ra PRIMORSKI DNEVNIK Leto IX. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 78 (2388) TUDI NOVI CONSKI PREDSEDNIK JE RIMSKI BIROKRAT. TUDI OD NJEGA NI PRIČAKOVATI DRUGAČNIH UKREPOV KOT OD BIVŠEGA DE GASPERIJEVEGA aPRE-FEKTAh PALUTANA. ZATO NAJ SI TRŽAČANI SAMI IZVOLIJO SVOJE TRŽAŠKE OBLASTVENE ORGANE. Poštnina platana v gotovini Spedizione ln abbon. post. I. gr. TRST, sreda 1. aprila 1953 Cena 20 lir RITHJSKH VLHDH FOSLHLH OZN .MMPHE PREDLOGE BLEDE KOREJE CnlaJeva brzojavka predsedniku glavne skupščine Pear-** * Včeraj sestanek zveznih častnikov v Panmunjomu anes pričakujejo uradno izjavo britanske vlade o Koreji 31- “ Kitajska svoje „°anes uradno poslala n00V* Podloge 2a poga- *** skSll;ju^na Koreji s«, da LTpflm °ZN in zdi >tedloep^ dose A ^Sanip nnclorlniVo it/Bve ,Vprašanje °2n eLV 6lavnem tajnikih ,pt>roč’ab? 56 d°8°vorili — 1> c lr0v .1 }z dobro pouče-Mo^iidaT’da bod predlagala ^Lata n0 švedskega di-ia\.akoi »8a Kammarskjoel-^ b!1 »klican s?atanku velikih »tin 0ra RVi Varnostni svet, °tilu Pa*t 0 njihovem Ni^cnca »l .N trenc- Veles!l ime ;e, predlagala predstavnikov *ih'?stneEaU’ stalnib članov 12 Je traia,a itn- s° deu„ V- P° zaključku Prad® lziavili, da bo k i i' Varn . por°čilo takoj tj* »ačela °stnega sveta, ki ^ l * Kamm zaprtimi vrati. V6t 'n je ®rskioeld je star Sj*K V šveg-Tl^^ter brez list-Lbb Poprpi vladi, v kateri Lrstvu 1 Podtajnik v mi- kih9vJa izVedennanie zadeve-v kot°,eld0V0 > 5p Ciia’ iotri:kaž®. p. Wnam ja k bd° vključeno Ni* So Lnandldatov. o ka- '»Vluk; „5 razpravljali Vk P Ml velesil- °d KDa' k- • ndidat« izbiri šved-PrinnrT ?e verjetno šved?k večkrat Sati ^ed Vrt j nevtralno t' se,' PoleE Y!hodpm in Za-^nan«u ga ie Švedska ^h'kkl.b, ji*nevtralmh dr-^ Po zad- ^ bi fb za Pred'ogih pover-Poladkl0auV°jne ujetnike, , hcu , rePatriacijo. 'l. deveta tanka Varnost- ^tem seznamu v švedski velepo- -■ °gl; Pl' qa io So Ur, J v arnosi- ?i4s°Vi VarnnL dno sporoči-'»a,.,:1 ob _n°stni sv.t . m p 'kli m d. 0?Mr°Siti 5‘taiska) skle. h-Mtiir kana., skupšči-ikjoelcjd'daturo Daga 2dru}„ . Za glavneea nih narodov. ^ ? ari» aklstfinski de-Uradno izja- t\^^o,;ar^arsk"]7e1d<)Jv“o - bu ' eRanT dlaea|n ,------ Vsv,° Han “Prt a5'Ja. n -j« ,?gala franco- biCat» 5ltl0ro. Izšla je «NAŠA ŽENA» št. 3 z osnutki krojev za vas in vaše malčke- Dobite jo pri prodajalcih «Pri-morskega dnevnika«. — Cena 75 lir. porabili za podporo delavcem, ki so ladjo zgradili. Zahtevala je od oblasti in ustanov večje varčevanje. Zupan je skušal zadevo omiliti z izjavo, da so bile dosedanje zakuske na ladjah vedno skromne in niso zahtevale velikih stroškov. Pristavil je, da bi morali vsi težiti k varčevanju in skrbeti za javni denar. Mi pa dodajamo, da je prav tržaško županstvo tisto ki zaporedoma prireja sprejeme in razdeljuje darila v «patriotične namene« ne glede na to, da se denar za te sprejeme in ta darila troši iz občinske blagajne. Monarhistični svetovalec dr. Presti, ki jo še vedno klati po svojem južnjaškem narečju, je zahteval od občinskega sveta, da se sedanji Miramarski drevored ponovno preimenuje v Drevored kraljice Helene (Viale regina Elena). Svetovalec Tolloy (FN) pa je predlagal občinskemu svetu, naj bi se vojašnice v Ulici Rossetti stavile na razpolago družinam, ki nimajo stanovanja. Ob koncu seje je župan podal obširno poročilo o zidanju stanovanjskih hiš v mestu, katero bomo zaradi važnosti, objavili v prihodnjih dneh. Poleg tega pa so nekateri občinski odborniki prečitali sklepe upravnega značaja, ki jih je sprejel občinski odbor. vedalo, da je ta «kazen zaslužena«, Glede črednih sodni-kov» pa je dr. J. A. lahko prepričan — na podlagi vseh dosedanjih izkušenj — da vero-neških fašistov prav gotovo ne bi «huje kaznovali« kot on s tako gotovostjo trdi. Vsaj v Trstu ne! (Končno še pripo- Oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela je bil pooblaščen za nakup zemljišč v dolnji Carboli (prej lastnina OMMSA) in je odobril načrte za gradnjo dveh stavbnih skupin s skupno 14 hišami (218 stanovanji) za skupni znesek 500 milijonov lir. Zavod za ljudske hiše (»Isti-tuto Case Popolari«) je že razpisal natečaj za ponudbe za prevzem del. «Dijaška Matica« podpira slovenske dijake materialno in moralno. Zato zasluži »Dijaška Matica« podporo vsega našega ljudstva. Spomnite se »Dijaške Matice« ob vsaki priliki. PIII11TKI iTIlZlSKi: TRGOVSKE II l\n[ISIHI.ISKH /BIIRIHCE« IZREDEN ZASTOJ PRODAJ NA DROBNO Indelis življenjskih stroškov se je nd decembra do januarja znižal za U.2 odstotka - Hov porast števila brezposelnih Prejeli smo: Dr. Josip Agneletto nam je poslal sledeče pismo: Cenjeni gospod urednik, V poročilu o seji občinskega sveta tržaškega je «Primorskl dnevnik« od 28. marca poročilu o moiem govoru napisal med drugim; «Nadaljne trditve dr. Agne-letta pa so bile, milo rečeno, čudne, saj je med drugim izjavil, da je bila obsodba preostra In se ni hotel izjasniti, ali je bila upravičena, kljub temu, da bi po ital. zakonu morali dobiti težje kazni«. To poročilo ne odgovarja dejstvom. Zato prosim, da objavite sledeče mole pojasnilo: «Ni res, da sem na seji obč. sveta tržaškega dne 27 marca med drugim izjavil, da le bila obsodba zavezniškega sodišča preostra in da se nisem hotel izlasnlti ali je bila upravičena. Nasprotno je res, da sem, med drugim, izjavil: «Kar se tiče obsodbe, proti kateri naj bi ta zbornica zavzela stališče, omenjam le, da je bila sodba izrečena od vojaškega sodišča, ki poslute že od 1945 v Trstu Dosti obsodb je bilo izrečenih od tega sodišča, proti različnim političnim skupinam, ali obč. svet ni nikoli smatral za umestno, da bi protestiral proti kaki obsodbi, ki Je bila izrečena proti skupinam indipendentistov odnosno osebam, ki niso pristaši večine. Nočem razpravljati o sodbi kot taki; ali naglasiti moram: če bi bili oni obtoženci prišli pred rodne sodnike In bili sojeni na podlagi ital. kazen, zakona, bi bili oni hujše kaznovani. «Zato moram izjaviti, da ne morem nikakor odobravati predloga odn. Izjave s strani mestnega sveta, ki bi bila proti razsodbi, ali ki bi Jo kritizirala. Kajti so višje instance tu, ki so poklicana, da sedijo, ali je bila sodba pravična ali nepravična. Vsekakor je bila sodba izrečo-na od vojaškega sodišča, ki je v Trstu v funkciji že preko 7 let«. To sem jaz Izjavil glede sodbe. Upam, da boste prinesli to pojasnilo zaradi resnice. Z odličnim spoštovanjem. Dr. JOSIP AGNELETTO Objavljamo v celoti gornje IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Kop ru V društvo so ustanovili »Prav nik» Društi/o ..Pravnik" bo usmerjalo pravniško de lo v smeri krepitve sonialistične demokracije, ščitenja zakonitosti in pravic državljanov Te dni je bilo v Kopru ustanovljeno društvo «Pravnik». Poleg 30 članov je ustanovnemu občnemu zboru prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora «Pravnik» dr. Tominšek ter predstavnika Zveze komunistov in okrajnega ljudskega odbora Julij Beltram in Franc Kralj-Petek. V poročilu iniciativnega odbora je govoril o namenu in nalogah pravniške organizacije dr. Hribar. V diskusiji pa so govorih predsednik republiškega pravniškega odbora dr. Tominšek, ing. Simončič, Stane Furlani in Julij Beltram. Poudarjali so potrebe po tem. da bo nova pravniška organizacija v Kopru usmerjala pravniško delo v smeri kre- bil izvoljen Črtomir Kolenc, za tajnika pa dr. Zega. Slovo Rakarjevi v Kopru V nedeljo zvečer je uprava ljudskega gledališča iz Kopra priredila v hotelu Triglav poslovilni večer zaslužni gledališki igralki in umetnici Angeli Rakarjevi. Rakarjeva je sodelovala 8 let pri SNG v Trstu, zdaj pa odhaja po 44 letih odr. skega udejstvovanja v pokoj. Zasipanje dela koprskega pristanišča vic naj valo družabne stike in Bežna-njalo množice s pravnimi predpisi. Na občnem zboru so člani sprejeli pravilnik in izvolili svoj odbor. Za predsednika j« Te dni je izšla redna mesečna revija Tržaške trgovske in industrijske zbornice »Pregled tržaškega gospodarstva«, iz ka. tere posnemamo podatke o gibanju življenjskih stroškov, tr. govski dejavnosti na drobno in o številu zaposlenih in brezposelnih. Indeks gibanja življenjskih stroškov je od decembra do ja. nuarja padel za 0,2 odst. Prav tako so se znižali stroški teoretične družine za 77 lir tako, da znašajo teoretični stroški za preživljanje in ostale potrebe petčlanske družine konec januarja 39.685 lir. V primerjavi z januarjem preteklega leta pa je indeks življenjskih stroškov še vedno za 1,3 odst. višji. Zadnja primerjava indeksa življenjskih stroškov pa povsem potrjuje naše trditve: cene so se počasi ustalile na že prej doseženi visoki ravni in sedaj kažejo le majhne iz-premembe, prebivalstvo pa razpolaga z vedno manj denarja, kar je ponoven jasen znak za rastočo krizo. O krizi pa pričenja govoriti tudi publikacija Trgovske zbornice. V januarju je namreč bil zabeležen izreden zastoj prodaj na drobno, ker se čuti pomanjkanje denarja v mnogo večji meri kot v preteklih januarjih. Znano je namreč, da po novoletnih nakupih potrošniki ne morejo več toliko kupovati in zaradi tega vsak januar beleži zastoj. Kot pa že rečeno, je ta zastoj letos izredno oster in težak. Poleg tega pa trgovci na drobno ne predvidevajo znatnega oživlje-nja trgovine in so bili prisiljeni na ta ali na oni način prodati nastale zaloge blaga. Tako je v januarju zaradi padca kupčij nastala posebna inflacija »izrednih prodaj« in «razprodaj», katera je v naslednjih mesecih dosegla izreden obseg. Številne razprodaje, pomanj. kanje likvidnega denarja, zaradi katerega tako tožijo trgov, ci vseh kategorij, pa je zanesljiv znak, da v tržaškem gospodarstvu nekaj ni v redu. Trgovsko poslovanje je najbolj točen barometer položaja tisočerih tržaških družin, ki ne morejo kriti svojih potreb, ker so se zmanjšali njih dohodki. Vse to pa je privedlo v zad. njih mesecih do občutnega padca življenjske ravni, ki se tokrat ne odraža v povečanem indeksu življenjskih stroškov, temveč v zmanjšanju potrošnje, kar dokazujejo tudi podatki o pobranih občinskih po. trošnih davkih. V Trstu so ta. ko decembra pobrali več kot 136 milijonov lir davkov na potrošnjo mesa, vina in pijač, rib, čokolade, kakaa, piškotov, sira, masla, konserv, plina, e-lektrične energije, mila, pohištva, papirja itd., medtem ko so v januarju znesli potrošni davki na vse te predmete le 123 milijonov lir. Število zaposlenih oseb pa je v vsej coni doseglo 88.334 in to- 63.224 moških, 18.652 žensk in’ 6.458 mladeničev. Število zaposlenih oseb je za 0,64 odst nižje, kot je bilo v preteklem decembru, kar je že samo po sebi slab znale. Največji padec zaposlenih pa je zabeležila industrija, kjer je bilo januarja zaposlenih 36.341 oseb ostale kategorije pa so ostale bistveno enako zaposlene in je zabeležen v januarju rahel porast števila zaposlenih bančnih uradnikov in oseb v javnih službah. Brezposelnih je bilo konec januarja 19.408, kar je po suhih statističnih podatkih nekaj manj kot konec decembra. Vendar pripominja revija, da V kratkem bodo začeli zasipati del koprskega pristanišča nasproti Taverne. S tem bodo lahko razširili cesto, ki je zdaj pitve socialistične demokraci-j na tem mestu utesnjena zara- je ščitenja zakonitosti in pra- di pristanišča. Zasuli bodo po- državlianov. Poleg tega vršino okrog 600 kvadratnih . , - . ... _, , . bi društvo tudi pospeše-, metrov. Za ta dela pa bi bilo Je to zmanjšanje čisto admini. 