46. štev, V Kranju, dne 19. novembra 1910. XI,-leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. SUne za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti ta cele leto 4 K, xa pol leta 1 K, za druga driave stane 660 C. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine ie ne erira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana ▼ «Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== I mera t i se računajo ta celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-rrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne \ racajo. Po občnem zboru kmetijske družbe. Kar je bilo pričakovati v naprej, to te je fgodilo zadnji ponedeljek: Kmetijska družba kranjska je padla v roke klerikalcem. Dolgo so ie hrepeneli po premoženja, katerega je zbrala družba tekom let, dolgo so stegovali svoje kremplje, d« jo dobe t pest, a popolnoma se jim do etos ni posrečila ta nakana. Zato so se zadnji čas, posebno od lanskega leta, — ko so rajši razbili občni sbor, ko so videli, da so v manjšini — prav žilavo in vstajao pripravljali na glavni naskok. To so storili tem lažje, ker se od napredne strani ni storilo prav ničesar, da bi se napredni, samostojni kmetje udeležili občnega zbora. Tiso ostali lepo doma, dočim je duhovščina zadnji čas delala na tive in mrtve, da pripelje zadnjega svojega pristaša, člana kmetijske družbe v Ljubljano k volitvi. Ne samo to. Zadnji Čis so dali naši župniki in kape lani vpisati celo vrsto — posebno blizu Ljubljane letečih krajev — kmetov, za katere so plačali Članarino za polovico leta iz svojih žepov. Znan nam je župnik, kateri je plačal polletno članarino za 20 članov. Zato ni treba drugega dokaza, kakor pogledati v zadnji dve številki »Kmetovalca* in vsakdo bode vedel, kje se je to zgodilo. „ • Kmetijsko družbo v roko kmetom 1» so vpili Že več let klerikalci! Da je prišla dražba res v roke kmetov, kaže prav jasao to, da so med devetimi, letos voljenimi odborniki aič več kakor samo Štirje duhovniki. Kranjskemu kmetu bodo vladali dr. Evgen Lampe, prelat Andrej Kalan, župnik Piber z Bohinjske Bistrice in župnik Hladnik iz Trebeljnega. Srečna Kranjska I Kmetijsko dražbo kmetom I Kako se klerikalci norčujejo iz kranjskega kmeta, kaže njih zveza z Nemci in nemčnrji. 7 glavni odbor so kandidirali in volili bligorodargu g. barona plava krvi Otona Apfaltrerna s Križa. Kaj bi rekel na to rajni ta dunajska in nižjeavstrijska. Prvo imenovana velja po svoji velikosti, najnovejši moderno urejeni opravi, svojih kemičnih preparatih kot najvzornejfta mlekarna sveta. Vsaka teh dveh mlekaren prejme oovprečno vsak dan od svojih članov okrog 70.000 1 mleka. Dnevna ca no ž na se nekoliko ravna po letnem času, vendar pa leta nima posebnega upliva na mlečno produkcijo, ker skrbe ti člani, da rede živino tak", da imajo mleko vsak čas v enaki množini ns razpolago. Ti gospodarji so pač nekoliko drugače gojeni, kakor nati posestniki, kateri menijo, da se mora molsti krava le tedaj, ko raste trava in je zelenje na polju in travniku. Ko to mine, v zimskem času živini razen slame ne privoščijo ničesar, vsled tega tudi od nje ničesar zahtevati ne morejo. Po naših slovenskih krajih, kjer imajo mlekarne, imajo to žalostno izkušnjo, da hoče poleti vsakdo mleko oddajati, pozimi pa preneha ter jim ni nič mar, če tudi mlekarna trpi vsled tega, ker odjemalcev ne more postreti. Dalje je tudi ori nas, da nobeden član ne mara nič riskirati. Ce ima delež kakih 6 K, gleda, kdaj ga bo dvignil Pri nas se manjka pravega spoznanja, da zida kmet za oddajo svojih pridelkov boljšo bodočnost s svojim kapitalom. Kskor se z lesenim klincem ne izorje njiva, s svedrom ne o dere krava, tako tudi brez nič ni misliti nato, da bi se brez orodja, strojev predelavalo mleko v maslo, sir ali isto celo eks-por tiralo. 1 Dunajska mlekarna je.pričela a svojim, delovanjem leta 1881, imela je tedaj 33 članov z 91 deleži. Člani te mlekarne so samo veleposestniki iz Nižje Avstrije, Češke, Moravske in Ogrske, katerih marsikdo pošilja od svoje kmetije dnevno do 2000 litrov mleka. To so taki veleposestniki, proti katerim so naši kranjski grajščaki in veleposestniki prav to, ako rabimo domači primer, kakor naši kajžarii in bajtarji proti posestnikom (gruntarjem). Član dunajske mlekarne plača za vsakih 100 do 150 hektolitrov dnevno doposlanegs mleka delež 2000 kron in za ravno to množino plača takoj v rezervni zaklad 1000 kron. Leta 1907 je štela ta mlekarna že 90 članov s 503 deleži. Glede letne produkcije mleka je omeniti, da je prejela prvo leto po ustanovitvi celo leto 1,935.911 litrov, a čez 27 let, t. j. I. 1907 v celem letu 23,559.128 litrov, torej je poviiek v teh letih skoro 22 milijonov litrov I Dunajska mlekarna ima svojo I »itn o poslopje, katero zavzema 10.000 m' in stoji v Pratru. Poslopje je dolgo 162 m, stroko 61 m ter precej razkošno in luksurijosno zidano. V tem poslopju se vrši cela fabrikacija. V podjetju je vedno uslužbenih 450 do 550 oseb, v jutranjih urah pri dovozu, odvozu hi prodaji mleka celo čez 1000 oseb. Da bi poslopje nadrobno popisovali, tega danes ne storimo, mogoče da ob drogi priliki. Lahko pa še pripomnimo, ds vzdržuje ta mlekarna vedno okrog 160 konj, 100 težkih voz za dovoz mleka po mestu in iz kolodvorov in 131 prodajalaic, kjer prodajajo mleko na drobno in v katerih se lahko tudi pije ob vsakem času. Prodajalnice so okusno opremljene, snažne. Navadno so razdeljene v dva dela. V enem je omara za led, med katerim je mleko, vedno hladno, potem maslo, siri, jajca in pult za prodajo, drug oddelek ali sobica pa sluti gostom, da v njej pijejo mleko. V tej sobici se čedne okrogle mizice, kakor v kavarnah, po stenah visijo časopisi, da si človek lahko poišče dnevne dogodke. Zelo v tem obsegu in take moči je „nižjeavstrijska mlekarna1'. Razloček je, da so pri tej članice mlekarske zadruga, katerih je po Nižji Avstriji lepo število in služijo Nižji Avstrijski kot nabiralnice za mleko. Le te imajo navadno svoja, priprosto, a mičeo zgrajena poslopja, v kater h se nahaja hladilnik, ledene i, nekaj vrča v, tolščomer ter nekaj dragih malenkosti. Mleko se doaaša dvakrat v mlekarno, se ga takoj ohladi, postavi v ledenico ter s večernim vlakom odpelje na Dunaj, kjer se v centrali pasterizira (segreje do 80° C) zapet ohladi ter nsto razproda. Nižjeavstrijska mlekarna je deželno podjetje ter se je hotelo pokazati s to ustanovitvijo, da je tudi kmečko mleko sposobno za uživanje razvajenega mestnega prebivalstva, ako se za ta namen pripravi. Tudi s kmečkim mlekom so Dn-najčani prav zadovoljni, kakor nasprotno kmetje, ker niso več odvisni od živinskih prekupčevalcev. Da|je prih. Godovi prihodnjtfm tedna: 20. Varstvo Dev. Mar., Vladiboj, Vidoslava, Cestimir; 21. Kolumban, Grunislav, Pavija; 22. Cicilija, Maver, Svetoslav. Vito; 23 Klemen, Fe-licita, Draguš, Dalibor; 24. Janez od kr., Hrizo-gon, Ziran; 25. Katarina, Jukunda, Kolomir, Lju-bojla; 26. Konrad, Silvester, Radejka. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 23. v Mojstrani; 25. v Domžalah. Gospodarski del. Tedenski aejem ? Kranju dno 14. novembra 1910. leta — Prignalo se je: 121 glav domače goveje živine, 102 glav bosanske goveje živine, 22 glav goveje živine hrvaške, 1 domače tele, — hrvaških telet, 37 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivol. — Od prignane živine je bilo za mesarja 55 glav domače govedi in 65 glav bosanske govedi. — Cena od kilograma žive teže: 88—84 vinarjev za pitane vole domače, 75—80 vinarjev za domače srednje pitane vole, 70—76 vinarjev za ne« pitane domače vole, 80—86 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 10 vin. za teleta in 1 K do 1 K 20 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 16 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10 50, proso K 725, rž K 8—, oves K 850, ajda K 8•—, repno seme K —, detelno seme 65 K do 68 K, fižol ribničan K 12—, mandalonK 12*—, koks 14 —K, krompir K 4*— za 50 kg. * Zimsko športna anketa aa Bohiafikl Biltrid. Prošlo nedeljo dae 6. t m. se je vrši! na Bohinjski Bistriot na vabilo ravnateljstva državne železnice v Trstu razgovor, katerega glavne točke so bile: 1) posebni zimsko športni vlaki, 2) znižanje voznih cen za obiskovalce krajev, kjer se goji zimski šport, 8) vremenska poročila. Zooro vanje je vodil zastopnik c kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu, gospod dr. Foregger, ki je vzel na znanje želje in mnenja posameznih