imenu Norcros, ki je zahteval veliko svoto denarja. Ko se je Sage temu upiral, mu je Norcros zahteval z bombo, ki jo je prinesel seboj. Sage je sprevidel, da njegov obiskovalec ne pozna šale. „Toliko denarja nimam tukaj, ali jaz bom poklical knjigovodjo, da ga prinese“, se je izgovoril Sage m je pritisnil na električni zvonec. Čez nekaj hipov vstopi knjigovodja v privatno pisarno svojega šefa. Sage zgrabi knjigovodjo za rame in ga postavi za ščit med seboj in Norcro8om. Ta vrže v tem hipu potno torbo na tla. Grozovit pok! Pod razvalinami so našli čezinčez z ranami pokrito telo Laidlowa in zraven njega s tilnika sneto glavo anarhistovo. Russel Sage je ostal skoraj popolnoma nepoškodovan. Dolgo časa je minilo, preden je Laidlaw okreval od mnogoštevilnih ran. Zaman so bile vse njegove prošnje na Sagea za podporo. Knjigovodja, ki je s svojim te lesom obvaroval milijonarja smrti, ga je nato tožil, da mn povrne škodo, ah ta slučaj je bil posebne vrste, in mu sodišče ni ugodilo. Kljub temu so porotniki prisodili Laidla-wb 2CO.OOO K odškodnine. Ali višje sodišče je zopet ovr glo obsodbo. Laidlaw je bolehal in umrl. Sage je umrl pred njim, zapustivši svoje milijone ženi, ki pa tudi ni nič storila za žrtev svojega moža. Laidlaw se je v veliki revščini poslovil od življenja,
kiene pastorji, Protestantska sinoda v Griscnu v Švici je sklenila predlagati, da bi vsled pomanjkanja moških sil bile lahko ženske za pastorje. Na Angleškem imajo že ženske pridigarice, sedaj bodo še pastorji postale.
Mladi defravdant. Iz Dunaja poročajo: Minuli teden je došel na Dunaj eleganten mladenič iz Kolina, ki se je izdal za nekega Kurt Marxa, sina nekega creleldskega trgovca. 181etni mladenič se je začasno nastanil v enemu najboljših hotelov, kjer je neverjetno mnogo potrosil, vsled česar so ga naznanili varnostnemu biroju. Pri zaslišanju je izpovedal, da mu je dal njegov oče 2500 mark v svrho potovanja. Pri osebpi preiskavi so našli pri njem 1800 mark, v nekem skrivnem predalčku njegovega kovčka pa še 2300, torej skupno 4100 mark. Mladega kavalirja so aretirali in o tem telelonično obvestili kolinsko policijo, ki je takoj odgovorila, da je mladi Kurt Marx poneveril koncem julija svojemu Šeiu 7000 mark in potem nagloma neznano kam odšel. Na svojih luksunoz-nih potovanjih tekom treh tednov je zapravil že 3000 mark.
Policijski psi v službi mejno straže. Kakor poročajo iz Milana, je baje italijanska vlada sklenila, da vpelje v službo mejne straže tudi policijske pse, ki naj bddo znatna pomoč financarjem in drugim u-radnikom ob meji.
Ostri streli pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah se dogaja po celem svetu, da padajo večkrat med viajami ostri streli. Največkrat se zgodi to iz pozabljivosti, premeniti ostri naboj, ki ga je vojak preje rabil v službi* s slepim nabojem, 'ali visled neprevidnosti. Velikokrat pa se to zgodi nameinomia. Storilca je med splošnim streljanjem ja(ko težko dobiti, ker mu je treba le izstreliti pp ostrem strelu Še en slep strel in na puški se ne more več konštatirati o-strega strela. Slično poročajo iz Italije, da je bil ustreljen med divizijskimi vajami v okolici Rima vodju vaj, generalnemu poročniku Seottisu konj, na katerem je sedel. Kroglja, ki je bila namenjena, kakor sumijo, Seottisu, je zadela konja v vrat tako, da je obležal na mestu mrtev.
1200 km v zraku. Iz Chalons sur Marne poročajo, da je aviatik Helles preletel v 15 urah 1200 km ter dobil za ta polet Michelinovo nagrado.
Velik požar. V Mali Aziji v mestu Aidinu je izbruhnil velik požar, ki je uničil) 1500 hiš in 250 trgovin, dve mošeji, tri židovske templje in dve šoli.