'potrebno povečati proračun obalnih del za nadaljnjih 7 in pol milijona dinarjev. O tem predlogu bo sklepal še okrajni ljudski odbor na svoji prihodnji seji. strativno, ker so v januarju pregledali sezname brezposelnih in črtali mnoge osebe. V resnici — ugotavlja revija — pa je brezposelnost porasla, ker so vpisali 4.917 novih brez. poselnih, medtem ko so poslali na delo le 2.374 oseb. Na uradu za delo pogajanja o odpustih v podjetju Koiman Ua uradu za delo so pred stavniki podjetja Kozman in delavcev razpravljali o odpustih v tem podjetju. Predstavniki delodajalcev so pristali na to, da se zniža število nameravanih odpustov, tako da bodo odpustili samo 18 delavcev. Hkrati pa bi podjetje tudi preklicalo odpust delavcev, zaposlenih pri menzi, toda s pogojem, da delavci pristanejo na zvišanje cene obrokov. Predstavniki delavcev so vztrajali pri zahtevi, da se sploh vsi odpusti prekičejo, ali pa, da se njihovo število še omeji. Ker Pa so predstavniki podjetja izjavili, da ne morejo pristati na te zahteve, češ da so že dovolj znižali število nameravanih odpustov, so sindikalni predstavniki sklenili, da skličejo skupščino delavcev podjetja, ki naj pogoje delodajalcev proučijo in se o njih izrečejo. Dohodninska prijava za lero 1953 Višja finančna uprava naznanja zainteresiranim davkoplačevalcem, da podaljšanje roka za predložitev «enotnih prijav« do 30. aprila 1953 ne velja za prijave, ki jih morajo predložiti delodajalci (podjetja, ustanove, itd.) do 31. marca 1953 za dokončno obdavčenje kategorije C-2 dohodnine na mezde, penzije in plače, ki so jih plačali svojim nameščencem za leto 1952. po številu kot po tonaži manj kot 31. decembra 1951, ko je bilo v pomorski register vpisanih 152 ladij s 128.523 tonami. Trst je potemtakem v letu dni izgubil 12 manjših ladij s skupnimi 3.040 tonami! Res lep napredek! V zadnjem letu so se vse svetovne mornarice močno okrepile, Italija je dosegla predvojne številke, Nemčija se jim vedno bolj približuje, da že ne govorimo o ZDA in Angliji, kjer rastejo nove ladje z do sedaj še ne videno brzino. Od 140 ladij vpisanih v tržaški pomorski register pa spada velika večina med-obalne lesene barke — v kategorijo jadrnic, oziroma motornih jadrnic. Takih motornih jadrnic je bilo konec preteklega leta 63 in so imele skupno to-nažo 3.936 ton. Tudi število jadrnic in skupni obseg tonaže tega ladjevja je padlo, saj je bilo predlanskim vpisanih še 71 jadrnic s skupno tonažo 4.401 ton. Glavni padec tonaže pa je nastal pri najvažnejšem lad- oficirjev in 68 oficirjev komi- ( GLEDALIŠČE VERDI) SARTRE: »KOLESJE« , Danes zvečer ob 21. uri nastopi skupina »Malega teatra« iz Milana s Sartrovo novostjo «Kolesje». Režira Glorgio Strehler. V SOBOTO RICCI - MAGNI Z Bernsteinovo «La Raffica« se začne v soboto gostovanje dramske skupine Renzo Rioci - Eva Magni. Repertoar skupine obsega še naslednja dela: Bracco: «Mali svetnik«, J. De Ha-rtog: »Zakonska postelj«, Sarment: «Najlepše oči sveta«, Nlccodemi: «Zatočišče», šarlata; 1*292 "mornarjev "piilu- < mr- Harris>> in be, 724 strojnikov in strežnikov in kuharjev. 1.362 Covvard: »Kratko srečanje«. Volitve vodstva in odbora pristan ške družbe za premog V nedeljo so bile v pristeni-ški družbi za nakladanje in razkladanje premoga volitve vodstva in odibora. Gre za najmanjšo družbo, ki šteje nekaj nad sto članov. Za voditelja družbe je bil ponovno izvoljen Franc Meneri. «Nagrada mesta Trsta za leto 1953» Tržaško županstvo je objavilo razna natečaja «Nag>rada mesta Trsta« za 1.. 1953, ki je letos rezervirana za simfonično skladbo za sam orkester, za enega alt več solističnih instrumentov in orkester, ki še ni bila nikler izvajana. Nagrada znaša 1 milijon lir, poleg nje pa bo podeljena še druga nagrada v višini 250.000 lir. Obe nagradi sta nedeljivi. Natečaja se lahko udeleže vsi komponisti z ita- pošlljkl samo na naslov »Premio Citti di Trieste«, Trg Hortis do 12. ure 20. decembra 1953. Oblika in dožina skladbe nista omejeni. Hjanskim državljanstvom. Dela levTiT—** narnUHh"Tn" motornih hlorajo biti dostavljena v priporo-J ^ parnikih in motornih e j DOŠ!likl samo na naslnv ladjah. Lani je tovrstnega ladjevja tržaški pomorski register zabeležil 77 s skupno tonažo 121.547 ton. Predlanskim pa je bilo na straneh registra zabeleženih še 81 ladij s skupno tonažo 124.122. Poglavje zase predstavljajo ribiški čolni, katere register sicer upošteva vendar jih izključuje iz obeh zgoraj omenjenih kategorij. Ribiški čolni so v Trstu izključno majhni, obalnega tipa, saj so vse moderne ribiške ladje zgrajene po vojni v tržaških ladjedelnicah ob pomoči fonda ERP odplule v Italijo in se niso več vrnile v Trst. Vsega skupaj je bilo v registru vpisanih 456 ribiških čolnov s skupno tonažo 1.335 ton. Veliko število plovnih objektov in nizka tonaža nam najbolje dokazuje, da se ROJSTVA. SMRTI [N POROKE Dne 31. marca 1953 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 6. CERKVENE POROKE: kovač Danilo Drusina in šivilja Bruna Volkmer, uradnik Giuseppe Ro-tondo in gospodinja Maria Orsola Santoro, zidar Francesco Boselli in delavka Antonia Storini, mesar Bruno Mia-ni in gospodinja Savina Stelli, mehanik Lamberto Baolini in gospodinja Sara Cerret-ti, elektricist Renato Valdemarin ln gospodinja Clara Raippo. UMRLI SO: 80-letna Giovanna Radie por. Sancovich, 74-letni Au-gusto Cecchini, 84-letna Frarreesca Bozlch vd. Covacich, 71-letna Gel-trude Maritsch vd. Mlaker, 38-letna Giovanna Antominl por. Oltvetn. IZLET PDT 12. aprila priredi PDT izlet na Učko, Reko in v Opatijo. Vpisovanje do 2. aprila na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 od 18. do 19. ure. MOTOKLUB »MLADOST« IZ NABREŽINE organizira 12. aprila Izlet v Ajdovščino in Novo Gorico. Vpisovanje vsak večer na sedežu od 20. do 22. ure do uključno 2. aprila. IZLET V TOLMIN IN NA REKO-CRIKVENICO Motoklub «Amatori» priredi dva izleta z motorji v Tolmin in na Reko-Crikvenico 12. IV. 1953. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba še danes od 17. do 19. ure. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 1. aprila ob 19.30 odboro-va seja. Zaradi važnosti naj se seje udeležijo vsi odborniki. OBVESTILO ZAVEZNIŠKE ČITALNICE Zavezniška čitalnica sporoča, da v sredo, 1. aprila, ne bo tedenske konverzacije v angle-šken jeziku. Nadalje sporoča, da bo Zavezniška čitalnica 2. in 6. aprila (petek in ponedeljek) zaradi velikonočnih praznikov zaprta. Koncert reproducirane glasbe, ki bi imel biti v petek, se preloži na prihodnji teden. Excelsior. 16.30: «Ziveti skupaj«. Judy Holliday, Aldo Ray. Nazlonale. 15.15: «Naivna nagajiv-ka», June Allvson. Fenice. 16.30: «Minnesota», Ruth Hussey. Rod Cameron. Filodrammatico. 16.00: «Vas belega človeka«, John Hall, Mary Castle. Barvni film. Arcobaleno. 14.00: »Snežišča na Kittmandžaru«, G. Pečk, Susan TISRIIVMA KONFERENCA NA TISKUVMKM URADU CIVILNE POLICIJE POVEČANA NEVARNOST IZSTRELKOV Z NASTOPOM POMLADANSKIH IZLETOV Policija opozarja predvsem na naslednja področja: Pantalonski grič, okolica Katinare, Grmada in izliv Timava pri ribiškem naselju-Važna vloga tiska, radia, pobiralcev min in šolskih oblasti Z nastopom sončnih dni, ki vabijo ljudi in posebno otroke na izlete v našo bližnjo okolico, se je povečala nevarnost nesreč, ki jih povzročajo razni izstrelki, ki so «e razpršeni po bližnjih travnikih kot ostanki zadnje vojne. Zaradi tega je policija začela s propagandno kampanjo, da opozori vse na obstoječo nevarnost ki je v preteklosti povzročila že toliko tragičnih dogodkov. Kot uvod v to kampanjo, je tiskovni urad civilne policije povabil včeraj novinarje lokalnih listov na tiskovno konferenco, kateri so prisostvovali poleg direktorja javne varnosti Mrs. Richardsona in šefa tiskovnega urada majorja Nor-risa tudi direktor nabiralcev min dr. Cesar Zorin Omodei, šolski supermtendent prof. Rubini, predstavnik departmana za vzgojo prof. Vernier in predstavnik PIO dr.Cattapano. Prvi je spregovoril Mrs. Ri-chardson in omenil, da je oblast organizirala že vefc kampanj, da bi opozorila starše m njih otroke na nevarnost izstrelkov. Zadnja kampanja v marcu ieta 1951 se je zaključila precej uspešno predvsem po zaslugi tiska in radia, pobiralcev min in šolskih oblasti. Kljub njenemu uspehu, pa so ostanki razstreliva še vedno Številni in ge vedno predstavljajo resno nevarnost, kar potrjuje več primerov v lanskem in tudi že v tekočem letu. Mrs. Ricnardson je zato mnenja, da je potrebno še in še opozarjati starše in otroke na to nevarnost, posebno zdaj spomladi, ko se začenjajo izleti v okolico. Ce bodo opozorila preprečila tudi eno samo nesrečo. trud vseh ne bo zaman. Za Mrs. Richardsonom je Inšpektor civilne policije Bres-san navedel nekaj primerov nezgod pri eksplozijah izstrelkov, ki so se dogodili v zadnjem času. Pri eni izmed takih eksplozij 27. februarja letos je naše' smrt 14-letni Vincenc Makorič od Sv. Marije Magdalene spodnje, ki je na domačem pragu razbijal s kladivom o izstrelku, ki ga je našel na ližnjem travniku, izstrelek se je razpočil in otroku naravnost odtrgal levo roko ter mu prizadejal še toliko drugih hudih poškodb, da je podlegel poškodbam. 2. marca letos je bil žrtev eksplozije izstrelka 53-letni madžarski begunec Fe-renz Papp, ki je pri stari smod- j nišnici na Katinari nabiral staro železje. Med kopanjem je udaril s krampom po izstrelku ki je eksplodiral in povzročil neprovidnežu zlom noge in / še druge rane. zaradi katerih i se je moral zdraviti več kot 30 dni. Poslednji primer se je pripetil v začetku marca 40-letnemu Ivanu Sklavniču, ko je podiral star zid, v katerem je bila še od vojnih časov ročna bomba, ki je eksplodirala, drobci so moža ranili in je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici. Inšpektor Bressan je nato v kratkih besedah orisal\ delo pobiralcev min. Statistika o njihovem delovanju kaže, da so ti ljudje opravili velikansko delo v korist javnosti, predvsem v korist neprevidnih otrok. Število njihovih akcij se dviga vsak mesec. V decembru lanskega leta so odstranili 373 kg topovske municije. 