udeležencev. Navzoči so bili zastopniki det. zveze za tujski promet na Kranj- skem, Koroškem, Goriškem in Trstu, odposlanci športnih društev kakor: Societa, Alpina delle Giulie, osrednjega odbora slovenskega planinskega društva v Ljubljani in njega podružnice v Trstu in Gorici, sekcij nemiko-avstrijskega plan. društva v Ljubljani in Trstu, ljubljanskega «Bicycie-Ctnba» in «Schi-Cluba», Beljak. Predvsem se je povdarjal«, naj se tudi letos uvede posebni vlak, ki bi vozil ob nedeljah in praznikih po znižanih cenah iz Trsta do Jesenic, isti naj bi odhajal iz Trsta šele ob 6 30, vračal pa bi se tako, da bi pasiral Boh. Bistrico zvečer ob 8*30, kar bi ustrezalo željam vsestranskega občinstva. Dalje se je izrazila želja, naj bi se tudi letos izdajale Športne karte z dokaj znižanimi cenami, katerih razpečevanje bi prevzele deželne zveze za tujski promet. Zeljo dež. zveze za tujski promet na Koroškem: naj bi se uveljavile Športne karte iz Trsta, Gorice in Ljubljane tudi za koroška športna shajališča, kskor Wei-tzelsdorf, Celovec, Beljak, je toplo priporočal in utemeljeval zastopnik deželne zveze za tujski premet na Kranjskem. Naznanila o vremenskih razmerah s Kranjskega in Koroškega bodo sp-.ro če-vale oficielao postaje državnik železnic v mestih Trstu in Ljubljani pa bodo razglaševale poročila ondotne deželae zveze za tujski promet Potemtakem se bode lotos že izdatno izboljšal cel promet ter se poljubno razširil. Športne karte se uveljavijo tudi za Kranjsko goro, s čimer bode poseboo ustreženo željsm Ljubljančanov, ki jim bodo na ta način odprte 3 proge. Prav posebno pa se bo dvignil in povzpel, kakor vse kaže, v bližajoči se zimski sezoni, zimski šport v Bohinju, tako da smemo pričakovati, da postane naš Bohinj v kratkih letih po raznih nadaljnih napravah, prvo in glavno moderno zimsko športno shajališče. Nova pit iz Bohinja do Ravni, po kateri bo mogoče s konji in saami dospeti do starta sankališča cBelvedere», ki se bo letos v ta namen zgradila, bo gotovo veliko k temu pripomogla. Tudi Bled uvede letos dvoje saokalise, poleg tega pa se bo gojilo tam posebno drsanje. Kletarakl tečaji. V prinuru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo Se na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenjs ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugača nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ko ne zna is njega pripraviti take pijače, kakršna se dandanes po svetu zahteva P Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvo, znanje umnega kletarstva, slasti pravilnega ravnanja s posodo m s vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se s nepravilnim ravanjem lahko naredi najgnosnejša pijača 1 Da imajo nkaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. k vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni vzorni kleti v Rudolf o vem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. k vinarskem nazorstvn v Rudol-fovem. Ker je Število za udeležence za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čimprej zglasitl Vsak kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden prej pričetkom tečaja obveščen. Dopisi. Is Veleioveg« nam pišejo: Dne 3. t m. smo imeli pri na zelo redko slavi je. Ta dan je namreč odkrilo .Radovljiško učiteljsko društvo" spomenik pokojni učiteljici, velesovski rojakinji Mariji Hacinovi, ki je umrla dne 24. decembra 1906. leta. Slavi je je bilo nadvse pretresljivo, a tudi najlepši in najdostojnejši dokaz, kako lepo soglasje in lepa kolegijalnost vlada ravno med onim delom učiteljstva, ki še ne prisega na novi prapor in da ravno to učiteljstvo ne dela izjeme v učiteljskem stanu. Po končani sv. maši-za-dušnici, ki se je ravno vsled slabe poti in velike oddaljenosti došlih koleginj in kolegov iz radovljiškega okraja, zakasnela za dobre pol ure, je imel nagrobni govor predsednik imenovanega društva, tovariš Iv. Šega, v katerem se je spominjal vrlin in delovanja pokojne Marije. — V zahvalo za izkazano ji čast je govoril na to v imenu domačinov velesovski župnik J Brešar. Zahvaljeval se je prav lepo udekžnikom in povdarjal, da ga ta čin pijetete izvanredno veseli, ker se je tako lepo in spodbudljivo izvršil, v onem smislu, za katerega je pokojnica tako zvesto in lepo delovala. — Društvo je poleg tega še položilo na grob krasen šopek svežih cvetic — Z obžalovanjem moramo povdarjati, da se tega slavlja ni udeležila niti ena zastopnica one struje, ki si je na svoj prapor napisala „krščansko ljubezen". — Pokojnica je bila z vsem svojim delovanjem in čustvovanjem resnična pripadnica te krščanske ljubezni, a njene sovrstnice nosijo to ljubezen le na jeziku, krščanstvo jim je le fraza in sredstvo v dosego njih egoističnih ciljev. — In Ti, Marija, odpusti jim! —n. D0ber tek ! zdrav ielodec imamo in nič tu. ne Uiti v ssMea, nobenih betafiia,.odkar jemljemo FeUerieye odsijijpii ' P£j" « S£^S^&JS Is Izkušnje, povkusite jih tudi vt, urejujejo platsajt la pospetujajo prebavo, o Iketljie fraako i K, Udsloj« jih It Ukaraar S. V. FeUer v Stobiei, filsu trg št. Ž64, Hrvatsko, Pravimo Vam Is Itlikt doline. V -Domoljubu* žuga nekdo, da bodo govorili krajni toliki sveti in da bodo poten govorili naotje. ne otroci. Ptiča se spozna po petju, dopisnika pa po tem, da govori o krajnih šolskih svetih. Je namreč eden tistih ptičev, sa katere je Jezus rekel: «Moj« kraljestvo ni o i tega sveta», ki pa se sami volijo sa predsednike krajnih Šolskih svetov, če nimajo zagotovila, da jih bodo drugi. Zanimivo pa je, da dopisnik prišteva sebe k otrokom, ker pravi, da so dosedaj govorili otroci, a dosedaj ni Se nihče toliko govoril kot on. Svetujemo pa tudi krajnim Šolskim svetom, naj bodo previdni, da je ne dobe po jeziku, kot jo je že dopisnik, ker časi potrpežljivosti so minuli. Is Salo. Na občni zbor kmetijske družbe je drlo od klerikalne strani vse, kar je imelo Štiri krone, da se je vpisalo. Od naSe strani je bila udeležba bolj slaba, ker ni bilo nikake agitacije in so se nasprotniki čisto na skrivnem pripravljali, Vendar pa moramo grajati zaspanost na naSi strani, kar vsakdo je lahko vedel, kaj nameravajo klerikalci, ko je udel v «Kmetovatcu» med priglašenimi novimi člani polno takih, ki so bili doslej nasprotniki družbe, in pa takih, ki Se polja nimajo, pa so znani kot strastni klerikalci. Kmetijsko družbo so spravili kvišku nspredni kmetovalci, zato je nespametno pustiti, ds jo klerikalci dobe v roke in jo izmolzejo. Saj klerikalcem ni za nikako resno delo. Danes se vržejo na kako stvar z vsem ognjem, jutri se je že naveličajo, začno zopet kaj novega, prejšnje pa puste, da zaspi in pogine. Zato moramo odločno grajati naSe zatpance. Res ima kmet vsak dan dovolj dela, res je bilo slabo vreme, res je pa tndi, da se nam za tako važno stvar ne sme zdeti nobena pot predolga. Ce se tožarimo leta za kos zemlje, kjer raste komaj koS trave, ali bomo mar pustili brez odpora dražbo, ki je tako važna za kmeta. Učimo se od naših zaslepljenih nasprotnikov. Oni se ne bore za svojo korist* ampak le za farovSko oblast, pa Se za tako malo vredno stvar se poganjajo mnogo bolj požrtvovalno kot mi, ki se trudimo za kmetovo samostojnost in za njegov blagor. Is selSke doline. Jesen je tu. Dolge, sive megle se vlačijo po obzorju, ki nas spominjajo, da je konec lepib, soinčnih dni. Pa nas bi ne strašilo to Se tol ko, saj vemo, da dež za solncem mora priti — in po megli se zjasniti, ko bi se ne bila privlekla na jesen Se druga, dolga strupena megla, ki preti liki zvezdi-repatici oplaziti celo dolino. Vsakdo bo pač takoj uganil, da je to naSa neizogibna Emica-repatica. Dasi je hinavsko - klerikalna, postalo je vendar našim klerikalnim prvakom tesno pri srcu, saj tudi oni vedo, da ji ni nihče gresvet in vsakega obere do kosti. Ce ima slučajno aka gospa ali gospica bolj lušten obrazek, bodisi Že klerikalna ali liberalna, in če vrhu tega izobraženim moškim večstransko ugaja, je že izgubljena pri naši zavistni Emi, in prej ne najde miru, da zavihti svoj ostri bič v podobi jezika, da bi ji vzela vsaj ugled, ker ji prikupne zunanjosti ne more uničiti. Seveda se to revici nikoli ne posreči, ker vssk spozna, da si s tem celi svoje rane. Navedli bi lahko sto in sto slučajev, koliko intrig in sovraštva je že ona naredila med nami, za kar imamo dokaze. Selški župnik naj pa tudi ve, da je iz župniiča raznašala stvari, ki bi njemu in drugim silno škodovale, ko bi jih izvedeli gotovi ljudje. Velika