Stavka mornarjev v Odesi. V pristanišču v Odesi leži 80 velikih ladij,) naloženih s sadjem in sočivjem, ki ne morejo odpluti vifled stavke mornarjev. V skladiščih so nakopičene ogromne množine lahko skvarljivega blaga. Vlada se obotavlja energično na-
stopati, ker se v Rusiji pojavlja močno revolucionarno giblje.
Spomini gospe Toselli. Koncem septembra izidejo napovedani spomini bivše šaške prestolonaisled-nice. Vsebina ne bb tako ostra, kakor je bila izprfva spisana, Nekatera poglavja bodo popolnoma izpuščena, tako zlasti „Cesar Viljem II. in ujegptv» okolica.“ Opuščene so opazke o cesarjevih slabostih, o cesarici in o dvoru. Ravno tako so izpuščena poglavja o razmerju med cesarjem Francem Jožefom in toskanskim dvorom ter o izgonu bivše prestolonajsledni-ce iz Avstrije. Zelo ostri so napadi na* okolico Saškega kralja in protest proti sodbi draždanskega višjega sodišča, ki je izreklo, da je prestoloma sl linica sama priznala zakonolomstvo. Knjiga pravi, da m gospa Toselli nikdar priznala tega ali koli podobnega. Nadalje trdi, da jo je hotela okolica kralja Jurija, njenega bivšega soproga, po sili sprajviti v blaznico, pa da je zaman iskala zaščite pri stariših in pri avstrijskem cesarju.	* 0 .	..
.IV. 40 dneh okoli sveta. Časnikar Tjager-bchmit., ki je po naročilu lista „E|xcelsior“! potoval okoli zemlje, je prispel v ponjdeljek po noči v Cherbourg, prejšnji dan se je javil v uredništvu „Excelsior.“ Odpotoval je dne 17. julija ob eni uri in 18 minut m ~ je potemtakem v Štiridesetih 'dneh1 prepotoval 30.767 kilometrov. - Veliki Jules Verne je torej ugnan v kozji rog.	-t
Petrolejska barka zgorela sredi morja. Na petrolejski barki Standard Oil Compatiije „Pyndhurst“ je nastal ogenj. Vsled eksplozije petroleja je bila takoj vsa ladija v plamenu. Moštvo se je rešilo z rešilnimi čolni na parnik „Clanmaclaren“, ki je v oddaljenosti 35 milj zapazil ogenj in hitel ponesrečencem na pomoč.	_____________
Zrakoplovstvo.
Iz Dunajskega Novega Mesta poročajo listi o zimajgi letalca inženerja Sablatniga, ki je dobil, od Nižje-Avstrijske razpisano nagrado 20.000 K. Deželna vlada je razpisala ono nagrado za onega letalca, ki bi v krožnem letu 345 kilmetrov preletel v.ečji del nižjeavstrijske kronoVine. Zadnji rok je bil določen na dne 31. avgiusta. Najdaljši rok bi potekel tekom 5 dni. V zaznamovanih štacijah je smel lettflee le v najhujši potrebi počivati k večjemu en Četrt ure.
Prvi, ki je upal doseči razpisano nagrado, je bil nadporočnik Bier, ki p,a) se je že po dokončanih 2 etapah moral za vedno izkrcati, ker se mu je stroj znatno pokvaril.
Ista usoda je doletela ritmojstra Umlauffa, ki je že po prvi etapi nehal tekmovati.
Kot tretji jpa je nastopil inžener Sablatnig, ki se je i stotak o po dveh etapah moral spustiti na zemljo. Dne 24. avgusta/ pa se je dvignil z veliko boljšim vspehöm, vendar pa bi mu bila tretja, 82 km dolga etapa skoraj usodna. Zgubil je namreč vsled opoldanske sopare pravo smer in prisiljen je Ril, se spustiti na žemljo, kar je njegov aparajt znatno poškodovalo. Cel popoldan in celo noč jo imel dovolj dela, da je pppravil polomljeni stroj. Se le zjutraj se je dvignil, ali nočni vetrovi so mu nagajali, in zojpet je moral iz zračnih višin na zemljo, odkoder se je dvignil popoldne in tako napravil Četrto etapo, 72 kilmetrov.
Blizu St. Poltena je zašel med hudourne oblake, obdelavala ga j,e toča, kateri je komaj ušel. Na svojem letalnem, dtroju je imel še kake 3 kg ledenih zrno.
Ostalo črto 62 kilometrejv pa je nappafdl z vso lahkoto. Tako je dospel na svoj cilj, v, Dunajsko Novo Mesto. V 36 urah in 40 minutah je preletel zračno črto 400 kilometrov.