7 kg min, 25 kg raznih nabojev, 18 ročnih bomb in 6 detonatorjev, v januarju pa so odstranili 4.145 kg topovske municije, 16 kg min, 23 kg nabojev in 28 ročnjh bomb, V februarju so te številke še porastle, medtem ko so se v marcu zopet nekoliko znižale. Pričakovati je da se bodo v teku sedanje kampanje zopet dvignile. Direktor oddelka nabiralcev min dr. Omodei, ki je povzel besedo za inšpektorjem Bres-sanom je izjavil, da je v Italiji povprečno vsak dan pet nesreč zaradi eksplozij starih nabojev. Pretežno so žrtve otroci, za njimi pa revni ljudje, ki si s pobiranjem železja služijo borni kruh. Dr. Omodei je mnenja, da je propaganda po časopisih izredno važna, da pa bi bila še najbolj uspešna na šolah, kjer bi morali učitelji vsak dan opozarjati otroke na nevarnost in sproti javljati policiji vsako najdbo razstreliva. Končno se je še prof. Rubini zahvalil oblasti in tisku za sodelovanje pri kampanji in obljubil, da bo tudi s svoje strani povzel vse možne in potrebne ukrepe. Predstavniki policije so končno sporočili, da so trenutno najbolj nevarna področja Pantalonski grič, okolica Katinare, Grmada in izliv Timava v bližini ribiškega naselja. Ta področja namreč še niso bila sistematično pregledana in je zate po njih razstresenih še mnogo izstrelkov, policija opozarja, da je treba najdbo vsakega izstrelka nemudoma sporočiti policiji, bodisi osebno bodisi po telefonu št. 223. . Z /laše strani se pridružujemo pozivom varnostnih in šolskih oblasti saj gre za obče koristno akcijo, ki lahko do minimuma zmanjša že tako težke posledice, ki so jih v naših krajih doslej povzročili izstrelki po obeh svetovnih vojnah. Z namenom, da opozorimo javnost na posamezne vrste iz-strelkov^ bomo v prihodnjih dneh začeli objavljati slike posameznih vrst ročnih bomb, nabojev, za puške, topove, mi-nometalce itd. I! Na Trgu Perugino leži že nekaj mesecev velik kup granitnih kock, ki so jih tja navozili ob regulaciji sosednih ulic. Poleg tega je tam še mnogo drugega kamenja in smeti. Skrajni čas bi že bil, da bi vso to navlako odstranili in tirntli prometnemu trgu dostojno lice, TUDI VCKH.4.F THAfillVA SBRIJ4 SMRTNA ŽRTEV prometne nesreče Kolo težke tovorne prikolice zavozilo preko nearečnega kolesarja - Filobnu it. 19 zlomil nogo drugemu kolesarju 5HLUA, 1. - ju«o»lova>st> C O A E TRS 254.6 m ali ll cov^ 7.00 Poročila. 7.1= e narodne. 11.00 p.IU. K^ofO-Requiem (odlomki |. gotciAj. jem). 11.30 Šolska ura j45 l ti smrti. 13.30 Poroč.la-rni r>fL ka glasba. 14.30 Kul; di. 14.40 Domači zvokL zabavni orkester: f}* ye. svojimi solisti. I8:1™ Ve{5f Ne**1 likih mojstrov, SH. 21.00 RadijSk POffl, «Sirota Stina«. 2LAJ Rjj po svetu. 22.00 ProsW°noČ. V* 23.10 Glasba za la»u Zadnja poročila TIIST K 306,1 m ali 989 f l2.)0 ^ 11.30 Zabavna gWg ' por^jO vsakega nekaj. jL w. K, 13.00 Pestra operna s. .0 g* Kulturni obzornik. a gl ^ melodije. 17.30 P’ lsta,MJ(9r 18.15 Koncert barlt na Kosa. 18.35 Cajkov^ cesca da ški vedez. 19-15 PriU jJj.OO lodije. 19.45 Poro^vzeofrjcič glasba. 20.30 Sola in ^ Lahke melodije, *1- prat^r nianistke Damijane. V trenutku ko je 46-letni Carlo Stagni iz Ul. G. Gozzi vozil z ženskim kolesom iz Stare mitnice proti Ponte del-la Fabbra ga je prehitel tovornik s prikolico, ki je z normalno hitrostjo vozil v isto smer. V bližini pokritega trga in sicer tik pred agentom u-pravne policije, ki regulira promet, je Stagni s svojim kolesom zavozil na pokrov nekega kanala, ki nekoliko štrli iz ceste ter tako izgubil ravnotežje. Med padcem je mož udaril ob prikolico tovornika in padel na tla ter obležal pod desnim kolesom prikolice. Ker je šofer tovornika, 40-letni Izidor Paoletti iz Gorice, začutil odskok kolesja je takoj zavrl in ustavil vozilo. Nekateri prisotni so nesrečnemu Stagniju priskočili takoj na pomoč in ga z zasebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo, odposlali v bolnico, kjer pa je ponesrečenec podlegel hudim zunanjim in notranjim poškodbam, saj so mu zdravniki, ugotovili poleg ran po vseh delih telesa tudi zlom reber. Med vožnjo po Istrski ulici v smeri Sv. Sobote je 20-letni Antonio Cafagna iz Ul. Con-cordia hotel s kolesom včeraj nekaj minut po 10. uri prehiteti filobus št. 19, ki je tedaj vozil v isti smeri ter je v ta namen pospešil hitrost. Komaj je kolesar prehitel vozilo, mu je zadnje kolo zašlo v tramvajske tračnice, ki so nekoliko dvignjene nad cesto in tako je nesrečni kolesar izgubil ravnotežje ter padel tik pred vozilom na tla. Šofer filobusa, 34-letni Alceo Bruschina iz Ul. Slataper, je takoj zavrl, vendar ni mogel preprečiti ka-rambola. Šofer je nesrečnemu kolesarju priskočil na pomoč ter je tedaj opazil, da je kolo težkega vozila prešlo preko noge na tleh ležečega Cafa-gnija. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi hude poškodbe na levi nogi sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku. Ko je včeraj popoldne 45-letni Carlo Tomasini iz Garibaldijevega korza prekoračil v višini Ul. Raffinerie D’Annun-zijev drevored je vanj priletel z »Lambretto« 24-letni Lino Sangalli iz Ul. del Ronco, ki je tedaj vozil proti Garibaldijevemu trgu. Tako motociklist kakor pešec sta padla na tla in sta se morala zateči po pomoč v bolnice, kjer so obema izprali praske in ju odposlali domov. Med hojo po Ul. Vigneti 4 je 63-letna Ana Radič por. Ivu-lič iz Stare istrske ceste nepričakovano premaknila na levo stran in tako presenetila 19-letnega Renata Collija iz Ul. Vigneti ki je tedaj vozil s svojo «Vespo» proti Istrski ulici. Colli ni mogel preprečiti nezgode in tako je trčil v žensko, ki je padla na tla. Ker je bila ranjena, so jo odpeljali z rešilnim avtom v bolnico. Tu so jo zdravniki zaradi rane na zatilniku ter prask po ličnici in nogi pridržali s prognozo okrevanja v 7 dneh na opazovalnem oddelku. V trenutku ko je 5-letni Ful-vio Zanier iz Stare istrske ceste hotel včeraj v bližini nove šole na isti ulici preteči cesto, je vanj trčil 17-letni Gior-gio Segulin iz iste ulice. Otroka je oče kasneje pripeljal v bolnico, kjer so go zaradi rane na levi nogi z verjetno kostno poškodbo ter raznimi praskami sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo mali ponesrečenec o-kreval v 7 ali najkasneje v 30 dneh. Včeraj 25 minut po 19. uri sta se 3l-letni Roman Tul, stanujoč pri Orehu in 22-letni Srečko Maver iz Boljunca vozila z Maverjevim motorjem po Ul. Flavia v smeri Domja. Nepričakovano pa sta se moža zaletela v pred njima vozeč tovornik, ki je iznenada spremenil smer vožnje. Zaradi sunka sta oba padla na tla in nekaj časa kasneje sta se z rešilnim avtom zatekla v bolnico, kjer so Tula zaradi rane nad levim očesom in prask po kolenu in levem zapestju sprejeli na II. kirurškem oddelku, medtem ko so Maverja po izpran ju prask po rokah in nogah odposlali domov. Prvi bo ostal v bolnici verjetno 10 dni, medtem ko se bo moral drugi sam zdraviti 6 dni. Da bi preprečil karambol z nekim vespistom, je šofer rešilnega avta nepričakovano na vogalu Ul. Šettefontane z D’ Annunzievim drevoredom ostro zavrl in tako presenet i bolničarje, ki so bili v avtu. Eden od teh in sicer 61-letni Ferdinando Corrado iz Ul. dei Porta je zaradi tega udaril z glavo ob rob zabojčka za prvo pomoč in ker se je ranil, se je z istim avtom zatekel v bolnico, kjer pa so mu samo izprali rano na čelu in ga odposlali domov. Okreval bo v 7 ali v 10 dneh. ■ Hayward, Ava Gardner. B2rvn Astra Rojan. grid Bergman. Charles »l6C0: Gratiacielo (Ul. Battisti jjlM[t «Naša fatimska g°»P”' Angeia Roland, Susan Whitney, o Clark, Frank Sllvena ^ Alabarda. 15.30: «Ero ca«, Va0 glasbeni film o življenju u. Beethovna. .. ltutjImeli, Ariston. 16.00: «Krui‘on Amed>e- Dorothv Lamour Don a Sentimentalen film. b| 6|io Armonia. 15-30: *^eHavmand, & nas žensk«, O’ De Havlu* Tufts. Variete. De K« ■ an4(l», Aurora. 16.00: rRlat", Hud»»; KSSf " bojnik«, Louis Haywaro, cia Medina. , Ideale. 16.00: «Pomladna P J(jn Deli a Scala . m s sodem pevca Claudia Vili ■ e pro-Impero. 16.00: »Sinovi se dajajo«, Lea Padov .-jejp, V) Italia. 16.00: »Krvava vlane Romance, G. « , „,w Viale. 16.00: «Paper!nova ^ dela«, Walt Disnevev film. , ,c. »Manh? Kino ob morja. 16-15- ^ ne vrne več«, Butcn James Craie. ,rnl Mastimo. 16.00: K, Ch. Laughton, Boris vW)», Moderno. 16.0 Dah Dailey, Anne Bax Secojo!m 16.00: «Vedežev** Vittorio*^Veneto. nje za pravične)), K jgr Eleonora Parker, dr#i nedix. Film je pos-Sidneya Kinysleta. jef M* Azzurro. 16.00: «Lm RuSsgL- Donald Carey, eivedere. 16.00: «Dv. Bel ved ere. io.uv. ■ R. Conte, A. TofcJSirje cher‘ Marconi. 15.30: «Caro Martin Carol. ta trd15 Novo cine. 16.00: »Sekta ^ Ginger RogerS. =[e Od^om Tš.OO: «Skrlvfl0rtiL^ Radio. 16.00: «Med snr jjem tvoja«, J. Payne, - SREDA, 1. aPril* 1J5J keeter. 22.00 Brjt™^sofonistittei' 3. 22.30 Koncert sakso bi voj a Slamiča. 3. medigra Poročila Slamica. m0tiv>-- • 23-00 % mnla* ^ 23.32 Polnoči T R» *' ^ jt.?« 11.30 Brahms: K^esteUjjt* B-duru za klavir in ]3 # 0 -f, Iz operet Ih po željah. 17.30 P ,9 30 pic* 18.30 Glasbeni biseri. ljU jjj. kega nekaj. . 21.0° «»e» ** moja«, trodejanka , 00 on Plesna t> gana. 23.30 Plesna g> # A D E X I . (9šJ 12. APHID* ^ ,-71 c:T V NOČNA SLUŽBA LEKARN , Davanzo, Ul. L. Bernini 4; M11-lo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, jrg Venezia 2; Harabaglla v Ba-r-kovljah in Nicoll v Skednju. LET v “S* “nS> KOBARID'89''^ PULO • R0vl8 izlet ji 1 APRILA iil3 IZLET V 1ubsHwstbic» KNEŽAK 1» •» P,VH0 je Vpisovanje ^ »• IN \9zlTtV PAZIH »• ŠHOcUAK »vanje tlb ..,c *Adria 1J5J SnUDi*" .pril? do 8- V1' VvisoVsAAe-^Tefi>iiS' pri »Adria 1* _ ^ P 1. aprila 1988 -------------------«ih . < ! :*i.: STALIN IN IHAOCETUNG odnosn° usPehe in gre PriPi«ati volucije «tZ^-ag0 kitajske re- je saaio Ho-- Pri tem ne slug ™el nobenih za- * ]e napravil vse, Preprosti r PrePrečil. Najbolj k*T taft na Kitajskem, Partijsko vnrt«. - partlie in fobro vedo ^ • So posebn°. iai, |j0 da Je Stalin ves Prelivalo kri -!?tajsko Uudstvo Podpiraj 7? za, sy°J0 svobodo, in ne >kf rev& k0 se i« kitajte kit»i«v °b naporu vse- *tdstVa *Prtmenil t!’j^6le potem se je *> nje NaenJ palmov odnos beta »S nkra* ie Sovjetska »uisti »velikodušno« po- 'bt9tsk0Sn?m,.A<'n“ebično>> in Prav ni* rt ' pa’ ni bila ihs n‘° brupega, kakor po- 'iWstva^redltve. kitajskega lamih , njegovih revolucio-% dliamP! • imPerialistiS-itlisk« ^ - interesom kre-^ državno - birokratske (Mn ^k? takšne protikitaj-*»J hkrati tudi proti->(t,i,. narne politike So-MstVo 2veze bo kitajskega 9*!’ so se Pojavili čim p,L ™ Prevzel vodstvo v 4ije v vr si, ?trdil sv°ie po" h ra - omlntemi, Do tega ^lu no v ’tta 1924' se pravi lfrne kongresu Komin- toktfe. sav3etski vojaški in Hahaiaii ?k°vniaki so se *1'1 LeniJla Kitajskem še ko je lo bili t, ’ pn življenju. Tako hap Joff n--pr- Borodin’ Kara- fripomogu k & ki nai irejSem,, boljšemu m hi- tev°lucin„ razv°3ti kitajskega klil fe km ga gibanja. Po- Itrne, t !_.p° .nalogu Komin- vrinn' po Stalinovem oseb-! Kuomfn,nParola sodelovanja Metile angQm. kot osnova si! v h u-1Je vseb nacionalnih 'a teviSLi • proti imperializmu Svo ku? ostankom. Vodiku e KP je to parolo !s bilo to - • ie smatralo, da \°iUCiie , ''“niai.ni lazi rtn tien*) Oji!?ešžansko demokra-Hno, Medu Pri takratni fazi re-jne” edino pravilno in po- •avskee^)11 „Pa sta krepitev de-,8s Sibania *sebno pa kmečke-ev°lucii! ,r razvoj agrarne TOjo ze'? Prestrašili bureke, l.,? veleposestnike, fev-* Pozicij0 se v strahu za svo-?ki imDeri!vVezali s Predstav- !ete*e i- ’2ma. Njihove in-kstio vii, Predvsem izražalo k je naT,; Kuomintanga, ki ft, ko ti® ,oprl tudi Cangkaj-Jbgaju : *fta 1927 izvršil v &n'sti6ni i krvavi protiko- fc ie bUo90 °b tej pri' jUtinistn, Poklano na tisoče Vvo°V;. Takrat je kitajmo »n! onarno gibanje do-^darcev8 sv°j’b Prvih več- »S^vm,8 .banjem v takrat-ii .onarnem- gibanju t , omeni že Posebno glede krvavi, dogo- Iz ki ie tfxIU se je Ceng-tu-Kc •as bi' sekretar ki-»"tierna 1 1?razil takole: «Ko-tihalibiemZ va °d nas, da S?0 Itnii! 