reva je pred njo poslančeva žena na Cešnjici. Hodila je svoje čase k nji v gostilno, a le zato, da so se vsi na njen račun norčevali iz nje. Ko bi ona vedela, kake besede so padale na njo, bi jo iz gornjega nadstropja prijela za lase, ker nižje bi je ne dosegla, ker je predolga, ta šiba božja. Cisto gotovo lahko trdim, da, ko bi vsaka družina vedela, kako brusi svoj jezik ob vsakega, ki ga aeveda spredaj liže, zadaj pa razpračka, bi gotovo ne bilo niti ene boljše hiše gor do Sorice, da bi ji pred nosom ne zaprli vrata. Iz učiteljic se vedno norčuje in le ooa se domišlja, da je nad vse, a povemo ji, da je čiovek, ki opravlja in celo natolcuje, na najnižji stopinji izobrazbe. O, Emica, rdečelasa, rodila si se dolgo časa, Ves čas je bog za to porabil, da jezik dolg in telo ti vstvaril. Il Bkofje Loke. h izobraževalnega društva so izključili dvoje najboljših moči, uporabljivih bodisi pri igrah, bodisi pri nastopih «M(adeaiške in Marijine družbe*. Kaj pač cnadva moreta, če sta njih srci vneti drug za drugega I Predsednik mla-deniške družbe je menda vrnil vse znake; pa tudi njegova nevesta je menda storila isto. V «Hišnici* včasih celo kakemu kaplanu zavro možgani, da ga mora gostilničar poriniti za peč, da ne sili preveč v njegovo Ženo. Izobraževalno društvo bo baje prirejalo plesne zabave. UpanSb pa, da se bodo moški posebej, ženske pa posebej zabavale. Ali je res pod duhovniško komando že vse dovoljeno? Je pač treba nekaj ugodnosti dovoliti, aic r bo društvo kmalu prazno. »Slovenec* je pred kratkim pisal o preganjanju menihov na Portugalskem. Seveda je bilo to skoro sama laž. Kljub temu so se našim klerikalcem ti reveži silno smilili. Dotični dopisi iz »Slovenca* so bili celo prilepljeni na neki zid, da je lahko vsakdo čital ta namišljena Eosodejstva. Skoda, da niso bila prilepljena poji teh tudi jasna poročila grozodejstev iz Čensto-bova. To bi bila lepa paralela, ki bi morala tudi otrokom odpreti oči. — Da vsi duhovniki ne deljo 'j enakih blagoslovov, kaže sledeča resnična dogodba: V sosednji vasi, v Puštalu, se je naselil nek vpoko-jeni duhovnik. Vsled starosti ne more hoditi po strmem klancu v mesto, kajšele po stopnicah. Prosil je, naj bi se mu dovolilo vsak dan maše-vati v cšpitalski* cerkvi. Njegova prošnja je bila uslišana. Ljudje so pridno hodili k njegovim mašam. Posebni ob nedeljah jih je bilo mnogo v tej cerkvi pri maši. Vsled tega ga je neki njegov duhovni »obrat zavidal in mu zapovedal, da mora ob nedeljah in praznikih maš svati le pri zaprtih vratih. To je vzrok, da je sedaj mnogo ljudi brez maše? Ali je maša kakega vpokojenega duhovnika slabSa od dragih? Le tako naprej, bomo že videli, kam bodo duhovniki prignali svoje ovčice! — V Stari Loki se je zlegla «Cukarija». Prav po kokošje se je skrbelo zs «Cukce». Napravili so jim sive hlače, rdeče jopice in črno-rdeč.* čepice. Skrb je šla še dalje. Prepovedalo se je «Cukom» hoditi v gostilno za «Britofjna». Bog ve zakaj? Vsaj je gostilničar vendar skoziaskoz poštena krščanska duša, ki si s vojo pridnostjo služi uborni vsakdanji kruh. cCukci* so seveda ubogali. Slučaj je pa ravno hotel, da se je v tisto hišo naselila neka vdova s tremi hčerami. Te so začele «Cuk^» m'kati. Pa kako do njih, ker v gostilno ne smejo? Skorajžili so se nekoč in hajd kar čez go-stilničarjevo dvorišče To seveda gostilničarju Jni bilo vseč. Ustavil jih je nekoč. Toda prebrisani «Cukci* so ga zavrnili, češ: «Puščico nastavi na dvorišče, pa boš dobil plačilo.* Gostilničar sicer tega ni storil, «Cukci» pa vendsr pridno hodi j a vasovat k mladim punicam. Pretečeai ponedeljek sn menda celi dan drli mačka pri svojih ljubicah. Maček je pa moral biti zelo hud, ker so morale ljubice zaklenti vrata ia zagrniti oknal Upamo, da bo novoimenovani g. dekan napravil konec temu pohujšljivemu početju. Kako hudobni so nekateri naši farani, izpričuje naj to, da so nabirali podpise, da bi škof preklical to imenovanje I Huj-skarije je v klerikalnem taboru brez konca in kraja 1 Le tako naprej, dokler ne bo mera polna I Is šenčnrgke občine. Pred kratkim je potrdil cesar novi občinski volilni ved za Kranjsko in tekom enega leta se ponove občinske volitve po celi deželi, torej tudi pri nas. Ia tega komaj čakamo, kajti odkar so v naši občini slučajno klerikalci na krmilu, gre ugled in občinsko gospodarstvo naše občine gorostatao navzdol. Pa kako bi tudi ne šlo, ko pa predstavite!]! klerikalizma alove v naSi občini daleč naokoli po svoji omejenosti in zakrknjenosti, tako da so že prišli v pregovor. Oglejmo si par teh predstaviteljev nekoliko bližje! Pred vsem nal občinski odbor! To Vam je z malimi izjemami zbirka, katere bi bil vsak komedijant veseli Na čelu mu stoji znani strokovnjak hrvaških kobil Martnjek, sicer mož poštenjak, v tem slučaju pa samo nabasan mož. Uradne posle opravljata večjidel župnik in kaplan, seveda mnogokrat tako, da se mož niti ne zaveda, da je samo smešna igrača v rokah drug h! Vsi občani z ne-voljo občutimo razliko med sedanjim uradovanjom in med nzornim redom pod žuoaastvom izkušentga moža g. Matevža Barleta iz Lož, in komaj čakamo, da z glasovnico v roki naredimo konec tem neznosnim razmeram. Več za enkrat ne pišem o tem 1 V odboru samem pa hoče imeti glavno bes d > znani Sajovec iz V^iesovega ia kJor tega pozna, ta ve vse! Pravijo, da bo sedaj uto podrl ia na njeno mesto znamenje postavil v zahvalo, da se mn je nekaj posrečilo. Vznamenje pa bo obesil fotografijo rajnega Andreja Pogačnika vu'go Suštarje-vega iz Olševka . . . Pred puščico bo pa postavil baje za stražo svojega sinčka Fridolinčka .. . Toda vrnimo se rajši k občinskemu odboru! V eni zadnjih svojih sej je sklenil, da se nobeni gostilni več ne dovoli godca, a kdor ima gramofon, tega se obdači s K 24*— letno. Ne pade nam na um, zagovarjati pijančevanje, mislimo pa, da je ljudstvo v naši občini že toliko izobraženo, da se po težkem, trudapolnem, celotedenskem deiu že sme kakšno nedeljo po svoje razvedriti. Seveda, naš slavni občinski odbor svojim volilcem tega ne privošči, naš slavni občinski odbor hoče imeti svoje soobčane in to odraščene moža in žene, fante in dekleta, za navadne šjlgu dopadljive, ker so izhajale Iz požrešnih gri. Po končanem • strašanskem* petju so se podale na dam imovite M cke ia si privoščile dobro malco. V udanosti do svojega dobrega dušnega pastirja in v veselju novo ohranjene cerkve so se te pobožne žene tako najedle klobas in napile vina, da je rabila ena zdravniško pomoč pozno v noči ia kmalu bi bila plačala dobro malco s smrtjo. Vsled tega priporočamo našim pobožnim ženam zmernost v jedi in pijači, ki je gotovo bolj Bogu dopadljivo kakor njih petje. Dopisnik hvali tudi med drugim nekatere naše napredne može, ki so v resa ci hvalevredni ia dopisniku le pripoio*amo, naj vedno vpošteva tiste ljudi, kateri so spoštovanja vredni in ki so tudi v položaju kaj žrtvovali za dobre namene, ako pride potreb«. Da se bide pa ni h dobrota nehala, ko bodo stopali na odločilna občinska mesta po iniciativi župnikovi različni Reaotci in Š meneovi Janezi in Blaški, je pa več kaker gotovo in naši možje bodo rekli, kadar se jih bo nadlegovalo: Tisti, ki odločujejo v občini, naj tudi plačujejo, in ako se razmere ne predrugačijo, bo ta doba kaj kmalu uastopiia. Za posledice naj se pa farani potem zahvalijo raznm klerikalnim hujskačem. Slab gospodar, ki bi )i pustil ukazovati od svojih podložnih. Upamo pa, da bodo vsi pametni ljudje izprevideli, da s sedanjo klerikalno politiko ne bomo dosegli ničesar koristnega, ampak samo sovraštvo ia zatorej žeUmo, naj se v času lepo ozaljšane cerkve tudi naša politika izpremeni v lepo, družabno ia prijateljsko Življenje, kakršno je bilo Se pred kratkim časom v naši občini. Zgodilo se bode pa to šele takrat, kadar župnik ne bo hjdil po hišah polit.z rat. novosti založile tiskarne lo. Pr. Lampreta o Kranju Po zaplembi draga Izdala. Zelo aktualno I Ravnokar je izšel Zelo aktualno 1 7. snopič poljudne zbirke Ječ luči": :: Strašna grozodejstva v:: samostanu fcnstohovskem. Cena 20 vin. S tremi slikami. Cena 20 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret In po knjlgotržnlcah. Izšel je 8. snopič zbirke „Več luči I" Joj, joj, ta neznosna draginja I PrPilavanJA- fl IvAhravhi11 oro1* dr. Simon Dolarja danes zoečer rreutlVailje. i,U IZUUraZDl ob po! g,M,e£er u narodni Čitalnici M prlloja ..Gorcnlcu" it. 46 z I. 1910. Radovljiške novice. Osebna veit. Premeščen je t Radovljico