Bo posrečenem poletu inženerja Sablatniga sta se dvignila nam že znana aviatika nadporočnik Bier in ritmojster plem. Umlaüff, ki sta pa opetovano o-imagala.
Inžener Sablatnig je star 25 let in rojen Celov-Čan; kakor pa kaže njegovo ime, posebno na koncu spajkedrani g mesto pravilnega k, je najbrže slovenskega pokoljenja, torej koroški 'Slovenec, Česar pa najbrže ne Čuti.
Narodno gospodarstvo.
Šampanjski pridelek v letu ,1911. Glasom poročil iz francoskih Šampanjskih okrajev ne bode letos zadovoljive šampanjske letine. Letošnji pridelek se ne more meriti ne z onim iz leta 1884, še manj pa z o-nim iz leta 1889:	nastajne redno vprašanje, kdaj da
bo šampanjska letina enaka oni leta .1906, ki velja še dosedaj za najboljše leto. Letošnji Šampanjevec Ro po splošni sodbi enak onemu iz leta 1892. Skoda, ki so jo povzročili v Champagni znani izgredi, je malenkostna. Opustošeni vinogradi so več ali manj popravljeni, prihodnje leto se ne bodo poznali nikakšni sledovi znanih viničarskih nemirov. V razmerju z normalnim pridelkom, z ozirom na kvaiintiteto in, kvaliteto se bo rezultat lahko zaznamoval s 100:915), oziroma 90, 100 pomeni normalni pridelek.
Hmelj. ŽateŠki hmelj notira '420.40. Kupčija živahna, cene zopet višje.	*
Hmelj. Zadnje poročilo zateškega hmeljskega trga z dne 29. m. m. slove: Vsled ugodnih vremenskih razmer še je obiranje hmelja v zateškem hmclj-skem okraju — izvzemši par izjem — docela končalo. Skupni pridelek je vsled težkega zelo lupulinastega hmelja za nekaj tisoč meterskih stotov večji, ka-
kor smo zadnjič poročali (80.000 g). — Razpoloženje na trgu je izborno, povpraševanje je že od nedelje sem jako živahno. Prodalo se je 29. minulega meseca 500 bal zateškega hmelja po ceni 410—430 kron za 50 kg. Prejšnji dan (28. m. m.) se je prodalo do 150 bal po istih cenah. Povpraševanje je sicer veliko, a o kakem povišanju cen absolutno ne more biti govora, Cene na zateškem hmeljskem trgu notirajo sledeče: srednji hmelj 410—420 K, dobri hmelj 420—430 K, prima kakovost 430—440 K prva cena za 50 kg. — Na deželi se pridno kupuje in prodaja. Hmeljarjem, ki zahtevajo višje cene, se je deloma ugodilo. Splošno se je prodajalo v okvirju 410—430 K, samo neka partija izredno dobre kakovosti se je plačala po 440 K za 50 kg. Češka zaloga hmelja je že polovico pošla, nemška pa približno do dveh petin. — Tujih hmeljskih' vrst ni bilo v znatni množini, prodala se je le mala količina tujega hmelja. — V združeni za-teški hmeljski oznamovalnici se je ozpaimovalo v celoti do 1157 bal hmelja. — Vreme je bilo zadnje dni izredno vroče in je imelo značaj vročega poletja.
Gospodarski paberki«
Nervozne borze.
Razun dunajske borze so postale zadnji čas vse borze nekam nervozne,, kajti politika in gospodarsko življenje jim danes nista naklonjeni. Posebno Berolin se je vznemiril, ko je zvedel o dogodkih v Ameriki, kjer so mesto kakih pričakovanih uspehov doživeli zopet nazadovanje. Pri polomu ameriške borze (Wallstreet) še je baje izgubil nemški in avstrijski denar. Morda tudi angleški in francoski, vendar se zatrjuje, da se Anglija in Francija začasno nič ne zmenijo za Ameriko. Maroko in angleške stavke, preteča denarna potreba in najsledki draginje, za vse to se Berolin ni zmenil, vendar je „’Wallstreet“ že poskrbel za to, da so začeli berolinski borzijanci misliti, in sicer s strahom misliti. Kurzi so padli rapidno. Pri vsem tem pa se je Berolin le preveč engažiral v industrijskih vrednotah, Dunaj pa je v tem oziru kolikor toliko neoškodovan.
Položaj v Ameriki,
V Ameriki se je upanje na dober žitni pridelek znatno poslabšalo; postopanje proti trustom, delavski nemiri z zahtevanjem višjih dnevnih plač, preteča tarifna reforma in predstoječo volitve, vse to so važni momenti,, ki ovirajo onstran oceana tako potrebno o~ zdravljenje borze, Potemtakem je padanje kurzov sa-moobsebi razumljivo, kar lahko izrazimo s slovensko besedo: polom.