2 dosedanjo poli-?Ptaa-sodelovanja s Kuo-Ni to ?;• Ne. vidim, kako bi i, 1 ni« e tivo izpolniti, za- t d^tb,StaniU 1ZVrilU je l5Volaktang ~ ln to njego-t ^gel , desno krilo — se i^unistiL^S0 besnostjo proti Partiji- Preganja-(« Pa ' * njene člane. Mo- rte,yednr>)e ,k'jub vsemu temu ' ibje , ^btevala, naj se na-atlia t staro politiko sode-Zenlt;, 1 da bi se ne bilo lovj v' Zgodi!01 da bi se ne bilo ‘,-ffti0:,,Ce?g-Tu-Siu pa je "asi, tdau^ih dneh izrekel še : j- zanimive besede: V-^Vom,™0!! tovariši nosimo h za takšno politi- no in odločno pa S^nStiJ?"1- da nam je t0 lii kr,t politiko — tako l!9 Komi v Preteklosti — vsi-S>t9ma (t. j. Stalin) bi kiorsl!8 tega Predvsem bjoj “‘i nositi odgovornost voditelj kitajske Mg v Partije Maocetung, Ji*r i. _____ __________ MDnar!lPr,avlia' svoje revo-,’iljevai n ,el°- Mnogo je pre-t«, gm' ,° tem porazu revolu-kfio s?ahral ie za njeno naj-S S?1: da je dala pre- >1 V n. ‘■‘JC mdUVCtUUft, i°«tajs,9m basu nahajal v juž-jfr i» Pokrajini Hunan, kTiDnar!lPr?vlia' svoje revo-,’iljevai „ ,el°- Mnogo je pre-t«. Sr,,.,° tem porazu revolu-kfio s?ahral ie za njeno naj-nn, a05t' da je dala vre-Jtfpe ar,ka elementom a- Ml kako !y9*ucije. Razmišljal S* vso ^ bilo treba spreme-k kesa sedanjo taktiko ki-te» re.vo'uci°narnega gi-v bpitri J*° • boli prilagoditi h ekalrr, kztajskim razmeram Nla rtv tem «asu sta -SifiPlao njega Cu-de hi,Pno ,„s svojimi četami. lia^ih VečPrut0pil! k/eorga-ik 8Pe a" manj demora- b« ko ^ TfP.ade ter začeli s be^iati u 'no akcijo usta-Sp ae v z nt rje vati tako imela 6tts'avb!e!® zveze. S tem b» hadaltnu trdnejše temelje m8r.Satno ,! razvoj revolucije tnrtl Provinci Hunan, Mt^tn^ v Kjang Siju. V trali za svojo prvo dolžnost metati Maocetungu in Cu-Deju polena pod noge, kjerkoli so to mogli. S tem v zvezi so poslali na Kitajsko svojega človeka Li-li-sana, v upanju, da bo le ta s svojo zgrešeno koncepcijo permanentne kitajske revolucije vnesel zmedo v vrste kitajskih komunistov in tako zmešal štrene Maocetungu ter njegovim sodelavcem. Pa ni ničesar opravil. Na tretjem sestanku plenuma CK kitajske, KP, ki se je vršil leta 1930, je bil odstranjen iz centralnega komiteja, nakar se je vrnil v Moskvo, kjer je živel vse do leta 1944, ko se je ponovno vrnil v domovino in bil leta 1945 spet izvoljen v centralni komite. Izključitev Li-li-sana iz centralnega komiteja je vzbudila v Moskvi precejšnje nezadovoljstvo. Kajti to je bil dokaj jasen znak odpora proti neposrednemu vmešavanju Sovjetske zveze v zadeve kitajske revolucije in močan udarec tisti struji v kitajskem revolucionarnem gibanju, ki je slepo in dogmatično sledila gnezmot-ljivim« Stalinovim teorijam, ne glede na to, ah so bile dobi e, koristne m uporabljive tudi v specifičnih kitajskih pogojih. Maocetung je začel proti tem dogmatikom neusmiljeno borbo, ki je trajala celih pet let in se je končala šele proti koncu tako imenovanega «velikega pohoda*, ko je bila večina zagovornikov stalinskih hegemo-nističnih tendenc izključena iz vrst KP Kitajske. Tokrat je definitivno zmagalo Maocetun-govo naziranje, da so sicer sovjetske izkušnje koristne, vendar samo v kolikor jih je mogoče prilagoditi na posebne kitajske okoliščine. V tem času je Cangkajšek, s pomočjo Japoncev, Nemcev in nekaterih najbolj reakcionarnih krogov ZDA, sprožil kar ?et ofenziv proti kitajsKi revo-'ucionarni vojski. Narodno osvobodilne enote so se pod vodstvom Maocetunga in Cu-deja junaško upirale velikanski premoči, končno so se le morale umakniti, da bi popolnoma ne podlegle številčno močnejšemu in tehnično bolje opremljenemu sovražniku. Ostanki revolucionarnih čet so se pod Maocetungovim in Cu-dejevim vodstvom podale na dolgo pot v severni Sensi. Od 300.000 mož jih je semkaj prispelo samo okrog 40,000. ostalo e popadalo v številnih borbah, ko so se fiz.čno izčrpani in slabo oborožen’ prebijali z enega sovražnikovega obročja v dru gi, prodirajoč v pospešenem pohodu preko neskončnih planjav, ogromnih rek in zasneženih hribov. To je bila ena najlegendarnejših in obenem najbolj tragična epopeja kitajskega ljudstva v borbi za svojo svobodo. To je bila, kakor jo je kasneje označil Maocetung, tudi «posledica dejavnosti dogmatikov* in obenem drugi poraz kitajske revolucije. Kakšna je bila Stalinova pomoč Kitajcem v teh najtežjih dneh njihove zgodovine? Maocetung se je s svojimi Četami pomikal proti zunanji Mongoliji, ker je pač tod bil najmanj prehoden teren in ga sovražnikove moderno opremljene enote niso mogle zasledovati. Stalin pa, ker se je zbal, da bi svetovna reakcija ne izkoristila Maocetungovega umika proti kitajsko - mongolski meji kot razlog za napad na Sovjetsko zvezo, je zahteval od njega, da menja smer umika ne da bi pn tem upošteval njegov skoraj brezupen položaj. 2e iz tega je razvidno, da je bila Stalinu prav malo mar usoda kitajskega revolucionarnega gibanja, pač pa je toliko bolj skrbel, da bi se kje ne pojavila kaka tesnejša nevarnost za njegov imperij. Kot že rečeno, se je borba proti stalinskim dogmatikom v vrstah kitajske KP, končala nekako 1935. leta v času ko je še trajal sveliki pohod*. Na širši seji centralnega komiteja je Maocetung začrtal novo taktiko kitajske revolucionarne borbe, ki naj bi se odražala- 1 v skupni borbi vsega kitajske^ ga ljudstva proti japonsicsmu okupatorju in 2. v postopnem prehodu od meščansko demokratične protikolonialne in proti imperialistične revolucije v socialistično preobrazbo Kitajske. Medtem je prišlo do nepredvidenega dogodka v Sijangu ko je današnji Kitajski zuna’ kt»9V sIeh?J uspelo ustano- C* močn! 1 Va«si obeh p°- Vo5ske enote revolucio- kako81!’ m'1 zadovoljen s >W2Jati ^.^aocetung začel fc® bork! ,3sko revolucio-sitjo K p0S]alLata 1929 ie ru' 9» u kater 1 Maocetungu pj_ 9Srils svob! ?.° ga obtožili, r P°l'tlko krepitve VlUle iet hh preplašil L0d sebe &red 4asom od' v^ki CK *e a-drutdm J£ Ntiu. *e n*!!- tudi zahteval 98rK* svo ! ga obtožili, hllrj!1?6 rev«?0 k° krepitve VlUle ter iih C j Preplašil k)o5, 6eJp P/ed časom od- bsj ,?.V5ki nj. Med drugim je hbtii* 8e ai-m Judi zahteval, ? te. 'kupin ad,a fazdelile v H, da , *• in sicer zara-$ ie ev«llko t so_vražniku ne tbdj zah? i V pismu *tbirt upg in fteval°- naj bi jjWo. 8 m Cu-de zapustila ie to pismo ostro i* Za 4ra°?naSit nie8°vo ? t’pal°uteščan- Ne^Ptenii!0'!1- Vsekakor Si \V* & da » en ne 89 plinov? Podrediti sle-*ftUtk!V1. d>rektivi. Od Ka «o Sovjeti sma- nji minister Cu-en-laj rešil uje- i Sijangu kitajsko revolucionar-tega Cangkajška da ni bil u-1 no gibanje odločno stopilo pc morjen. Po Stalinovem nasvetu in glede na novo nastale kakor tudi splošne okoliščine je prišlo do sporazuma med Cangkajškom in kitajsko KP. Vendar je Maocetung kljub temu ostal zvest svoji novi taktiki. ki si jo je bil začrtal na osnovi specifičnih kitajskih pogojev. Stalin se je od svoje strani ogreval za ta sporazum, da bi v b stvu oslabil komunistično pa-tijo Kitajske in s tem tudi pozicije kitajske revolucije. V času druge svetovne vojne je iskal prijateljstvo S Cangkajškom. da bi z njegovo pomočjo dosegel sporazum z Japonci. Pa tudi po končani drugi svetovni vojni je še delj časa podpiral Cangkajška, ki je odstopil SZ razne koncesije na Kitajskem. Vsekakor pa ie za razvoj same Kitajske izredne važnosti dejstvo, da je po dogodkih v _ P° svoji lastni poti, uporabljajoč nauk Marksa in Engelsa v skladu s svojimi pogoji in proti Stalinovim spletkam, ki je hotel kitajsko revolucionarno gibanje vpreči v voz svojega velikoruskega hegemonizma. Kitajska revolucija predstavlja zapleten proces, ki se je skozi zadnjih 25 let širil ter razvijal z naravnost elementarno močjo. In bitka se ni vodila samo proti Cangkajšku, proti imperializmu in fevdalizmu ki ju je on predstavljal, marveč tudi proti vsem Stalinovim poskusom, da bi si na račun krvi in žrtev kitajskega ljudstva zagotovil sovjetsko hegemonijo nad njihovo deželo. Z vso upravičenostjo moremo pričakovati, da bodo Kitajci prej ali slej ponovno stopili po svoji lastni, interesom kitajskega ljudstva edino ustrezni socialistični poti. Britanska pritlikavska podmornica «XE 8». Te podmornice «Xn so neke vrste podmorskih tankov. Ker v njih ni mesta za počivanje, imajo dvojno posadko, enega ali dva podmorniška častnika in po tri podčastnike, ki se v službi vzajemno zamenjujejo. Na površini morja plove na pogon Dieselovega motorja, pod vodo pa Jo žene električni motor. Po zadnji vojni Je Velika Britanija prva pomorska velesila na svetu za izdelovanje pritlikavskih podmornic MA LABAR Na obali južne Indije, točneje v pokrajini Madras, leži deželica Malabar. Gre za zanimiv koščejc zemlje, ki bi ga lahko imenovali deželo poprov, ca in lotosa, pač zato, ker naletiš na ti dve rastlini vsepovsod. Naseljena je z okrog tremi milijoni prebivalcev. Z družbenega in kulturnozgodovinskega gledišča pa predstav, lja redko zanimivost. Namreč, če bi nekdo imel kdaj priliko obiskati to lepo in značilno deželico, bo med drugim prav gotovo imel tudi priliko srečati ter načeti pogovor s kakim dekletom, pri čemer mu bo nedvomno padlo v oči, kako se dekle, govoreč mu o svo. ji družini, o svojih stricih, bra-trancih, starejših bratih, izraža o njih, kot o nedoraslih šo-larčkih. In če bi naneslo, da bi imel priliko prisostvovati še kakemu družin- RACIONALIZACIJA STROJNE PROIZVODNJE V VELIKI BRITANIJI lUleci kriz**▼ industriji JProduction Engeneering Research Association" (PERA) je združenje, ki pomaga odstranjevati pomanjkljivosti v obratovanju strojev, kar prinaša občutne neposredne koristi tako glede denarja in časa, kakor tudi glede izboljšanja proizvodnje same. Nekatera podjetja so s pomočjo izvedencev tega združenja prihranila celo do 30 milijonov letno Ce skrbimo za to, da stroji stalno točno in pravilno delajo, in če čimprej odpravimo vse njihove nedostatke bomo pri tehnični proizvodnji prihranili denar in čas in pospešili samo proizvodnjo. V Angliji proučuje posebna skupina tehničnih strokovnjakov ta važna vprašanja v okviru posebnega združenja angleških tovarn pod imenom Production Engi-neering Research Association (PERA) v korist včlanjenih podjetij. Tudi malenkostni ne. dostatki strojev lahko povzročajo ogromno škodo, če jih zanemarjamo. Tako se je na primer eno teh včlanjenih podjetij prito. žilo pri združenju, da se njegov stroj za brušenje premalo izplača. Dotični stroj je bil po. polnoma v redu: izdelan je bil iz prvovrstnega materiala. Vendar niso zadovoljevali njegovi izdelki, ki jih je povrh tega prepočasi izdeloval. Zdru. ženje je takoj poslalo svoje tehnične izvedence, dajpregle-dajo dotični stroj. Po vestnem pregledovanju so strojni tehniki dognali, da je tista te. kočina, ki hladi in- istočasno maže strojna brusila, nepri. merna. Odkar so uporabljali drugo vrsto tekočine za brusila, ki so jo priporočili iz-vedenci, je isti stroj iz istega materiala v veliko krajšem ča. su izdeloval prvovrstne iz- delke. Ko so tudi v drugih sličnih tovarnah po Angliji pregledovali brusilne stroje, so ugotovili, da uporabljajo v Veliki municijsko tovarno, so med drugim ugotovili, da so prebi-jači za izdelovanje nabojev rabili za določeno delo 35 mi. nut in da je jeklo, iz katerega Britaniji 100 različnih vrst o- so izdelovali naboje, bilo tako menjene tekočine, med kate rimi so tudi manjvredne. Strojni izvedenci združenja PERA so natančno poizkušali vse vrste te tekočine, od ka. terih so potem priporočali včlanjenim tovarnam vsega samo 50 vrst, za vsak brusni stroj tisto, ki je bila zanj naj. primernejša. Kar prihrani britanska industrija z razumnim urejeva. njem svojih strojev, navadno zračunavajo v denarju, kajti drugi načini izražanja koristi racionalizacije strojne proizvodnje kot na primer povečanje proizvodnje v odstotkih, ne bi ustregli svojemu namenu. Tehnični pregledi strojnih izvedencev