c. kr. davčni asistent I. Pirnat iz Kranja na meato tja odišlega c. kr. davčnega upravitelja J. Ablina. — V pondeljek je umrl poieatnik J. Olifčič iz Pod-mesta. Svetila mu večna luč! O naših gledaliških d i 1 e t a n t i h prihodnjič. C. kr. p 1 c t a r s k a šola prav dobro napreduje. Z veseljem in zadovoljstvom opažamo, da dobiva ta zavod med prostim ljudstvom vedno več zaupanja, in da so pričeli kmetje pošiljati svoje hčere v pouk. Pač uvidevajo, da se tu lahko zasluži mnogo in brez posebnega truda. Prepričani smo, da postane ta zavod prejalislej pravi blagoslov za naš kraj. Dragiajal Ta glas gre po celi deželi — a tudi pri nas jo čutimo na vseh koncih in krajih. Živila bodo kmalu Uko drsga, da jih bo treba odtehtovati z denarjem. Omenjamo le to, da žugajo kmetje nastaviti mernik krompirja na 2 kroni 1.1, d. A tudi v prodajalnah je neznosna draginja. Čudimo se le temu, da pri nas raste cena vsemu — če pa slučajno pade cena temu ali onemu blagu za toliko in toliko, ostanemo pri nas pri starem. Omenjamo le to, da je na Dunaju padla črna sladkorju pred par dnevi kar za 12 h pri kg, a v Radovljici smo Se vedno tam, kjer smo bili prej. Imamo pač mnogo še starega blaga? !P Zadnje dni pa smo dobili tudi sneg. In sicir je pričelo prav pošteeo mesti v petek, dne 18. t. m. zjutraj okrog 10. ure. No, in sedsj ga je že dobra pet. Kakor kažejo znamenja, se nam obeta dolga in huda zima. Ubogi naši ptički. Usmiljeni ljudje, potresajte jim drobtince, saj veste, kako huda je lakota, dobrota se vam bo stotero povrnila I ▼ Kranja, dne 19. novembra 1910. Državni ibor. Državni zbor bo sklican, če se bodo češko-nemška pogajanja razbila, med 22. in 24. novembrom. Ce bi se pa v Pragi v zadnjem trenotku posrečilo doseči sporazum med obema narodoma, bo treba dati češkemu deželnemu zboru Se nekaj dni na razpolago, da odobri v posameznih komisijah sklenjene predloge. Kakor je pa razvidno iz zadnjih poročil, smemo smatrati mirovna pogajanja med Cehi in Nemci za razbita. Delegaoije. Delegacije so ta teden skončale svoje delovanje. V eni zadnjih sej je doživel vodja naših klerikalcev, dr. Šašteršič, velikansko blamažo. Kot zvesti sluga sarajevskegs škofa dr. Stadlerja je predlagal, naj se izreče nezanpnica skupnemu fiaančnemu ministru Burianu. Speljal je res par Slovanov na led, da so glasovali za to. Njegov predlog je seveda padel, ker je-bil -v prvi vrsti naperjen proti poslancu Ploju in proti bosanskim Srbom. In čeprav so nekateri Cehi g!asova'i za ta predlog, vendar kar oajostrejše obsojaj i grde namene dr. Sišteršiča in praviji, da dr. Sjšteršiču ne gre za b »ssnske kmete, temveč edinole za klerikalno propagando. Klerikalci so na ta način prišli tudi V državnem zboru popolnoma ob kredit in veljavo. Ceikl poslanec Masarvk je v avstrijskih delegacijah na podlagi spisov dokazal, da je imel naS avstrijski minister za vnanje zadeve, grof Aehrenthal v Beogradu svoje Spijone, kateri so tudi ponaredili razne dokumente, ki so se izrabljali ivoj čjs preti Srbom v Avstriji, posebno na Hrvatskem. Plačevanje f štetem denarja je za sedaj najbolj pereče notranje vprašanje avstro-ogrsko. Vpeljavo tega vplačevanja, ki pomeni, da ima avstroogrska banka vsak bankovec izplačati v zlatu, zahteva ogrska vlada, ki hcč* to pokazati ket tako pridobitev, da bi ž ajo lahko potisnila razne druge madžarske zahteve v kot. Avstrijska vlada so je do zadnjega branila. S^daj se poroča, da se je med avstrijskimi in ogrskimi ministri dosegel nekakšen sporazum. Natančnejšega pa Se ni nič znano. Konference avstrijskih in ogrskih ministrov se neprenehoma nadaljuiejo. Občinski svei ? frentlnn razpasčos Nasprotja gospodarskega značaja, ki so že dlje Časa vladala med liberalno-demokratično večino ter šele pred kratkim v občinski zastop došlo krščansko-sccalno manjšino, so dala povod, da je narnest-n štvo razpustilo občinski zastop trentioski. Vladnim komisarjem je imenovan bi«Si župan dr. Silil. Občinske volitve v Sarajevo. Pri torkovih občinskih volitvah v Sarajevu so bili izvoljeni večinoma stari odborniki. Od mohamedancev jih pripada 6 samobtalni stranki, 2 narodni organizaciji, od Srbov sta 2 pristaša radikalnega, 2 pa zmernega krila. Od katoliške strani sta bila izvoljena 2 klerikalca in 2 liberalca. Papež 10 omika. Ni dolgo od tega, ko je sklenil Vatikan, da mora vssk duhovnik priseči, da bo vedno veroval v dogme. S to prisego se je hotelo uničiti takozvsne moderniste. Ta sklep so pa sprejele nekatere vlade, ki imajo tndi besedo pri nastavljanju župnikov in teoloških profesorjev, z ne volje. Tako Bavarska in Nemčija. Bavarski nuncij FfUfcwarth je posredoval pri papežu, ki je določil, da ni primoran duhovnik priseči, da so pa v to prisiljeni le oni duhovniki, ki se posvetijo teološkim študijam. Papež se je moral v tem oziru udati opravičen m zahtevam vlad in se je umaknil. Novičar. Pristašem narodno-napredne stranke I Z ozirom na bližajoče se velevažne občinske volitve v Ljubljani in na splošni politični položaj se je doseglo v narodno - napredni stranki med obema strujama sporazum in ustvarila podlaga za uspešno udejstvovanje strankinega kulturnega, gospodarskega in po-litiškega programa. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke ob tej priliki obžaluje medsebojne napade strankinih pristašev, ki so se dogajali v zadnjem času v naprednem časopisju ter poživlja vse pristaše k složnemu pozitivnemu delu. V Ljubljani, dne 18. novembra 1910. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: Ivan Hribar, tč. predsednik. :— Dr. Ivan Tavčar, tč. podpredsednik. Triiika nemške dasta« občane, o katerih smo svoječasno obširno pisali, deželni odbor kranjski ni potrdil. Noti deželnoaodn! protJiedelk v LInbljani. Na mesto odhajajočega predsednika Levičnika je bil imenovan za predsednika pri deželni sodniji v Ljubljani trd Nemec, Adolf Elsner. Mnogo slovenskih, izvrstno kvalificiranih uradnikov je bilo prezrtih in zasadel je trd Nemec slovensko mesto. Klerikalci niti z mezincem niso genili, da bi poizkušali preprečiti to imenovanje. Že vedo dobro zakaj, so pač dobili za to uslugo od vlade kako protiuslugo. Roka roko umije. la poo'11 Dr. Sušteršič bo imel jutri v Ljubljani shod za papeža in zoper župana NatanavRimuin zoper Portugalsko. Jojmeaas 11 Spomenik f f Adamiča In Lutra — prepovedan. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico je prepovedalo postaviti septembrskima žrtvama nagrobni spomenik, češ, da bi spomenik proslavljal dve osebi, ki sta padli dne 20. septembra 1908, in tako vzbujal pozornost, obranil spomin na te izgrede in s tem povišal njih proslavo. Glasbena šola ? Kranja, ki je, kakor znano, podiužnica Glasbene Matice v Ljubljani, je imela dne 10. t. m. zvečer v gimnazijski telovadnici v Kranju pri pičli udeležbi svoj letni občni zbor. Ker se je predsednik, g. Ignacij Fajdiga, c. kr. gimnazijski ravnatelj med letom odpovedal svoji časti, otvori zborovanje društveni podpredsednik, g. Anton Koblar, dekan i. t. d, konstatira sklepčnost, pozdravi navzoče m hvalefno omenja onih faktorjev, ki so gmotno podpirali društvo. — Tajnik g. Ivan Masten, c. kr. profesor, obširno poroča 0 društvenem delovanju. Glasbena šola v Kranju se je ustanovila dne 21. septembra 1. 