Poročilo dunajske borzne k a m o r e.
Dunajska borzna kamora je izdala zadnjič svoje poročilo o gospodarskem položaju iri o trgu vrednostnih papirjev. To poročilo pa postavlja naš gospodarski položaj v jako žalostno, brezupno luč. Poročilo pravi med drugim: „Svetovno gospodarstvo.zaznamuje dokajšen rekord, izdeluje se neizmerno velika množine blaga, kakor seveda tudi ogromne svote ka-pitalov. Prišle so na površje neza slišno visoke Številke, kakor doslej še nikdar, vendar pa ni kljub temu nikjer pravega zadovoljstva. Raznovrstne ovire, za kojih odpravo se je znaten del ustvarjajočih sil absorbiral, so bile povsod v napotju in prav posebno ni povzdiga konzumne moči nižjih in srednih slojev prebivalstva niti za las napredovala. Nasprotno, Kupna moč prebivalstva je oslabela, potrebe so se pa, v očigled nenormalne draginje živil, morale vedno bolj omejiti.“ To gotovo ni razveseljiva slika. Poročilo pravi nadalje, da so rentni kurzi morali pasti, ker znašajo bančne vloge in akcije (delnice) več, kakor rente. Draginja je prisilila prebivalstvo, da svoj denar bolje uporablja, kot sicer, Lansko leto je bilo v prometu 12% manj .vložnih vrednot kakor delnic (akcij} za 44% več. Celotni promet v vrednostnih papirjih (efektih) je znašal 6,703 milijone kron, od katerih odpade 3268 milijonov na oddajo efekt in 3435 milijonov na prevzetje efekt. Proti letu 1909 pomeni to napredovanje za 1222 milijonov, kron, pri čemer se mora upoštevati, da ima ta. dorastek svoj vir skoraj izključno v samih devidendajh. Na eni strani tožba, da „nikjer ne vlada čustvo pravičnega zadovoljstva“ in da „se konzumna moč srednjih in nižjih slojev ni povečala“ — na drugi strani povišan efektni promet: vse to nam jasno dokazuje, da plava borza po vele-kapitalističnem morju, ki je prineslo zvišani efektni promet, nasprotno pa blagajne v skrajno nezadovoljnost slabo napolnilo,
Ttščanje v prsih in utripanje srca se nered-kokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. 1/2 kozarca naravne franc Jojcf-ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče povzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. »Franc Jožef-ovo« vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni. prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zaželjeni učinek se pojavi že po nekaj urah.
M f Prevzamem vta dala M dekoracijske, slikarska in W pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno In po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska ulica 5.
Sukno
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
AJgl. se takoj lepo stano-WVICiCi vanje tik cerkve, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti itd., najbolj pripravno za kakega psnzijonista. Naslov pri upravništvu „Straže“.	140
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice loraysk
slevsinaks obrt.
Z najmanjšim kotičkom
so zadovoljne na potovanja — namreč Fayeve pristne sadenske mineralne pastile. Vtaknejo se lahko kamorkoli, nikjer ne delajo ovire, in vendar so briljantno sredstvo zoper vsa prehlajenja na potovanju. Škatljica pristnih Fayevih mineralnih pastil stane K 1.25.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Gnntzert, e. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1, Grosse Nerigasse 17.
BOLNI
na vratu in na pijačah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L, Wolffsky v Berolinu N., Weissenbnrgerstr. 79.—Tisoč priznanj je porok velike zdravilne moči. Brošurice na zahtevo zastonj I
Trgovski pomočnik zvest in soliden, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobro izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga se sprejme pri Francu Vodenik v Sp. Poljčanah, p. Poljčane. 137
baoaib#» Nahrbtnike za turiste, planinske do-
pisnice, konfeti, serpentine, lampijoni,
tombola, karte za veselice po najnižjih cenah.
Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7
in
Zvezna trgovina Rotovška ulica 2, Celje.
Splošni nastavnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta
s®-" Naročila za oglase
sprejema in daje pojasnila anončni Oddelek tvrdke
Pisarna*Universal*agenture
H. HULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
porcelanom In kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cestal7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroke spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-lidno in naicen. izvršuieio!
Točna postrežba!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. foil aa obroka I lllustr. eonlk zastani Gramofone od 20 do 200 K. Niklas ta remont.-ura K 8‘50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklsst*
Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Tlieod. Fehrenbacli
urar In očalar 447 Maribor, fiosposka alios 28. Kapajeai zlatnino in srebro. “SM
B$CjCftKSt$tKK9
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
[Straža-Toplice.