angleškega zdru. ženja PERA so često prihranili prizadetim tovarnam kak milijon in pol lir na leto. V ne. katerih primerih so tovarne prihranile 7 in pol do 15 milijonov in v enem primeru ce.' lo 30 milijonov lir letno po takem strokovnem tehničnem pogledu. Z racionalizacijo strojne proizvodnje se predvsem prihrani čas. Ko so strojni izvedenci združenja PERA nedav. no pregledovali neko angleško trdo, da so se stroji izredno hitro izrabili, tako da so jih cev, kar znatno pospešuje in izboljšuje njihovo proizvod-njo. Redkokdaj se je zgodilo, da niso pregledovalci in strojni izvedenci združenja, ki jih kličejo skoraj v vse dele Ve. like Britanije, izpolnili tega, kar so od njih pričakovali. morali zamenjati. Tehnični iz, vedenci so natančno pregledali dotične stroje; posrečilo se jim je, da so skrajšali omenje. ni čas za izdelovanje nabojev od 35 na 30 minut. S tem so temu primerno tudi podaljšali trajanje strojev. Bolj težavno delo je čakalo strojne pregledovalce pri tkal. nih strojih, kjer so morale roke včasih opraviti znaten del dela. Končno se je strojnim izvedencem posrečilo preure-diti delo tako, da so si lahko prihranili delavci omenjeno ročno delo, ki so ga potem o-pravljali stroji sami. Inženirji združenja PERA razpolagajo s številnimi na-pravami in z vsem potrebnim orodjem za pregledovanje to-varniških strojev vseh vrst. V zadnjih štirih letih so pregledali stroje 3.000 tovarn. Zdru. ženje so ustanovili komaj veta 1945. Danes je v tej koristni organizaciji včlanjenih za samopomoč nič manj kot 320 podjetij, ki se poslužujejo strokovnega znanja in izkušenj njenih tehničnih izveden- večkrat že po petem natisku I Vsako vprašanje, ki ga jim predložijo prizadete tovarne proučijo temeljito in ga navadno tudi zadovoljivo rešijo. Včasih so morali pregledovalci tovarn izdelati celo na. črte za nove primerne stroje, ki so bili potrebni, da so rešili posebno težka vprašanja tehnične proizvodnje posamez. ne tovarne. Večinoma so pa tehnični izvedenci združenja našli rešitev svoje naloge rav. no v stvareh, ki so se na prvi pogled zdele najenostavnejše. Predvsem pokažejo, kako se je treba pravilno posluževati strojev, ki so za tovarno naj-primernejši. Njihova tehnična navodila so im m m S komornega koncerta v Avditoriju dne 30. III. 1953. Predstavimo si sedaj, da gledamo televizijski prenos. Pa ne morda doma pred sprejemnikom, ampak v dvorani, v študiju za televizijske odldaje. Zadaj za objektivom kamere stojimo. Pred nami je scenski prostor za snemanje, navadna soba — tri stene — v globino največ šest do sedem metrov, mikrofoni v razdalji 60 centimetrov pred objektivom. Ta razdalja je važna, kajti igralec ne sme priti prav pred ob-jektiv kamere, ker ta sprejema točne in jasne slike le na določeno razdaljo. Kamera, se ve, je na vozičku z gumijastimi kolesi, da ne povzroča niti najmanjšega šuma. Nad sceno in ob straneh žarijo močni reflektorji, močnejtši kot jih zahteva filmsko snemanje. Nastopi simpatična napovedovalka. Napoved. Glasbeni vložek, Nastop igralca. Dan je znak, pričenja se televizijski prenos.... Dogajanje pred našimi očmi je nepretrgano, kajti v televizijski oddaji se nikoli ne «ustavlja» čas. let ni mogoče preskakovati. In v tem je zopet podobnost z gledališko predstavo na odru in važna razlika od radijskega prenosa. Kočljiva težava nastopi, ko se mora igralec preobleči. V tem primeru mora pravočasno in neopazno zapustiti sceno. Gorje, če bi si režiser dovolil kako odvisno sceno kot mašilo ali bi morda celo za hip prekinil oddajo. Tehnika televizijskega snemanja je veliko bolj zahtevna kot tehnika odrskega ali filmskega podajanja. Toda tako zahtevna je le nalašč za televizijski prenos pripravljena oddaja. Praktično prihaja v televizijski program takih oddaj malo na spored, ker so prezamotane in predrage. Zato pa so veliko bolj hvaležen predmet televizijskih sporedov najrazličnejši prenosi iz gledaliških, varietejskih dvo- ran in športnih igrišč, ki niti ne zahtevajo toliko priprav, niti finančno ne obremenjujejo proizvajalca. zelo olajšala delavcem delo in povečala njegovo učinkovitost. Zato so tudi uvedli, posebne tečaje, na katerih so delavcem razlagali vse posebnosti stro. jev, katerih se poslužujejo pri njihovem delu. Lani je 700 podjetnikov in državnih strokovnjakov obiskalo tehnične delavnice združenja PERA, da pretresejo tehnična vprašanja proizvodnje, ki so jih zanimala. Za visokošolce tehnike, ki se hočejo specializirati, orgal nizirajo ti strokovni tehnični pregledovalci tovarn posebne tečaje. Združenje za tehnično pregledovanje tovarn PERA se je že v tem kratkem času popolnoma obneslo. Ker so tehnični pregledi njegovih izvedencev britanski industriji ta-ko koristni, se združenje v An. gliji sedaj naglo širi. Jelica Pertot-Portograndi igra na harfo 30. marca t I. v Avditoriju dne Vloga države v sodobni družbi Cim bolj družba bogati, tem bolj raste gospodarsk- ženja, ker je to združenje Birokracija združenje ljudi — proizvajal- J cev Iz tega sledi: a j Socializem ni rezultat sa_ mo objektivnega razvoja druž- svoboda te nove družbene sile benih sil in se ne more zgra-ki j« diti brez organiziranega sode. kot proizvajalec nova proizvajalna sila. Upadanje politične moči buržoazije Samo svobodno združen ie proizvajalcev lahko vrača družbi njegovo osnovo in ta osnova je lahko samo sociali stična. Na tej^ osnovi je možna’ taka svobodna proizvodnja b aga svobodnih prizvajalcev blaga, na osnovi katerih se razvija tudi svobodno gosno darsko življenje družbe H ?! osnovna sila, iz katere se' on novno poraja svoboda družbe' nega bitja. Iz notranjosti X: ve, ki je požrla družbo* »! poraja ta nova sila Toda tl lahko zgodi samo pri 80 ribi ,,.r.evolucionarnih ljudeh Objektivni razvoj družbe krepitev materialnih družhlT nih sil sta privedla do sori«! lizma v materialnem Sivlienln ;n celo do ukin.tve ža,.h2! lastnine. Sam objektivni ra, voj pa ne more ustvariti zdru- lovanja revolucionarno zaved. nih ljudi. .. b) «Splošne demokracije ali demokracije na sploh* ni. Zato se protislovja sedanje družbe z njo ne morejo reševati, ara-pai, z demokracijo ljudi, ki so v proizvajalnem procesu in kise združujejo predvsem kot proizvajalci blaga. Ne gre torej za povečanje demokracije, ampak gre za organiziranje družbe na osnovi združevanja, o čemer smo že govorili. d Na demokratičnost sna sploh*, ampak demokratičnost, ki jo organizira in ustvarja de. lavski razred, kajti samo on lahko izvleče družbo iz slepe ulice in ji da nadaljnjih življenjskih sokov. Vse to pa pomeni, da je ves dosedanji razvoj potrdil Marxovo znanstveno analizo kapitalističnega na. čina proizvodnje in buržoazne družbe. , . Te velike spremembe v družbenem gospodarstvu so se odražale seveda v političnih raz. rednih odnosih. V buržoaznih državah zapad nega sveta je buržoazija bistveno spremenila svoj družbeni in politični položaj. Razredna politična moč buržoazije je bila v tem, da je moč bur-žujev slonela na lastništvu kapitala, ki je bil osnovna družbena sila in zato buržoazna osnovna vladajoča moč. V času monopolističnega kapitalizma se je ta sila zgostila v rokah ozkega kroga buržujev in državni ter policijski organi so postali njihovi neposredni organi. Cim bolj pa državni kapitalizem postopno ukinja zasebno lastnino in razlašča bur žoazijo, tem bolj je ta, da bi vsaj nekaj ohranila, prisiljena prenašati gospodarsko oblast na državo, ki je v začetku lah ko njen zaveznik, ki pa postal ja čedalje bolj neodvisna To pomeni, da je buržoazija kot razred nesposobna vladati in da je v krizi. Krepitev držav-nega kapitalizma pomeni hkra. ti tudi politično slabljenje bur žoazije K*iUi’0,0 8 tem s« pojavlja v političnih odnosih in borbi nova politična sila, nosilec držav-i'eg*!jkap'*abzma birokraci ja. Njena moč je v tem, da po. stopoma postane vladajoča družbena sila, njena slabost pa v tem, da nima lastne, trdne gospodarske in socialne osnove. Zaradi nesposobnosti drugih sil, da bi upravljale družbeno življenje, si birokracija s svojo politično močjo pribori to osnovo. Zato birokracija nujno privede do tako imenovanih totalitarnih režimov — diktature. Vloga delavskega razreda V tem procesu se bistveno menja tudi objektivni družbeni položaj neposrednih proizvajalcev — delavskega razre. da. Prej se je delavski razred s sindikalno in politično organizacijo upiral izkorišcevanju. Njegov neposredni sovražnik je bila buržoazija, V fazi monopolizma je izkoriščanje povečalo, toda okrepile so se tudi represivne sile za borbo proti delavskemu razredu. Državni kapitalizem pa je dokaz, da je za nadaljnji razvoj gospodarskega življenja neke države nujno, da v odločanju o njenem gospodarskem življenju, odloča tudi delavstvo, seveda kot celota, kot razred Nadaljnje izkušnje so pokaza le, da so najhitreje in najbolje zmagovali tisti državno-kapita-listični sistemi, ki so se najbolj opirali na delavski razred. Rekli bi celo, da postaja v sistemu državnega kapitalizma delavski razred «državni razred*. Roosevelt je ustanavljal sindikate, ker so mu bili potrebni. Tudi laburisti so se opirali na delavski razred. Hitler je demagoško osnoval tako imenovani «Arbeitsfront», s katerim je vpregel delavski razred v svoj voz. Stalin pa ga je s svojo tako imenovano »transmisijo*, kjer so sindikati postali transmisija partije za «zvezo z množico* prekosil. L drugimi besedami povedano, čim bolj državni kapitalizem zajema družbeno življenje, tembolj spreminja delavski razred v «državni razred*. Komu bo to v prid, je odvisno od demokratičnosti sistema in moči delavskega razreda. V So. vjetski zvezi je birokracija podredila delavski razred sa-bi, v Jugoslaviji pa si je delavski razred podredil sistem državnega kapitalizma in ga na prekretni razvojni točki u-niči! Med oslabljeno buržoazijo, med državnokapitalistično v»a-dajočo birokracijo in med delavskim razredom, ki je pridobil na moči, se v sodobni j narjev, ki trd'jo, da so jugo-družbi vodi ostra borba v ka-1 slovanski sindikati državni, teri (v raznih državah in v j Nasprotno je res, da postajajo posameznih etapah) zmaguje- zapadni sindikati čedalje bolj jo zdaj ta zdaj oni. Posamez- državni dočim gre v Jugosla-na gibanja, struje in ideje pa | viji razvoj v povsem obratni so odraz realističnih kompromisov med temi silami. In iz tega gledišča moramo opazovati in ocenjevati dogodke v sodobni družbi in predvsem njihove težnje v nadaljnjem razvoju. To pa hkrati pomeni, da se sodobna razredna borba vodi čedalje bolj na terenu državnega kapitalizma. Pri tem pa je interes stare, zasebno-lastniške buržoazije, da se prikoplje do državnokapitalistič-nega sistema, ga ohrani ter tako izgubi čim manj svojih gospodarskih, družbenih in političnih položajev. Za to je najlepši primer borba med demokrati in republikanci v ZDA. Podržavljenje sindikatov To se opaža tudi v njihovi politiki tako, da s «podržavlje-njem* raznih ustanov krepijo državni kapitalizem in manjšajo moč zasebno-lastniške buržoazije. Tu jim pomagajo tudi kompromisi z delom delavskega razreda — s funkcionarji delavskih organizacij, kjer birokracija rekrutira nove «kadre». S tem se «podržav-lja* torej tudi delavski razred. Zato je smešna trditev nekih zapadnih sindikalnih funkcio- smeri, k »razdržavljanju*. Jo pa zato, ker se s svobodnim združenjem