1909. Klavir in violina sta se poučevala v Ogrinčevi hiši, letos se pa že poučujeta v primernejših prostorih v novi Kušlanovi hiši, katere je najel odbor vsled sklepa z dne 20. aprila 1910. — Gimnazijski dijaški zbor se poučuje v gimnaziji, dekliški in deški zbor pa v deški in dekliški ljudski Soli. Za to uslužnost se izreka zahvala c. kr. deželnemu Šolskemu svetu, krajnemu šolskemu svetn in vodstvom imenovanih Sol. htotako gre hvala časopisem: »Slovenski Narod*, «Slovenec», «Jutro», zlasti pa lokalnemu li*tu «Gorenjec», ki so prinsšali druitvene objave. Posebni dobrotniki Glasbene Sole v Kranju pa so: mestna občina, ki je darovala 1000 K jubilejskeg a daru (ob cesarjevi 60 letne) in zagotovila letni prispevek 600 K, Kreditno društvo v Kranju 50 K, Mastna občina Stofja Loka 50 K, Posojilnica v Radovljici 60 K, deželni zbor kranjski 150 K. Vsem bodi iskrena zahvala kakor tudi društvenim podpornikom, katerih je bilo 150 in ki so mesečno prispevali po 60 v. — Odbor te je posvetoval v 8 sejah. — Stanje šole je bilo povoljno. — Učitelj za glasovir in violino, g. 2 ga Polašek, je dne 15. marca 1910 nastopil službo; do tedaj ga je na-domestoval g. I. Dovšner, član slovenske filharmonije v Ljubljani. —- Koneem leta 1909/10 je bilo število gojencev takole: violino se je učilo 33, glasovir 13; deški zbor ljudske Sole je štel 28 dečkov/, dekliški pa 31 deklic; dijaški gimnazijski zbor je pohajalo 65 dijakov, sploSne glasbene teorije na gimnaziji se je pa učilo 40 dijakov; vseh gojencev je bilo koncem teta 210. —■ dobi ko leto se je zaključilo s javno produkcijo učencev; ude- 1 žlo se je je meščanstvo, kot zastopnik Glasbene Matice v Ljubljani pa g. koncertni vodja Matija Hubad. Produkcija je imela jako lep moralen uspeh — Tajnik konča s prošnjo, naj starši in njih namestniki vzpodbujajo mladino k ljubezni in marljivemu, vztrajnemu učenju lepe glasbene umetnosti. — Blagajnik, g. Joško Majdič, trgovec v Kranju, poroča o denarnem stanju društva. Za šolsko leto 1909/1910 znašajo dohodki 5010 36 K, izdatki pa 481011 K, tako da ostane v blagajni prebitka 700 25 K. Ako k prebitku prištejemo Se inventar v vrednosti 1320-84 K, Iznaša društveno imetje 202109 K. — Račune pregledata gospoda dr. Fance Perne in Makse Pirnat ter jih najdeta v najlepšem redu. — Nadzora k Sole, g. Adolf Rohr-mann, c. kr. okrajni tsjnik i. t. d., poroča, da je večkrat nadziral šolo in se prepričal o lepem napredku gojencev. — Na predlog g. Vilka Rusa se volijo v odbor gospodje: Adolf Rohrman, pred- sednik; Anton Koblar, podpredsednik; Ivan Masten, tajnik; Joško Majdič, blagajnik; Ivan Kumer, nadzornik Sole; Rajko Marenčič in dr. Simon Dolar, odbornika. V odbor še vstopita dva gospoda, katera bo mestna občina imenovala kot svoja zastopnika. — Pri slučajnofctih predlaga g. Makso Pirnat, da se odboru izreče zahvala. Sprejeto. — Gosp. Vilko Ros predlaga, da bi se ljudvkošolskim učencem dovolil brezplačen pouk v pevski teoriji in v petju. Ta predlog se odstopi odboru v pretres in odločitev. Dijaške ustanove. [Konec.] Tretje mesto dijaške ustanove Janeza Kallistra letnih 504 K, ki pričenši s srednjo Solo, ni omejena na noben Bančni oddelek. Pravico do nje imajo v prvi vrsti iz sodnega okraja Postojna, potem s Kranjskega sploh rojeni, ubogi šolajoči se mladeniči, in med temi imajo prednost tisti, ki študirajo v Ljubljani. Pravica podeljevanja pristoji r. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Drugo mesto za nauke v Ljubljani omejene dijaške ustanove Barbare Kazianer letnih 131 K. Pravico do te ustanove imajo dijaki, ki so vešči glasbe in v isti dobro izurjeni, in ki so poleg tega pripravljeni sodelovati na koru mestne župne cerkve Šentjakobske. Pravica podeljevanja pristoji c kr. deželni vladi v Ljubljani. — Drugo mesto na visokošolske Stadije omejene Franc Kotoikove ustanove letnih 786 K. Pravico do uživanja imajo ubog. visokošolci slovenskega materinega jezika in slovenske narodaosti, ki so rojeni v občini Vrh lika, kadar teh n», visokošolci slovenske, oziroma sploh slovanske narodnnsti. V prvi vrsti so poklicani: a) sorodniki uttanovnika; b) slušatelji na kaki tehniški visoki Soli; c) slušatelji umetniških akademij. Izključeni so: a) dijaki neslovenske narodoosti; b) hraeliti, c) pravo- in bogoslovci. Pravica podeljevanja pristoji c kr. deželnemu šolske nu svetu za Kranjsko. — Prvo mesto dijaške ustanove Valentina Kuisa letnih 98 K, ki se more uživati od I. do vštetega VI. gimnazijskega razreda. Pravico do nje imajo: a) nstanovnikovi sorodniki, b) ksdar ni teh, v mestn Kamnik rojeni dijaki. Pravica predlaganja pristoji župniku v Kamniku. — Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Krištofa Plankelja leto h 68 K 50 v, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta. Pravico podeljevanja ima c. kr. deželna vlada v Ljubljani. — Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Janeza Prešeroa letnih 272 K, omejene na gimnazijalne in bogoslovne nauke. Pravico do nje imajo ubogi dijaki s Kranjske, ki zbujajo upanje, da se bodo posvetili duhovskemu stanu. Pravica predlaganja pristoji knezoskofu v Ljubljani. — Prvo mesto na noben učni oddelek omejene ustanove rezervnega zaklada letnih 230 K. Do nje uživanja imajo pravico ubogi, pridni in blagonravni dijaki sploh. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Prvo mesto na gimnazijske in bogoslovne nauke na Kranjskem omejene ustanove Adama Franca Schagarja letnih 102 K. Pravico do nje uživanja imajo ustanovniknvi sorodniki in kadar teh ni, v mestno občino Kamnik pristojni ubogi dijaki. Pravica predlaganja pristoji najstarejšemu rodbine Schagarjeve, zdaj Žagarju Janez Schagar v Zagorju. — Četrto mesto dijaške ustanove Jožefa Schlakerja letnih 199 K, ki ni omejena ne noben učni oddelek. Pravico do nje imajo t a) sorodniki u*tanovnikovi, b) v Kamniku rojeni mladeniči, c) blagonravni ubogi dijaki sploh. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Drugo in eventuelno tudi prvo mesto dijaške ustanove kanonika dr. Jurja Supana letnih po 84 K. Pravico do nje imajo: a) dijaki iz zakonskega rodu bratov in sestra ustanovnikovih, in sicer nasledniki njegovih bratov Tomaž in Jakob v moškem kolenu po vseh rodovih, njiju nssledniki v ženskem kolena, kakor tudi nasledniki ustanov* nikovih sestra pa samo do četrtega rodu pod posebnimi ugodnostmi, b) kadar ni teb, drugi dijaki, ki so do četrtega kanonskega rodu v sorodstvu ali ki so rojeni v vasi Zasip, c) naposled dijaki iz fsra Zasip, Zgornje Gorje in Bled. Pravica predlaganja pristoji župniku v Zasipu skupno s posest« nikom hiše štev. 1 v Zasipu, dokler je ta s usta-novnikom v sorodstvu, drugače pa skupno z obema cerkvenima ključarjema. — Prvo mesto na noben učni oddelek omejene I ran Thiller pl. Neuthalove ustanove letnih 51 K 61 v. Pravico do te ustanove imajo: a) dijaki iz sorodstva uttanovniks in njegove soprege Marije rojene Posaretti, b) ako teh ni, ubogi dijaki sploh. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Prvo, drugo in četrto mesto na gimnazijske in bogoslovne nauke omejene dijaške ustanove Antona Thalnitscherja pL Thalberga letnih 204 K. Pravico do nje imajo: a) dijaki splpotomstva treh sestra ustanovnikovih, b) stan. sploh, ki imajo veselje in poklic za duhovski stan. Pravica predlaganja pristoji stolnemu kapitetnu v Ljubljani. — Dijaška ustanova Marije Tome letnih 124 K, katere uživanje je za sorodnike omejeno na nauke na I. državni gimnaziji v Ljubljani, za nesorodnike pa ra eno leto teh naukov. Pravico do nje imajo sorodniki, kadar teh ni, ubogi in pridni učenci I. državne gimnazije v Ljubljani. Pravico podeljevanja ima ravnateljstvo I. državne gimnazije v Ljubljani. — Drugo mesto dijaške ustanov) Audreja VVeischla letnih 149 K, ki se more po dovršeni gimnaziji uživati Se v bogoslovju. Pravico do nje imajo; s) dijaki iz Weischlovega in Gorianzovega sorodstva, b) kadar ni teh, dijaki iz vasi Zgornje Bi to je. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi v Ljubljani — Na VI. gimnazijski razred omejena Friderik Weitenhillerjeva dijaška ustanova letnih 85 K. Pravico predlaganja ima sedaj c. kr. dvorni svetnik in ksncelar nemškega viteškega reda Iforic pl. VVeitenhiller na Dunaju. — Prvo mesto na gimnazijske nauke omejene dijaške ustanove Maksa Wiedeiw.h!a 1 tnih 145 K. Pravico do nje uživanja Imajo na Kranjskem rojeni dijak*. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — Drugo mesto od gimnazije počenš , na noben učni oddelek omejene Antona Alojzija VVolfa dijaške ustanove letnh 154 K. Pravico do nje imajo: a) v župniji Idrija rojeni dijaki, katerih starši so brez premoženja in ki bivajo stalno v Mrij', b) učeči se sinovi bivših rustikalnih posestnikov Škofovih posestev: Pfalz, Ljubljana in Go-ričene. Pravico podeljevanja ima ljubljanski koezo-Skof — Prosilci imajo svoje prošnje vlož ti naj-kamcje do 20. novembra. Glede pravnega snačsja meščanske korpo-raotje ksmnlike se je g. poslanec Lavrenčič sklical na mnenje kamniškega župsna in na neko uradno poročilo z dne 22. aprila 1908 štev. 5807. Od kamniškegs županstva pa to poročilo sploh ne izvira in je župan nekoč le nekemu uradniku deželnega odbora v pcgovoru na cesti povedal svoje osebno mnenje, katero se pa ni glasilo v prilog javno-pravnemu značaju te korporacije. Ker ae je gosp. poslanec gotovo pri vladi in pri deželnem odboru o kamniški korporaciji natančno informiral, bi moral pred vsem Se to povedati, da je deželns vlada sama izrekla glede korporacijskih zadev svojo nepristojnost in da je tudi deželni odbor korporacijo in njeno premoženje označil kot privatno stvar, za katero se on ne briga. Dotičns listine