Akratothermej36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. VeÜk kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. maj n it a do 1. oktobra.	:
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi Čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Veletrgovina s špecerijskim blagem ■v in z deželnimi pridelki	%
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, k«r Vam audi domača zgorej imenovana vy»e-trgoviaa v vsakem ozira bogato in zelo poveč&BO zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore pfbti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cegj. g. trgovoev in prosim za mnogobrojan obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tndi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tndi drago vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaUivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tndi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. Zabakovški premog ponadim po K 2’ 10 za 100 kg pri odjema celega voza, prosto v hišo postavljen v Celja, dragam po dogovora.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene soinate in ^ druge vreče, petrolejske in oljnate sode, t Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 473
blago iskati
LJUDSKA HRANILNICA -ajfcu» in POSOJILNICA V CEfrJU
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
z neomejeno zavezo
v lastni Mii (Kotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta st. 9, I. nadstropje
na zemljišča po S»/, do 5^ s «•stavo vrednostnih listin in m (

obrestuje
brez odbitka rentnega davka. Spre-zarodov kot vloge, ne da bi vložnikom na dom brezplačno
hranilne vloge po 47«7o «■°«-jema hranilne knjižice^ drugih se obrestovanje prekinilo. Daje v hranilna nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
voak torek In potek dopoldne. Prošpje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima it. 8. Za brzojave zadostuje naslov: ljudska -	posojilnica Celje.
posojuje
I
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
L/ a A. THIEHItY'A BALSAM
ed/»E jristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
xt i  i   in nrodoia IrnfcpP’n dmeesra
treniral
prl
fluenci, pri želodčnih boleznih, pn vnetju jeter m vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
saiEo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tujo snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr« starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
“&Ä5Ä
AJNsvrj m Pregrada
, M UjteirSittfrbmft
Naroči se: Lekarna k šngelju varilni, ADOLF THIERRY v PRE6RADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni "W. A. König.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse it. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
falAfla manufakturnoga blags, vClinCl a>€cBWJ)C* kakor platno in razna sukna; jako trpežno blago za lovske, civilne in turistovske obleke se dobi najboljše in najceneje pri tvrdki
Milica Tomec,
tovarna sukna. Humpolec, Češko. ============= Ceniki na zahtevo franko.-—
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro biago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
panio Bureš M=
Tegetthoffova cesta št. 39.
Ešiin*	i^roüm steklarski»
448 n« debelo m n« drobne

Dosouinica t

X
X
X
X
X
X
&
s
K
Za potovalno Frane Strupi : Celje
sezono.
X
X
X
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato X
2alogo usnjatih galanterijskih £ Stvari kakor oprav za konje, jahalne ^ potrebščine itd. priporoča	^
jjj Rudolf Novak, Maribor j|
jermenar in sedlar — Grajski trg. ^
'f* Samo lastno izdelovanje. :
JH. Sabufiošefi
krajiški mojster v Celju
priporoča svoj =
modni salon za gospode,
ki se nahaja n novi posojilnični hiši na Ringa.
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogat« zalego steklene i® pereelanastt posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ža podobe.
Prsvss^ji vseh stek* irskih del pri cerkvah ia priv. stavbah Kajedlidnejia la tedna poatreiha.
♦«««««
Prva južno-štajersha kamnoseška _________dražba a Celja.
Žoga, brni Ir striiže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje črk :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stands ss bena dein iz ta- in inozemskega materijala. « s=s Plošče za poMštvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga Izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Najnižje cene. :: dulantni suš s=s plačilni pogoji.:: Naročila se izvršujejo točno. s=s s*
Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stoina ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
ae sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v d se po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,-Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in l. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot goto, denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so S»6too hranilne položnice na razpolago (šek konto ^ 97.078). Rental davek plača posojilnica sama. t,
poselila se dajejo
ie članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/,°/o> na vknjiäpK» spioh po 5%, na vknjižbo m poroštvo po 5 V*°/e 'n na osebni kredit po 6% Nadalje izposoiuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 18. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemfl praznike. — V uradnih urah se sprejema ia S-piačuje denar.
pojasnila se dajejo
i« prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—10.
dopoldne ie od 2.—5. popoldne. • i
?“<•««#€’**** **» 8***» teMSI b.
mažNtaMluaflSM».
žganiama >**“«»■**■*« štajerski i
V vGlJU = ta. taqmc ta tudi KOftlSK •