proizvajalcev ukinja državnost in ves razvoj družbe gre v socializem. In sindikati se zato morajo «po-litizirati*^ morajo se zanimati za politično življenje države in v reševanju političnih vprašanj države sodelovati in celo soodločati. Ta tendenca se opaža celo pri najbolj »apolitičnih* ameriških sindikatih. O »socialni državi" skemu prazniku, ko zaplešejo žene, okrog svojih božanstev, držeč se za roke in ob spremljavi nekakšnih zvoncev, bo bržčas z zanimanjem prisluhnil, kako pojejo: «Rodila se je deklica. Naj bo zahvaljena bo. ginja. Iz rodu je vzklilo riževo zrno*. Kot lahko že iz navedenega uganemo, gre za deželo, kjer gre ženi posebno mesto v družbenem življenju. Nahajamo se v deželi tako imenovanega matriarhata, se pravi, kjer se je vse do danes ohranila družbena oblika odnosov, ki jih določa dominantna vloga materinskega prava. Pri besedici «matriarhat» nam misel uide na Engelsov «Izvor države, zasebne lastnine in družine*. Veliki Marxov sodelavec in prijatelj jo v tem svojem epohalnem delu večkrat uporablja. Misli pa na do. ločeno obliko v družbenih odnosih določenega obdobja, ko je v določeni skupnosti moža in žene pripadala odločilna vloga ženi. Takšna zvrst, odnosno oblika družbenih odnosov se je ohranila vse do danes med nekaterimi divjaškimi plemeni Polinezije, v Afriki in drugod. Pripomniti pa moramo, da nimajo matriarhalna plemena naše deželice ničesar skupnega s pravkar omenjeni, mi v Polineziji, Afriki itd., kajti še zdaleč jih ne moremo imenovati divjaška. Nasprotno, v njih naletiš na visoko kulturne in civilizirane ljudi, med katerimi so mnogi dovršili svoje študije v inozemstvu, druge boš lahko srečal med raznimi inozemskimi delegacijami njih države (Indije), med delegati pri OZN itd. Ta plemena, ki žive že nad dva tisoč let v pogojih matnar. halne družbene ureditve, izvirajo iz starodavnega bojevniškega plemena Mairov, kjer žena ni bila samo družinski poglavar, marveč je tu bil razširjen tudi običaj poliandrije (mnogomoštva). Seveda je temu že zelo daleč in danes vlada tu monogamski zakon. Loči. tev zakona pa je zelo enostavna in se ne ovira. Po smrti matere, ki je obenem tudi poglavar družinskega klana, se njena oblast prenese na najstarejšo hčerko. Moški pripadajo tudi potem, ko so stopili v zakonsko zvezo, svojemu materinskemu pleme, nu. Živi se v take imenovanih «tharwad» (dobesedno: hiša rasti), ki štejejo do sto družinskih članov in predstavljajo s sociološkega gledišča nekakšen družinski kolhoz. Bavijo se s pridelovanjem riža, gojijo poprova drevesa, trgujejo s kafro, sandalovino (barvilni les), ali pa so v mestu zaposleni kot uradniki. Svoj zaslužek stavijo na razpolago «tharwadu». V «tharwadu» ima v vsakem pogledu odločilno besedo mati, ali, kakor jo tudi imenujejo, «stara gospodarica*. Ona odloča v vsem, kar zadeva rast in napredek plemena; o vzgoji in šolanju otrok, o zakonskih zve. zah, o oblačilu in obutvi, o izvajanju verskih obredov, celo o prijateljstvih, odnosih s sosedi itd. Vse to opravlja z vso potrebno avtoriteto in modrostjo, čeprav bi ji tega, vsled njene starosti, nihče ne prisodil. Družbena struktura materin, ske pravne ureditve teh potomcev starih Mairov, pa seveda, ni tako totalitarna, kot je to pri nekaterih divjaških matriarhalnih plemenih. Vsak «tharwad» ima poleg «stare gospodarice* še moža, imenovanega «karnavan», s katerim ona nekako deli svojo oblast. On se predvsem bavi s trgovskimi posli ter uravnava odnose stharvvada* do zunanjega sveta. Njegova skrb je, da se proda žetev, on urejuje davčne zadeve in zastopa «tharwad» pred oblastmi. Povečini so «karnavani» energič, ni, toda neizobraženi ljudje, ki se tako po svoji verski kulturi kot življenjski modrosti ne morejo meriti s »staro gospodarico*. Prej ali slej pa bodo prav oni, ki bodo uničili sistem matriarhata v svojem plemenu. Vse češče se namreč dogaja, da se ti na svojih trgovskih potovanjih v velika mesta seznanjajo z raznimi ljudmi, počasi prevzemajo njihove navade in si konec koncev poiščejo tu tudi svojo žene. Polagoma se odtujijo «tharwadu» in ga končno zapuste. Sicer pa se tudi drugače pri njih izražajo tendence, da bi si prisvojili čim večjo moč ter zmanjšali oblast «stare gospodarice*. Ne gre pa to tako naglo, ker Interes delavskega razreda je, da s pomočjo državnega is0 fu vmes sto in stoletne kapitalizma čimbolj razlašča I tradicije, ki se ne dajo od« buržoazijo in preide nato na | praviti kar čez noč. Nedavno neposredno organiziranje svo- se je v neki malabarski vasi- bodnega združevanja proizvajalcev. To pomeni, da za delavski razred socializem ni več daleč. Nanj pa se delavski razred mora idejno pripraviti, organizirati in boriti. Državni kapitalizem bo privedel delavski razred pred vrata socializma. Socializem se lahko izvede še v okviru državnega kapitalizma, toda tako, da prevzame vodstvo gospodarskega in družbenega življenja delavski razred sam. Ce gremo s te predpostavke, je jasno da je politika delavske partije pravilna tedaj, če v sistemu državnega kapitalizma razširja demokracijo vse dotlej, da preide na svobodno združevanje proizvajalcev. (Nadaljevanj« tledi) ci pripetil naslednji primer: Neki «karnavan» je pripeljal v svoj rojstni «thar\vad» tujko, da bi z njo tu živel v zakonski zvezi. Ob splošnem razburjenju je bil sklican posvet duhovnov, modrijanov in puščav-nikov, ki naj bi se izrekel o tem nezaslišanem primeru. O-gorčenje in razburjenost sta bila tako velika, da bi bili u-bogega »kamavana* kmalu ka. menjali. Dokaz za to, kako se neki ustaljen in stoletja ohranjen način življenja ne da tako enostavno odpraviti, kot bi nekdo slekel suknjo. Sicer pa se ti zadnji ostanki preteklosti ne bodo mogli obdržati več dolgo. MRAZ KREMELJSKIH BIROKRATOV MATRIARHAT V DEŽELICI M/ M4. jwBT Vremenska napoved za danes: še vedno spremenljivo vreme s krajevnimi razjasnitvam^ v kratkem pričakujejo padavine. Temperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16,2 stopinje; najnižja 9/5 stopinje. TRST, sreda 1. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: , Giuseppe Verdi: Retjuiem; 21.30: Z Dunaja po ^ Trst II.: 18.30: Čajkovski: Francesca da Ruruin. ^ Koncert pianistke Damijane Bratuževe. — Trs "pester* Brahms: Koncert išt. 2 v B-duru za klavir in - 'k 'V"' is "■« H m mžmm SOCIALISTIČNE SILE NAJ PODPREJO SLOVENCEV V ITALIJI! Kakor so čitatelji lahko it čitali v našem listu, je šesta komisija italijanske poslanske zbornice sprejela dodatek, da se izpitnim komisijam na slovenskih goriških šolah priznajo iste pravice, kt so jih imele nemške šole v bocenski pokrajini. S to kratko vestjo skušajo slovenski kominformi-stični krogi na Goriškem ponovno speljavati vodo na svoj mliv in prepričati tiste zapeljane slovenske volivce, ki so prt lanskih decembrskih občinskih volitvah v svoji naivnosti oddali glas za »Rinasci-to», da se kominformistična partija bori za narodne pravice slovenske manjšine. S tem v zvezi je pravilno, da pogledamo resnici naravnost v oči in pokažemo, kdo ima zaslugo, da se v rimskem parlamentu oziroma v njegovih komisijah že nekaj časa, na žalost brez pravega uspeha, razpravlja o slovenskih šolah na Goriškem. Po prihodu Italije na Goriško je Demokratična jronta Slovencev v Italiji, videč, da italijanske oblasti ne spoštujejo mirovne pogodbe in italijanske ustave o priznanju narodnih manjšinskih pravic, leta 1949 poslala k italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju posebno delegacijo, ki mu je izročila spomenico DFS, v kateri so podrobno navedene vse pravice, ki pripadajo slovenski manjšini v Italiji. Posebni poudarek je na zahtevi DFS, da italijanske oblasti čimprej z zakonom priznajo slovensko manjšinsko šolstvo in izvedejo njegovo avtonomijo za večji razmah slovenskega šolstva in preprečitev nakan šovinističnih protislovensko usmerjenih, predvsem krajevnih šolskih organov, da bi mu škodili in na kakršen koli način preprečevali njegov pravilen razvoj. Ob tej priliki se je komin-formističnemu prvaku Beltramu, ki je bil v parlament izvoljen s slovenskimi glasovi, ker so Slovenci upali, da bodo v njem imeli svojega zagovornika, nudila lepa prilika, da v parlamentu podpre spornem co DFS. Vendar se je delegacija med rimskim obiskom prepričala, da Beltrame in ostali kominformistični hierarhi ne bodo nikoli podprli njenih zahtev in da zato niso nič boljši od klerofaši-stičnih demokristjanskih poslancev. V tako nezaščitenem in brezpravnem položaju Slovenci v Italiji ne moremo dopuščati kominformističnini poli-iikantom izkoriščanja življenjsko važnih slovenskih narodnih vprašanj za njihove propagandistične namene in iti mimo De Gasperijevega nesramnega zatrjevanja, da se Slovencem na Goriškem sne godi nobena krivica» in da lahko szahvalijo bogart, da živijo v tako »pravični in demokratični Italiji». Boriti se moramo za to, da nam oblasti priznajo po ustavi in mirovni pogodbi zajamčene manjšinske praviceI Zato pozivamo socialistično usmerjene ljudi in stranke, ki vidijo podlo kominformistič-no in klerofašistično igro s slovenskimi manjšinskimi pravicami in predvsem s slovenskim šolstvom, naj nastopijo proti krivicam, ki jih predstavniki dveh diktatur prizadevajo slovenskemu ljudstvu v Italiji. Storijo naj tisto, kar vsa povojna leta niso napravili demokristjani in komin-jormisti, to se pravi, podprejo naj boj slovenskega ljudstva v Italiji za manjšinske pravice. To so dolžni storiti, ker so v Italiji tista sila, ki lahko vodi boj za socialistično preusmeritev italijanskega družbenega življenja, ki jo tudi slovensko ljudstvo v Italiji odločno podpira, ker vidi samo v njej perspektivo bodočnosti Italije, italijanskega ljudstva in samega sebe. Prepričani smo, da večji del goriških socialistov odobrava pravično borbo slovenskega ljudstva v Italiji, ker je ta borba sestavni del splošne borbe proti krivicam, ki jih povzročajo nižjim slojem predstavniki reakcionarnega kapitalističnega sistema; zato naj tudi njihovi voditelji zastavijo na odločilnih mestih svojo besedo za dosego pravic Slovencev v Italiji. ogorčeni! prenivsistva nad protidemoRra lurnim volilnim zakonom GORICA, 31. — Vest o sprejemu protidemokratičnega volilnega zakona, ki ga je klero-tašistična demokristjanska vla. da s svojim glasovalnim stro jem izglasovala najprej v zbornici in pred dnevi v itali. janskem senatu, je zbudila med demokratičnimi in delov nimi goričkimi množicami splošno ogorčenje, ker prea stavlja večinski volilni zakon katerega bodo 7. junija uporabili na državnih volitvah, odločen. korak v uvajanje klerikalne diktature v Italiji. Kominformistična Delavska zbornica je po izglasovanju za. kona proglasila splošno stav. ko. ki bi se morala odražati tudi v Gorici. Dogodilo pa se je ravno nasprotno, namreč, da >e delovne goriške množice kljub splošnemu nezadovoljstvu z novim zakonom niso odzvale pozivu kominformi-stične Delavske zbornice na splošno stavko, ampak so v veliki večini goriški delovni ljudje odšli na delo. In to ne morda zaradi tega, ker sogla. šajo z demokristjani in njihovim večinskim volilnim zakonom, ampak iz enostavnega vzroka, ker ne zaupajo več kominformistični politiki, ker vidijo v njej nekaj, kar je v odločnem asprotju z interesi italijanskega ljudstva. Doberdobci vabijo na tradicionalno „šagro“ Slovenska prosvetna zveza bo