niso prišle v izgubo. Kar ps zadene gospodarstvo sedanjega odbora v primer ju z gospodarstvom nekaterih prejšnjih klerikalnih odborov, mn vsak pravičen opravičenec priznava, da je mnogo storil (vodne riže v Korošici, stezo v Bistrico, novo žago v Stahovici, istotam obsežne jarke za olajšavo plavbe, parketiranje šolskih sob, dragoceno instalacijo vode v šolskem in sodnem poslopju itd.) in bi Se več, da bi razmere bile to dopuščale in da bi se mu ne bila metala polena pod noge. Lavrenčičevi pristaši so bili tisti, ki so alarmirali deželni odbor, naj zgradbo ceste ali steze v Bistrico prepove, češ, da je nepotrebna za Kamničsne. To je obzorje 1 Gospodarstvenega poročila klerikalci na shodu opravičencev niso dopustili. Rajši so shod razbili. Nočejo, da bi njih kimovci izvedeli za lepe nspehe sedanjega odbora in da je njih najimenitnejši mož Tine Bankovič, kot revi- zor našel letno račnne korporacije v popolnem redu. » ■tiattrija Klndskv 2i teden dni se nahaja v Kranju ena največjih menažerij v srednji Evropi. Lastnik je rodom Ceh, ki poseduje 20 voz, v katerih se nahajajo najrazličnejše živali sveta. Omenili bi imeli predvsem 2 krasna kraljevska tigra, ki sta gotovo kaj izrednega. Dostojno se jim pridružujejo : 8 let stara levinja, 4 po 4 leta stari levi in mlad, komaj leto star lev. Tigri in levi so dre-sirani in so se vršile produkcije dannadaa. Krasna eksemplsrs sta tudi leoparda in puma. Redkost prve vrste je rit in rogati konj «Gnu». Is severa je zastopan severni medved, lepa velika žival. Tudi 2 ruska medveda vzbujata zbog svoje nemirnosti pozornost. Tem živalim se priklopujejo še drug*, tako več krasnih mandrilov, Hamadrias in Rhosui-opis, naravnost krasna cebra, lama, hijene, rilčaita medveda, ser val, emu, pelikan i. L d. Nekaj izrednega je tudi sviinokoži Ink «divji J ak», čigar dlaka sega do tal in kojega glava in vrat sta naravnost orjaka. Višek pa vzdržuje na vsak način 130 let stari slon «Mamut*, ki tehta 3500 kilogramov in ki je vzor dobrodušnega velikana. Tudi njegova dresura je dokaj dobra. Saj nastopa «Mamut» kot gost, plačnik, igralec i. t. d. Obča sodba je bila, ds take menažerije še ni bilo v Kranju. V torek se odpelje ves kompleks v Tržič, kjer ostane le nekaj dni. Opozarjamo s tem Triičane, da uporabijo to, za male kraje res izredno priložnost in si ogledajo to vsekako zoamenito meaažerijo. Koncert orkestra «Sloge* se je moral radi nepričakovanih ovir preložili na prihodnjo nedeljo, dne 27. novembra 1.1. Spored ostane isti, kskor je bil določen za jutri. Kokra — eldorado sa divjo lovce, Pretočeni teden so ustrelili tatinski lovci v Tomeškovem lovu košuto. Ti ljudje nimajo ne orožnega lista in ne lovskih pravic. Iz cerkljanskega okraja se pri-tepajo s psi in hajd krast v Kokro. Le čudno, da se pusti takim ljudem orožje. To pot pa gospodje iz Viženc ne bodo ušli in bodo imeli čas prebaviti košuto v špehkamri. Promovlran bo dne 25. L m. ob dvanajstih v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva abs. med. Andrej Jenko, doma iz Lipnice pri Skofji Liki. Čestitamo 1 Župnikom Bohinjski Bali je imenovan g. Karel Čirn, knesoškof. tajnik v Ljubljani. Gledališko društva na Jesenicah naznanja, da ■e vprizori v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 4 uri popoldne v dvorani pri «Jelenu* na Savi v prid otroškemu vrtcu Ciril-Metodo ve družbe na Savi H. Bernsteinovo tridejansko «Tat», ki je žel na vseh velikih odrih mnogo priznanja. S tem je dana prilika tudi vnanjim obiskovalcem, da poselijo naša gledališče, ker se lahko vrnejo z večernimi vlaki. Pri vsej prireditvi svira popoten orkester tovarniške godbe. — Kot prihodnja predstava se ponovi R. Blnmsviederjeva življenska slika «Is tovarne* ob znižanih cenah in sicer, če ne bo posebne zapreke, že v nedeljo, dne 27. t. m. Na to vprizoritev opozarjamo posebno delavce in bomo baš raditega, da se vsak lahko udeleži, napravili znižane cene. Predsedstvo. Z Bleda. V sredo zvečer je umrl na Bledu nagle smrti znani lesni trgovec Umberto Orando. Mož, dasi rodom Italijan, je bil vendar zbog svojega konciljantnega vedenja, splošno priljubljen in spoštovan. Znan je bil tudi daleč okrog kakor lovec, v pravem pomenu besede. Bodi mu blag spomin! Na Bledn je umrl ondotni fotograf in hišni f)Osestnik g. Benedikt Lergetporer v starosti 65 et. N. v m. p. I Brzojav! Odboru »Narodne čitalnice*, Kranj! Sporočite svojim p. n. članom, kakor tudi občinstvu sploh, da se vrnem 7. decembra v spremstvu «sv. Antona* zop t v čitalnisko dvorann, kjer obišče m ob pol 9. uri zvečer — pred začetkom plesa — odrasle »pristaše*. Prijave — v obliki daril — sprejema g. Fran Crobath ml. Sv. Miklavž. 3o voden j. Tukajšnje kmetijsko izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor dne 20 t m. ob 2. uri popoldne v prostorih g. A. Telbana. Spored: 1. Pozdrav predsedstva; 2. poročilo taj-nikovo; 3 poročilo blagajnikov«; 4 poročilo ra-čunonreglednikov; 5 volitev odbora; 6. slučajnosti. Gorenjska sokolsta inps s sedežem v Kranju naznani, da bo nje pr hodnja odborova seja v nedeljo, dne 27. listopada t. 1. tečno ob %11. uri dopoldne v telovadnici telovadnega društva «Sokol* v Kranju. Vzpored: 1. Citanje zapi nika zadnje seje. 2. Poročilo činovnikov: a) tajnika, b) blagajnika, c) načelnika, č) nadzornika, d) predsednika izobraževalnega odseka. 3. Premembe fupn h pravil z ozirom na premenjena pravila S. S. Z. 4. Vzorna društvena pravila. 5 Zupni vestnik in župni prispevek. 6. Zupni vaditeljski tečaj. 7 Volitve S. S. Z. 8. Volitve G. S. 2 in nje občni zbor in društveni občni zbori. 9. Slučajnosti. Dekaoljo v Stari Loki je dobil dosedanji župnik na Bohinjski Beli, A. Mrak. — Radovedni smo, kdaj bodo sedaj obč. volitve ns Boh. B li; menda je Mrak pustil imenik voMcev na svojem starem mestu. Kaj pravite, g. c. kr. okraj, glavar ? 1 Današnji številki sta priložena »Slovenska Gospodinja* in reklamni list tvrdke Anton Adamič v Kranju. M D 1 priporoča svoje priljubljeno pivo, babor marčno .ir pivo I. In II. vrsto, bavarsbo, vležano v sodčbib In steblenicab, pričakujoč obllnlb naročil. Ustanovljeno leta 1818 Umetnost in književnost Pevski sestanek. Pevski zbor »Narodne čitalnice > v Kranju se je sešel dne 27. oktobra t. I. na sestanek, ki se je vršil v čitalnični bralni sobi. Načelnik pevskega zbora, nčitelj V. Rus, otvori zborovanje z daljšim ogovorom. Omenja, da so bili pevski zbori vedno vsaki čitalnici, bralnim pa tudi drugim društvom močna opora. Po deželi skoro nikjer ni društva, ki ne bi imelo še v svojih pravilih gojitev narodnega in umetnega petja. Ni čuda; zakaj po delu in trudu se ob prostem času tudi aepevec rad zabava ob ubranem petju in godbi. Pevske prireditve naše čitalnice so bile vedno na visokem stališču pravega izvajanja. Odkar pa se je v okrilju č.talnice izvolil pevski odsek, odkar imamo pevski red in redne vaje, se je ugled zbora znatno dvignil. Sistematična gojitev petja in redni vsakoletni koncerti so poživeli zanimanje tudi od znotraj v vrstah petje izvršujočih Članov, in le tako je mogoče, da je zbor id leta do leta številnejši. Iskreno pozdravlja vse navzoč*, posebno pa še društvenega predsednika, gospoda prof. S. Dolarja. Spominja se s toplimi besedami rsjnega veletržca gosp. Fr. Omersa, ki je bil zboru vedno izredno naklonjen. Prvi je bil, ki je dal v pevski sklad precejšnjo vsoto, pozabil ga ni letos ob svojem Najvišjem odlikovanju in tudi v oporoki se ga je spomnil. Slava njegovemu spominu 1 V znak sozalja vstanejo zborovale!. Konstatira sklepčnost in otvarja sestanek. Namesto v Celje odišlega profesorja D. Bara-niči poroča o pevskem delovanju v preteklem društvenem letu načelnik. Ic tega pnročila posnamemo, da je imel pevski odsek štiri seje, v katerih je razpravljal o pevskega zbora se tičočih stvareh. Moški in mešani zbor je priredil 2 koncerta. Prvi se jevršd dne 21. maja zvečer v Sokolovi dvorani z naslovom »Naša pesem ».To je bil večer izključno slovenskih narodnih pesmi. Pri koncertu je bil navzoč koncertni vodja g. M. Hubad iz Ljubljane. V proslavo nale narodne himne se je vršila dne 26. junija veselica na vrtu gospe M. Mavrjeve. Ob tem slavju je bil navzoč skladatelj gaspod Davorin Jenko. Poleg orkestra »Sloge* je zapel naš zbor več slav-ljenčevih zborov. Krasen, kaj srečno sestavljen in navdušujoč je bil slavnostni govor g. prof. M. Pirnata. Mešani zbor je nastopil istotam 2. julija ob koncertu, ki ga je priredilo pevsko in tambu-raško društvo »Strel* s Koroškega. Moški zbor je pel dne 9. julija pri prosti zabavi na razatankn kranjskih abiturjentov. Na dan sv. Petra in Pavla je bil lep pevski izlet v Vintgar in na Bled. Oddelek pevskega zbora je sodeloval spomladi pri Parma-Govekarjevi spevoigri »Legionarji*. Moški zbor je spremil k večnemu počitku tri Čitalnične člane in zapel tekom leta dve podoknici« Redne pevske vaje so *e vršde od 12 februarja do konca meseca junija. Zbor je štel v minuli dobi 30 pevk in 27 pevcev, skupaj torej 57 članov. Vseh nastopov moškega zbora je bilo 6, mešanega 3, skupno 9. Is blagajniškega poročila je razvidno, da je imel pevski zbor K 450*53 prejemkov, K 228-83 izdatkov, tako da ostane v gotovini še K 221-70. Vrhutega se po tukajšnji sodmji svoječasno nakaze blagajni K 50*—, katere je volil gosp. Fr. Omersa. Za vestno in vzorno delo se izreče blagajniku zahvala. Pregledovalcem računov se izvolita g. Zorž Depoli in gospica Marta Savnik. Sklene se, da se prično pevske vaje takoj s pričetkom prihodnjega meseca. Določita se pesmi, ki se pojeta v Ljubljani, dne 4. decembra na koncertu pevske »Zveze*. Načelnik predlaga, da se izreče gosp. Davorinu Baraniču, dosedanjemu pevovodji, pismena zahvala, kar se sprejme soglssno. Pevovodjem se voli dosedanji načelnik, kateri po daljši debati končno izvolitev tudi r prejme. Izid volitev v pevski odsek smo naznanili v »Gorenjcu* Že zadnjič. Sprejelo se je več važnih predlogov. Z zahvalo pevcem in pevkam za njih pose-čanje pevskih vaj in nastopov ter s prošnjo, da naj se v prihodnje Se z večjo vnemo posvetijo slovenski in umetni pesmi, zaključi načelnik peti redni pevski sestanek. Ali )e te snamenje napredka T Avstro-ogrska vojska Šteje v času miru 380.866 mož in 28.742 častnikov; torej prihaja na vsakih 14 moz en častnik. Na enega učitelja prihaja v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih je tudi po 100 otrok. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! Zakon proti napitnini. Amerikanska država Washington je prva, ki je sprejela v svoj kazenski zakon tudi zakon proti napitnini, naj si jo že kdo da ali sprejme. Kdor daje, ali pa kdor sprejme nspitnino, bo strogo kaznovan. Tak zakon bi ne škodoval tudi pri nas. Šivilje no raiarajale v mestu Cikagu v Ameriki tako, da je morala jezditi med nje policija na konjih in s svetlimi sabljami v roksh. S vilje pravijo, da so preslabo plačane, zato nočejo delati in razgrajajo. Loterijska srečka dne 13. novembra 1.1. Gradec 32 21 3 81 23 Naznanilo. Podpisani uljudno prosim vse one, ki prinašajo zvečer k meni razna naročila, da jib izvršim v Ljubljani, da odslej vedno taisto store vsaj do 8. ure zvečer, ker po 8. uri ne smem več odpirati vrat • »56 2-2 Franc Wahrhelt ,_Kravnj it. 36 (meatna uboinioa). Nočemo biti nahodni, hripavi, zaslizeni, ne kaS'jamo, , nismo ne slabotni, ne nervozni, rabimo pa Fellerjev fluid z i znamko «Elsafluid». Tucat za poizkušajo f ran ko 5 K. Dober I tek in zdrav želodec imamo, ne Čutimo nikakih slabo« ti zato, | ker rabimo Fellerjeve odvajalne tabarbaiapilule z znamko ) «Elsapilule-. 6 škatljic franko 4 krone. Dobi se jih pri E. V. j Fellerju v Stubici, Elsin trg it. 264 (Hrvaško). Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet'1, enako doma de-lanlm za juho In prlkuho. Dobivajo se h v rumenih ovojih po pol kilograma r najfinejših kakovostih / na plsom In s sliko: „štlrje rumenjaki" ,,0sem rumenjakov". 72 86-2 Proda se 279 2—2 sj gospodarskimi poslopji in orodjem. Več pove lastnik Fr. Leskovec v Otočah. sprejme takoj t trajee delo MATIJA AŽMAN, mizar y Kranju. Edina slovenska kisla voda vi je po zdravalaklb strekovsJakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je taborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesib, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima, temveč tudi osvežujoča namizna Ušla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Ino-mostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri OSkrblllŠtVlI TolfttO- vrske slatine, posta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci I Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le ToLtovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima edino slovensko kislo vodo. Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okrajni! jKcstna hranilnica tf Kranju obrestuje hranilne vloge po 7 26—24 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1909: Stanje hraiillnlh vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. 4****4**************************** Ta najstarejši denarni zavod v Kranja nradnje na rotowiu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob saanjlh in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. nnuiHioioioioioeoioioioieiiiiivioioeiesioooiieiiiioeoioiiiiioioioeieiooeooooi HiHUomomiHHimimii« brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. t Za varnost hraiiUnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svofe davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagale v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev terinpnišča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo se tudi vloine) knjliioe drosrlh hraziilztio In poaojilnlo kot :: gotov denar, no da bi se prekinilo obrostovanjo. " 7539 tiskarna Iv. Fr. Lamprel v Kranju. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnici t LJnbljanl (nasproti Figove«:: v 1 tabli hiši:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnioa v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge 51 obrestujejo po *Vli. HV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 20 milijonov kron. II Rezervni aaklad iw 400.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—22 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker Marsikdo zdaj Se živi. Ker ga .FLORJAN" krepil Že ločni liker „FLGRIAN" ne slabi in ne n omami kakor razne opojne n pijače, ampak daje moč In veselje do dela. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. n n 4-80. Naslov za naročila: »FLORIAN*, Ljubljana. Postavno varovano. 89 12—4 kakor bolno živino ozdravit'. Priporočamo MASTI N dosedaj edino maščol.no varnwt.no sredstvo, ki je izdeluje doktor pO. Trnkdozv. . Mislio se dobita pri vsakem trgovcu. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, «Xost»4kovet ulloa *t. Stimio-oittio li koiitrokcllsko MiiCmlbvstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 88 62-36 val j i črti zastori (Roilbalken). Brač, vijolina, citre kakor tudi nekaj srednješolskih 260 knjig se proda po nizki ceni. Vpraša naj se pri P. Bizjaku v Kranju št. 102. pritlično, s 3 sobami in kuhinjo se takoj odda. Povpraša naj se pri g. Fr. Suhadolniku, vrtnarju v Kranja. 258 3—2 fü SJRN6°H0 JfEI I s vraten |n cen v uporabi v zavojih po 500, 250 ln 125 gramov. j 500 g K 580 Zd. Krajnc 125gKl-50 I Največjža snažnostl 231 —6 Udobno, higlienskl urejena briunica s M. Rozman S KRUH J U hiši St. 106 Točna postrežba ! | i Nahaja se nasproti 88 inpne cerkue Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih lasnih Izdelkov, podloikov ter krepa Kako se varajo pred želodčnim boleznini? Da se izogne boleznim, m katerih trpi večkrat sedanje človeštvo, naj se uporablja piavočasno nektar dr. Entjela kajti I močen želodec in dobra prebava sta temelja zdravega želodca. Kdor si torej hoče ohraniti tdravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani ¡1 nektar dr. Engela, |§ Ta nektar, ki je pripravljen iz izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave izvrstno na prebavo, stično kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nlkakih slabih posledic. Zdravi in bolniki torej lahko zavživajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upiiva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvoritev sokov. Zatorej naj zavživajo nektar dr. Engela vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec. Nektar je izvrstno sredstvo prot< želodčnem kataru, želodčnem krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi au zaslizenju. IstoUko ne dopušča nektar navadn, zaprtja, uteSenJa, bolečin pri koliki ali Utripanja srca* temveč zUržuje zarav spanec in dober tek ter »repiečuje t rej torez-spalnust, slabo vojo, glavobol iu živčno utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva v steklenicah po K 2 — in K 4'— v lekarnah v Kranju, Kam-n.ku. Sioi.i Loki, Radovljici, Trž ču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, Lttji, Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih in manjših krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avstro - Ogrske. Tudi razpošiljajo vse lekarne 3 in več steklenic za originalno ceno v vse kraje Avstro-Ogrske. IT Svari se pred ponaredbaml! 220 17—3 Zahteva naj se izrecno nt nektar dr. Engela ~w Moj nektar ni nikako tajno sredstvo. Snovi so: Samos «00,0, malaga-\ino »00,0, vinski Špirit 50,0, glicerin 100,0, rdele vino 100,0, sok jar2et>mke 10U,0, sok cresuje *OO,0, trpotec 30,0, Borovnice 30,0, vermut 30,0, fenliel, janež, heienina korenina, enciian, kiilmu«, kaineiice a 10,0. Te snovi naj «e mena, B I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva Ulioa ŠtOV. 2 =r-========= Podrninlce v Spljetn, Celovcu, Trstu ln Sarajevu. Rezervni fond K 450.000« 78 62—87 Sprejema vloge na knjižice ln tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistili 2 O Kupuje ln prodaja srečke ln vrednostne pa* pirje vseh vrst po dnevnem kurzu. II 1 ■ m 1255 222^47469^18779^2856 INGER šivalni stroji za ose le mogoče II-z vaine namene, z Dobe se v vseh naših prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. Podružnice povsod. Podružnice povsod. Hrani It. 53, nasproti c br. polte. ooooooooooooooaooooooo Jcof lovarntSko znamkt pr/poročujemo tT/lfß/tlt^i Pridateí< I kot priznano ILU/UUIJm za kavo J 27 Tdnnies v Ljubljani $ tovarna ta stroje, žeieso in kovinolivaroa priporoča kot posebnost Šftffe la vs» a troja za obdelovanje lesa. Franci« - turbine osebrto sa tagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje ta bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. NMI Etiki iikipjl rir. (tio posteljno perje 1 vega 6 K, 7 K; 1 kg sivega dobrega pičenega 2 K, boljšega 2 K 40h; p ima polbelega 2 K 80; bitega 4 K; belega, puhanega ' K lO i ; 1 kg velefiotga sneinobelega puljenega 6 K. 40 h, 8 K; 1 kg puha, si-belegaft tin<;ga 10 kj najttnejá prsni Kdor vxam# ft kg. dobi franko. Ssgetovljsns postelje iz gostoaitega, rdečega« modrega* belega ali rmeeegi nanklhka, parnida, 180 cm dolg., 120 črn široka, z Clvama ztjfavnlkoafta, vsak 80 cm dolg, 6u cm Širok, napolnjen s novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; som« parolo« po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; Sfjiavntaa 8 K, 8 K 60, 4 K; par* itloe, 200 cm dolge, 140 cm široke, 18 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; sglavnioa 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apoaaj« par-BSlo«) it mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 b, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za. neugajajoče se denar povrne. 6. Bentsch, Deienle št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 50—13 'm* S nič drugega proti] 242 24—4 hripavostl, kataru, zasllzenju, krčevitem in jjfchrznem kaliju kakor okusne KAISERJEVE prsne karamele s tremi jelkami 5900 not. over. itpričeval od zdravnikov in privatnikov zagotavljajo siguren uspeh. Paket 20 In 40 vin., doza 60 vin. Dobi se jih v lekarnah: Karel Savnlk, pri sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 52-41 Iv. Jax-av Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje aajboij priznane šiv. stroje in kolesa ŠM^\sMh\ Ceniki na zahtevani a zastonj. 191 52-13 Najrežja trpim na BoreBjskem. Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga ur, zlatnine In srebmiae. Ceniki poštnine prosu. Poasor! Salega gramofonov najnovejšega sistema, s Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno teti 1885. Martinova cesta 20 t* £ann Hartlnova oesta 20 Poat^' e »lektrične cestne •"•^••JJ železnice pri šentpeterski cerkvi. 180-17 Bogati zalOgß i hlštva vsake rite« v rseh oenah. Ogledala, slike p risa velikostih. LJUBLJANA ::: Zalagate!] društva c. kr. avstr. iri. uradnikov Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Qoitllnlikl atoll. Pohištvo Ii železa, etrtike potuje In vozički pc vsaki oehj. Modrool Iz žična-tega omrežja, afritenske trave ali žime, prve vrste vodne v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture. za aooo ¡ postelja, notna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. špeetjalltete v nevestinih balan. Veli*! prostori, pritlično in v I. nadstropju, čudovito pomni ta hotele, vile In ta letovišča 62 gld. iFililllil ¥ lld©¥ljifi je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po A\U od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega se dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske t imenu c kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil rtlt&tttO RadOVlJICA z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K* :: Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnlje In dragi o. Mr. urad! vse vlogo od uedeletoih otrok In druge denarje le pil tej mostni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico t Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila nam zemljišča Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obratovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167], i9Vi, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje t 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj se vedno 300 K dolžan. Oolšnik mestne hranilnice v Radovljici so pa dolga docela izneM, dasl plača v celi dobi še sa 87 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 11. ure dopoldne in od pol 8. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 186-20 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici IUnio! Ravnokar le IzSel na|-nooelil, lankcllonlranl Cena 60 vin. Dobiva se v naši tiskarni, v Nar. knjigarni in L. Schvventnerju v Ljubljani. Na debelo in na drobno! Anton Adamič veletrgovina ggsSS^uR KRANJ [z] Glavni trg. mi ta n Miklavža in božično dreto. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in daril za Miklavža m božič. Radi ol Hega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po jako ugodnih lennh in brez konkurence, kakor še ni bilo dosedaj. 251 13-3 Posebni oddelek in rasstava igrač v I. nadstropja Je vsakemu brez obveznosti naknpa pripravljeno v prijazen pogled in prepričanje o cenah. Velika isbera daril sa odraslo, božičnih rasglednio, okraskov za drevo, pratik in ===== koledarjev. ■ Konc. zobarski atelje nt ^»r V Kranj« od sedaj nadalje samo v Stritar*« ulica 7. 44 52—46 Konc. zobotehnični atelje O. «S«35TCll EjoMjani Občinski red in občinski uolHni red za Kranjsko : Edini : zobo2=r?. atelje 205 r>2 11 o Kranju dr.Eduard GloboCnlh u Isti hiši, kjer je lekarna. Ordlnaclle oiak dan, tndl ob nedeljah. Ne Kamenjajte mojega? sobozdravniikega in a ob o tehniške a; a ateljeja a kono. ■obarakim ateljejem, ki Je v prejšnjih časih v Kranja ordiniral samo ob nedejah. Umetni zobje se izgotove v enem dnevn, popravila v nekoliko urah, začasna popravila tako). Vsa zobotehniška dela Izvršuje izkušen zobotehnlk, ki Je moj sodelavec že lzpočetka in ki v tezi poslu ostane tadl še nadalje. Tako ml Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki. Glinaste peči ^1 čitajte PriP°rocaJtel VT_¥ 1_- j* J \H Poljudna zbirka potrebnih,poučnih, štedilnike, banjo za kopeli, kakor tndl kipa, vaze in druge glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna po6i in glinastih izdatkov v LJubljani. Zlite sfetinje: Berlin, Pariz, Va itd. // Najboljše kosmetično ZObOčistiino sredstvo Jzdelovate!1 0. S*ydt Sjubljana, Spital.-Stritar, u/. M 1. snopič 1 {{ Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akluelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja perio-I dično, najmanj štirikrat na leto. Cerkvene pristojbine ali štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj lz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. —«• Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. —V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN ... 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem Po konfisk. II. izdaja. 8. snopič: Joj, joj, ta neznosna draginja 1 Cena 30, oz, SČO vin, v zaiožni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah. posojilnica O ^adoi/ljici reglstrovana zadruga t omejenim poroštvom S podružnico na 3€$cr>icab sprejema hranilne vloge od vsakega in jih i>o -*ya°/0 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574°/„ ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 62-16 14 Denarni promet v letu 1909: Rezervna aaklada lsnala: Ildaja konsorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Miroslav Ambroži a, Laitnina in Usek U, Pr. Lampreta v Kranju.