organi-zirala v ponedeljek tudi avtobusno zvezo Tndi Jazbine! zahtevajo napeljavo elehtrihe v vas Od števerjanske občine zahtevajo, da popravi most pod vasjo • Večerni tečaj je obiskovalo 22 mladincev-V nedeljo so napravili izlet v Doberdob GORICA, 31. — Da je pomlad že prišla, nas opozarjajo razcveteli mandeljni in breskve, sem in tja sveža zelena travica ter delo, ki ga na polju opravlja naš kmet. Rahel polmadni dež pa bi zelo pomagal, da bi češnje popolnoma vzcvetele in travniki ozeleneli. Meščani si želijo izletov v prirodo in oddiha po dolgi zimi. Zato ob nedeljah in praznikih hitijo z vozili ali peš v Brda ali na Kras, kamor jih pač najbolj vlečejo dobra kapljica in gostoljubni domačini. V ponedeljek bo v Doberdobu tradicionalna »šagra«, kamor prihajajo iz Dola, potem vaščani iz Jamelj, Poljan in Vrha. Tokrat bodo prišli v Doberdob tudi Oslavci in Stever-janci. Zato je SPZ (Slovenska prosvetna zveza) sklenila organizirati v ponedeljek izlet z avtobusom v Doberdob. Avtobus bo odpeljal kmalu popoldne. Najprej bo pobral Goričane, potem pa šel skozi Pod-goro, Standrež, Sovodnje. Udeleženci se bodo lahko sprehodili do Doberdobskega jezera, mlajši bodo zaplesali na tamkajšnjem brjarju, ljubitelji dobre kapljice pa bodo prav gotovo zadostili svojim željam. Vsem se obeta lep izlet in dobra zabav^ v družbi veselih Doberdobčanov, ki bodo radi sprejeli v svojo sredo rojake iz okolice in daljnih vasi, posebno pa bodo veseli dobrih pevcev, saj so Podgorci, Pevm- čani, Goričani in vsi ostali znani po lepem petju domačih in narodnih pesmi. Točnejša navodila in eeno vožnje bomo objavili jutri! | IZ SODNIH DVORAN Obsojeni tihotapci tobaka iz Trsta GORICA, 81. — Na zadnjem zasedanju goriškega kazenskega sodišča pred prazniki so sodili nepoboljšljivim tihotap. cem tobaka iz Trsta, ki jih je, kakor vse kaže, vedno več. Pred sodnike je najprej stopil 35-letni Anton Pupin iz Mester. Službujoči stražniki so ga zasačili pri tihotapljenju tobaka ob državni meji v Tržiču leta 1951. Pri njem so našli 1.760 kg tobaka. Obsodili so ga na 62.112 lir globe ter poravnavo vseh sodnih stro. škov. Večjo količino tobaka iz Trsta je hotela skrivaj prenesti 68-letna Ivanka Verban iz Tr-sta Ul. Donota 8. Pri pregledu so ugotovili, da gre za 2.800 kg tobaka. Sodišče jo je obsodilo na 185.333 lir globe, zaplembo blaga in plačilo sodnih stroškov. Na pogojno kazen sta bila obsojena 27-letni Silvio Bor- don iz Camaregge ter 30-letna Helena Svalduz iz Padove. Pri prvem so našli 1.900 kg, pri drugem pa 1.600 kg tihotapljenega tobaka. Sladkor in kava proste cone GORICA, 31. — Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo od srede 1. aprila t. 1. dalje pričeli z razdeljevanjem kontingenta proste cone potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, Delijo po 1 kg in pol sladkorja na osebo na, odrezek št. 41 po 160 lir kg in 0,320 pražene ali 0,400 kg surove ka. ve na odrezek št. 42. Z razde, ljevanjem bodo zaključili 30. aprila t. 1. Prodajalci jestvin na drob. no, upravniki menz itd., naj dvignejo nakazila pri Trgovinski zbornici, soba št. 6. Premestitev učiteljev GORICA, 31. — Šolski skrbnik v Gorici sporoča, da je bila pred dnevi objavljena nova uredba o premestitvi osnovno, šolskih učiteljev v šolskem letu 1953.54. Omenjeno uredbo si prizadeti lahko ogledajo na didaktičnih ravnateljstvih, šol. skem nadzorništvu ter na šolskem skrbništvu. Rok za vlaganje prošenj zapade 15. maja t. 1. Nesreča v Safog GORICA, 31. — Zaradi nesreče na delu v livarni Safog v Stražicah je moral danes popoldne 53-letni Jožef Cortese iz Ul. Brigata Pavia 95 v mestno bolnico. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je verjetn,o zlomil levi gleženj. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek za nedoločen čas. Nenadna slabost berača pri Gradiški GORICA, 31. — Rešilni avto Zelenega križa, ki se je včeraj popoldne vračal iz Gradiške je naložil in pripeljal v bolnico k Rdeči hiši nekega berača, ki je ležal nezavesten sredi ceste. V bolnišnici so mu nudili vso potrebno pomoč. Nesrečnež je 52-letni Karlo Vibric, ki nima stalnega bivališča. Sel je peš proti Gradiški, ko mu je na poti nenadoma postalo slabo. Nesreča kolesarja GORICA, 31. — Ko se je v soboto ponoči vračal s kolesom domov 74rletni Mihael Kraševec iz Sovodenj št. 14 je iz neznanih vzrokov nenadoma zgubil povsem nadzorstvo nad vozilom in padel. Mimoidoči so ponesrečencu pritekli na pomoč' in poklicali rešilni avto Zelenega križa, da ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili zlom desnega gležnja. Ozdravel bo približno v 40 dneh. Izlet SPD v Šleverjan GORICA, 31. — Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo na velikonočni ponedeljek tradicionalni pomladanski izlet v Ste-verjan k Stekarjevim. Zbirališče bo na pevmskem mostu ob 14. uri. Istočasno javlja SPD, da bo 12 aprila izlet na Nevejsko sedlo, kjer bodo smučarske tekme. Ko so Jazbinci prečitali ča. sopisno vest, da so v Jamljah po dolgem čakanju in drezanju le dobili električno raz svetljavo, so bili tega zelo ve. seli, obenem pa so z žalostjo pogledali na svoje petrolejke, s katerimi še vedno svetijo v svojih hišah. Jazbinci so nam reč vsa povojna leta trkali na vratih vseh mogočih uradov da bi v vas napeljali elektriko, ki jo imajo razen Bonetov in Dola vse goriške okoliške vasi Lansko leto je vse kazalo, da bodo njihovi upravičeni zahte. vi ustregli Na žalost pa so se pošteno zmotili. Najbolj so se razočarali zaradi odgovora šte-verjanske občine, češ da napeljava elektrike v Jazbine preveč stane in da je družba Selveg glede cene nepopustljiva. Ti izgovori domačinov ne prepričajo, ki menijo, da bi bilo vprašanje mogoče z lahkoto rešiti, če bi bilo pri ne. katerih števerjanskih občin, skih odbornikih več volje in več razumevanja pri goriških oblasteh. Na štev/erjansko občino so se Jazbinci že večkrat obrnili s prošnjo, naj bi popravila leseni most pod Jazbinami, ker dela občini slab ugled in lahko povzroči nesreče. Na mostu, ki je napravljen iz hlodov so namreč luknje, velike kot človeško stopalo. Zlasti v noč. nih urah predstavlja tak most nevarnost za pešce. Blizu njega Je gostilna, zlasti ob nedeljah in praznikih prihajajo semkaj na izlete Furlani, ker imamo dobro vino. Tudi iz tega razloga slab most veliko škodi. Poleg tega bi se morala šte-verjanska občina brigati še za druga vprašanja naše občine. Vendar je v prvi vrsti najbolj potrebna izvolitev novega župana, ker sedanje stanje povzroča samo mrtvilo v občin, skem delovanju. Prejšnji teden so končali z večernim tečajem, ki ga je obiskovalo 22 jazbinskih fantov in deklet. Sami pravijo, da so se mnogo naučili. Skupaj z u-čiteljico pa so se v nedeljo zjutraj odpeljali iz Moše v Do. berdob, kjer so si ogledali vas in njene zanimivosti. Bili so v družbi z doberdobskimi mladinci in mladinkami. Vrnili so se šele zvečer Z izletom so bili vsi zelo zadovoljni. soboto od 7.30 do 30.30, v nedeljo pa od 7.00 do 13.30. V nedeljo 5. in ponedeljek 6. aprila t. 1. bodo za velikonočne praznike brivnice in damski saloni ves dan zaprti. Zveza obrtnikov sporoča, da so od 31. marca dalje stopile v veljavo nove brivske tarife. Druga kategorija; striženje las 200 lir, britje 100, striženje in britje 300, striženje otrok 180. Tretja kategorija; 180, 90, 260 in 150. Četrta kategorija 150, 80, 230 in 120 lir. Peta kategorija 120, 60, 180 in 100 lir. Nadalje opozarja Zveza vse brivce in brivke, da morajo imeti razobešene na vidnem mestu v svojih brivnicah tablice z novimi tarifami in urnikom. Za kršitelje so predvidene denarne kazni. Poletni urnik Irgovskih obratov Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem prizadetim, da s 1. aprilom t. 1. stopi v veljavo letni urnik vseh trgovinskih obratov, ki je predviden v prefektovem odloku št. 15840-1X1 od 8. oktobra 1951. Urnik je naslednji; Pekarne od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18.; mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30; trgovine jestvin in drogerije od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine z galanterijskimi in industrijskimi predmeti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; železnina od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19,; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; prodajalne kuriva od 8. do 12. in od 14. do 18.; trgovine avtomobilov, motorjev in pritiklin od 8. do 12. in od 15. do 19.; trgovine koles in pritiklin od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; trgovine kmetijskih proizvodov od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.; slaščičarne brez policijskega pooblastila in tiste, ki delujejo s pekarnami od 7.30 do 22.30; Urnik pokritega trga urejuje županstvo. Poslovanje mesnic: v ponedeljek zaprte ves dan; v torek od 6.30 do 13.; v sredo od 6.30 d0 13.; v četrtek od 6.30 do 13.; v petek od 6.30 do 13.; v soboto ali pred praznikom od 6.30 do 13. in od 16. do 20.; v nedeljo od 6.30 do 11. Napovedani urnik je v veljavi v vseh občinah pokrajine. l fej DRUGA ETAPA motociklistične dirke po Italiji Etapa, katere start je bil v Rimu, je vodila skozi Neapelj v Bari in je merila 520 km Lov na lis:co v Doberdobu DOBERDOB, 31. — Danes zjutraj ae je skupina lovcev namenila na lov v Doberdob kjer povzroča lisica precejšnjo škodo. Po neuspehu pretekle nedelje sklenili lovci so da bodo napeli vse svoje sile in vlovili nadležno lisico. Motorna nesreča na cesti Rnpa-Štandrež 32-ietnega Jurija Delchina so nezavestnega odpeljali v bolnico - Njegovo zdravstveno stanje se zboijSuje Poletni urnik za brivnice m damske salone GORICA, 31. — Sl. majem 1953 bo stopil v veljavo nov poletni urnik za brivnice in damske salone, ki bodo odprti: od torka do petka od 7.30 do 13.00 in od 15.00 do 20.00, v GORICA, 31. — Prometni nesreči, ki se je včeraj popoldne pripetila na občinski cesti, ki veže Rupo s Standrežem, so bili priča nekateri kmetje na bližnjem polju. Bila je približno 16. ura, ko so zaslišali ropot nekega motorja, kt je močno zavrl. Nekaj trenutkov nato pa je neki mladenič padel z vespe in obležal na tleh. Kmetje so takoj zapustili delo na polju in stekli k ranjencu, medtem ko so drugi obvestili o nesreči Zeleni križ in orožnike. Avtomobil Zelenega križa je naložil ranjenca ki je komaj še dihal. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je ranjenec prt padcu prebil lobanjo in da ima tudi notranje poškodbe. Gre za 32-letnega Jurija Delchina doma iz Ul. Locchi. Njegovo zdrav- stveno stanje je bilo takoj po sprejemu v bolnišnico zelo slabo, vendar se je preteklo noč v znatni meri izboljšalo. Iz beneških vasi Št. Peter Slovenov Zadnje čase organizira usta. nova OMAIR v Beneški Slove, nlji vedno več manifestacij. Tako so imeli pred dnevi manifestacijo v Ažli v tamkajš. njem otroškem vrtcu, kateri so prisostvovali poslanec Car-ron, nekateri pokrajinski svetovalci, župan in didaktični ravnatelj iz St. Petra Slovenov. Manifestacijo so organizirali ob dnevu matere. Menimo, da ni treba posebej po. udarjati namenov teh manifestacij, ker vsi ljudje predobro poznajo cilje ustanove ONAIR, ki je bila ustanovljena pod fašizmom na ozemlju, kjer pre. bivajo Slovenci. Podbonesee Pod pokroviteljstvom ONAIR so ustanovili gospodinjsko šolo. To je dalo povod, da so organizirali slavnost, kakršna je bila tudi v Ažli, Razdelili so spričevala o dokonča, nem pouku učenkam gospodinjskega tečaja. Obenem pa so zapeli hvalnico vladi in ob. lastem, ki se tako »zelo trudi, jo za blaginjo prebivalstva teh krajev«. V resnici pa je le veliko besed in malo dejanj, ker prebivalci teh krajev še vedno živijo v zelo slabih gospodarskih razmerah. Černeja Vse kaže, da se že staro vprašanje o vodovodu v Cer-neji približuje k svoji rešitvi. Kajti občinski svet je odobril posojilo 3,500.000 lir za grad- njo vodovoda. Prebivalstvo upa, da bodo z deli čimprej pričeli. Krnica Verjetno bodo kmalu uredili tudi tukajšnje pokopališče, ker si je občinska uprava sposodila 1,800.000 lir. Rezija Tukaj si je po neprevidnosti z vilami ranil desno nogo 15-letni A'do Folador. Odpeljali so ga v bolnico, kjer mu je zdravnik dejal, da bo ozdravel v 6 dneh. Tarčent Tukajšnji župan geometer Pietro Tonchia je v Terski dolini in gorskih predelih zelo poznan zaradi razdeljevanja zemlje med dediče in skrbi za izvedbo pogodb. Odlikovali so ga z redom za zasluge v civil. ni upravi. V resnici pa je tar. čentski župan komaj od junija 1931. leta, medtem ko je vsa važna lokalna upravna vprašanja reševal neki urad. nik. Nova uprava se je razlikovala samo po tem, da od svoje izvolitve dalje sploh ni skrbela za vzdrževanje ceste v občino Brdo v zgornji Terski dolini. Cesta je v zelo slabem stanju. Zupana to ne skrbi in demokristjanske oblasti so solidarne z njim, kar najbolj dokazuje podelitev odlikovanja. Prebivalstvo gor. skih krajev naj se varuje takih ljudi, ki najbrž skrbijo predvsem za svoje interese. Slikarska razstava grofa M. toimentinija V soboto 28. t m. je bila v prostorih »Circolo della stam-pa» otvorjena slikarska raz. stava del grofa V. Formenti-nija. Slikar razstavlja 39 akva. relov, ki nam predstavljajo večinoma motive iz Goriee, goriške okolice ter motive cvetočega drevja in cvetja Poseb. no priljubljen mu je goriški grad, katerega slika od vseh mogočih strani. Slikarju moramo priznati dobro obvladanje akvarelistič. ne tehnike in perspektive, kakor tudi prijetno skladnost barve, ne najdemo pa v razstavljenih delih tiste umetni, ške prvine, ki dvigne navadno slikanje motiva do umetnosti. Zasledimo res v slikah lahen romantični ton, ki je povečini le prizvok motiva in ne izraz slikarjeve notranjosti. Sploh slikar samega sebe ne prikaže, nič svojega nam ne pove, in četudi je rahlo romantičen, nas ne ogreje. Poleg tega pa v razstavljenih slikah zapazimo veliko neenotnost, veliko razliko v podajanju enega ali drugega motiva ,ne da bi pri tem neenotnost izvirala iz kake potrebe po iskanju umetnikove resnice. Kot bi hotel po. kazati, kaj tehnično zmore, so razni njegovi pogledi na grad povsem različni od drugih mo. tivov, ne da bi bila pri tem ta razlika utemeljena. Tudi pre. več geometrije je v hišah, ki nam jih kaže, črte so vse preveč ravne in točne, da bi nas mogle ogreti in se nam le pre mnogokrat budi vtis dobro izdelane slike, ki nam samo pri. kazuje in ne govori. Razstava bo ostala odprta občinstvu do 7. aprila. KINO VERDI. 16.30: «Alkohol» J. Ca-gney. VITTORIA. 17: »Deklica v vodnjaku«, R. Rober in B. Kelly. CENTRALE. 17: «Sedmorica iz velikega voza«, E. Rossi Drago. MODERNO, 17: «Proces mestu«, S. Pampanini in A-Nazzari. BARI, 31. — Današnja dru. ga etapa motociklsitične dirke po Italiji je vodila iz Rima v Bari skozi Neapelj in je bila dolga 520 km. V posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati: Do 75 ccm: 1. Rippa (Laver-da) v 6,18’38” s povprečno br-zino 82,45 km na uro; 2. Mariani (Laverda), 3. Giacobelli (Capriolo), podskupina do 50 ccm: 1. Giglioli (Ducati) v 8,23’57”. Do 125 ccm: 1. Lattanzi (Mondial) v 5,08’25” s povprečno brzino 101,61 km na uro; 2. Ridenti (Mondial); 3. Ferrario (Mondial); podskupina do 100 ccm: 1 Zerbetto (Fochj NSU) v 6,53’06’\ Do 175 ccm: 1. Ventura (MV) v 5,33’55” s povprečno brzino 93,436 km na uro; 2. Speziali (Gilera); 2. Maggio (Gilera). Po drugi etapi je splošna ocena v posameznih kategorijah naslednja: Do 75 ccm: 1. Rippa (Laver. da); 2. Mariani (Laverda); 3. Giacobelli (Capriolo); do 125 ccm: 1. Lattanzi (Mondial); 2. Ridenti (Mon. dial); 3. Tartarini (Benelli). do 175 ccm: 1. Speziali (Gile. ra); 2. Ventura (MV); 3. For-nasari (MV). Splošna ocena ne glede na kategorije: 1. Lattanzi (Mon- dial); 9,56’40”; 2. Ridenti (Mon. dial), 10,11’28”; 3, Speziali (Gi. lera), 10,32’50’*, 4. Tartarini (Benelli), 10.33T91”; 5. Ronchei (Rumi), 10,32’20”. Kolesarka dirka po CALTANISETTA, 31. — Prva etapa kolesarske dirke po Siciliji je vodila iz Palerma v Caltanisetto; dolga je bila 140 km. Zmagal je Giuliani Aldo (Bottecchia) v času 4,17’53” (povprečna brzina 32,564 km na uro), 2. je bil Roma (Bot. tecchia), 3. Zampieri (Torpe. do), 4. Pettinati, 5. Volpi, sle-de pa Bonini, Gervasoni, Pri-sco, Erosini, Serena, Salimbe-ni, Isotti, Brasola itd. DEŽURNA LEKARNA GORICA, 31. — Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Venuti v Ul, Rabatta št. 18, tel. 21-24. Juvenlina-Krmin 2:0 (0.0) Za tekmo proti ekipi iz Kr-mina je vladalo v vrstah navijačev obeh moštev veliko pričakovanje, posebno še, ker so Krminčani izjavljali, da bo zmaga brez dvoma njihova. No, pričakovanje Krminčanov pa se ni izpolnilo in dva gola Juventincev vsekakor ne predstavlja dejansko premoči e-kipe, ki je obvladala nasprot. nika in ga omrežila z lepo, hitro in koristno igro. Nekaj besed pa moramo omeniti 0 nešportnem vedenju nasprotnika, ki je večkrat grobo na. stopal, tako da so bile brce na dnevnem redu. Čudimo se, da sodnik tega ni opazil ali pa ni hotel opaziti. V športnem sre-Čanju naj velja, da zmaga najboljši in nekorektno nastopanje nikakor ne govori v prid ekipe. Sedaj pa nekaj kronike. Ju-ventina je to pot opustila sistem tretjega letečega branil, ca in se povrnila h klasični igri. Ze v 4. min. se izkaže vratar Krmina. ki je v tej tekmi imel obilo posla. Napadi Ju-ventine so hitri, vendar se v bližini vrat napadalcev prime nervoza. V 7. min. pa nastane drenj pred vrati Juventine in obramba s težavo reši. Minuto pozneje pa že nastanejo prve «vljudnosti» in posledica pristranskega sojenja je kazenski strel proti Juventini, ki resno ogroža mr^žo. V 9. min. Span. gher reši in Krmin doseže stranski strel. Po tem napadu Krmina pa Juventina prevzame vodstvo igre in napada. V 10. min. ima Bavcon lepo pri. liko, toda strel ni točen. V 20. min. je pohabljen branilec Scarlatta, ki zapusti s krvavim licem za nekaj časa igrišče. Po tem je igra menjajoča in napadom sledijo protinapa. di Krmina, ki so posebno ne. varni, ko se polasti žoge levo krilo Tortur, ki je bil eden od najboljših na igrišču. V prvem polčasu dosežejo Krminčani še dva kota, ki pa sta ostala brez uspeha. Omeniti moramo še, da se je prvi polčas nadaljeval kar celih pet minut po koncu, ker je verjetno sodni, ku ura zastajala. V drugem polčasu igra Ju. ventina proti soncu in z vetrom v korist. Tudi je igra ekipe vsekakor boljša in bolj bojevita, Prvih pet minut pritiska Krmin, ki pa ne doseže uspeha, Nato pa v 4. min. že Bavcon zgreši za malo. Dve minuti pozneje pa Corolli strelja prešibko. Toda zmaga visi v zraku in stalni napadi Juventine, ki igra z vsemi igralci v drugi polovici igri. šča, dosežejo uspeh, ko v 19. min. Florit zakotali žogo v mrežo. Krmin izvaja besne protinapade, toda obramba, kjer se odlikujeta Scarlatta in Radigna, redno odbija žoge. V 25. min. zabije Corolli drugi gol. Za Krminčane je konec. Igra postane zmedena in le proti koncu polčasa'se napad Krmina zn«jde in skuša orni. liti poraz. S to zmago si je Juventina utrdila položaj na lestvici, kjer je sedaj na devetem mestu z 21 točkami skupno z ekipo iz San Lorenza, Svetovna rang-lista namiznoteniških moštev BUKAREŠTA, 31. — Kongres mednarodne namiznoteniške zveze, ki je bil obenem s svetovnim prvenstvom v Bukarešti, je med drugim sestavil tudi rang-listo najboljših namiznoteniških moštev sveta. Kongres je razdelil moštva na tri skupine po 12 držav. V prvi skupini, v kateri so najboljša svetovna moštva, je na prvem mestu Anglija, druga je Madžarska, tretja CSR, četrti Honkong, peta Japonska, šesta Jugoslavija, sedma Francija, osma Romunija, devete ZDA, deseta Kitajska, enajsta Švedska, dvanajsta Nemčija. Avstrija je na drugem mestu druge dkupine, Italija pa na sedmem mestu tretje skupine. Med ženskimi vrstami je prva Romunija, druga Anglija, tretja Japonska. Jugoslavija je na drugem mestu v drugi skupini. S AH GLIGORIČ premagal Najdorja Na ™d.TafS ***: turnirju v »aj. ‘ kola po prekinjeni partiji . ' oaga! 48 potezah Gllg°nf. in ts» velemojstra didat * postal najresnejši ka ^ osvojitev prvega m«ta turnirju. .. kol°- Včeraj so odlgra' p(lnji; Tr? Rezultati so bili w-funovič je premag ^ajdor* Gligorič _ Grimarč jaureghil1 Lethelierja, Piltuk . igrt Shocron Burgalata. Os so bile prekinjene. _ ^ Stanje P° tn”a), .n5 J# Gligorič Bolbochan 9 (D.11 QueU*» (1), Trifunovič o,3’ ^ (1) itd' * BEOGRAD, 31. do|očil* zveza Jugoslavije J dvanajst igralcev, , vassK> bo sestavljeno « pr moštvo, ki bo 24„ 2 . «enžij<| Zahodno * bil| ja igralo z v Rastadtu. Trifunovič, Določeni Gligorič, puder«r' Udovčič, Milič, deljkovič, Rabar, Andrič, Puc in N«- NEW YORK, 31. — Svetovni prvak Alan Jenkins je gladko zmagal na tekmovanju za a-meriško prvenstvo v umetnem drsanju. Drugi je bil Robert, son pred Richardsom in Gra-'harrtom. * * * NEW YORK, 31. — Paddy Young je premagal v 12 krogih Ernieja Duranda in si s tem priboril pravico dvoboja s Carlom Bobom Olsonom za naslov ameriškega prvaka srednje kategorije. Amerikanci ne priznajo dvoboja Turpin Humez ze svetovno prvenstvo NEW YORK, 31. — Ameriške boksarske organizacije ne priznavajo, da bi boksarski dvoboj med Randolphom Turpi-nom in Charlesom Humezom, ki bo 9. junija v Londonu, veljal za svetovno prvenstvo srednje kategorije. Predsednik newyorške boksarske komisije Robert Christenberry je po vesti, da organizira londonski menažer Jack Solomons dvoboj Turpin-Humez kot dvoboj za svetovno prvenstvo, izjavil, da upa, da se bosta Paddy Young in Cart Olson v kratkem sestala v borbi za ameriško prvenstvo in da se bo zmagovalec tega dvoboja srečal z zmagovalcem londonskega srečanja v borbi za svetovno prvenstvo. Podobno stališče je zavzel tudii George Barton, predsednik »National Boxing Association«. njur* Andrič, Puc m r-]ceV,r Moštvo bo štelo 10 stala dva pa bost® ^ jt v Zahodno Nemci)3 zerva. BEOGRAD. 31 Klub til slovanski nogometne ^va' do v začetku 6 jSV -L v Zahodni Nemčiji-^ v BSK bo 3. aprila linu na turnirju, u„.. bodo sodelovali ^ Vienna in dva bet 9 ba. Union 06 in M ,eZda«150 Beograjska «Crvena « ^ * o,lr»n n 7. ^ . aHfl' odigrala tekmo z splitski Hajduk Pa „ 1» nastopil v Stuttg* v BEOGRAD, 31. ~ vi julija bo v Beogradu F narodni košarkari ^ fce Na turnirju bosta rtiZa9» ' grajskih moštev « (jel°v „ «Crvena zvezda« gafs- prvak Turčije _«Ga ^pjnel«111 in prvak Grčije kos«. Mednarodni nogomelni Jugoslavija je VJL0 H premagala Sev«^— BRUSELJ, 31. ' začel v Bruslju turnir mladinskih^-ga organizira me 0 . ^ gometna zveza. _ .igdni1 so bili doseženi "Z- Holandska LO yi (Z ^ Nemčija-Argentina Bruselj: Anglija-dodatnem času), (» ^ ksemburg-Avstrija nCIJ»1(> Courtrai: Turtlgg^ (1:0); Gand: Ma«1* 3:2 (2:0). 't*10 v S,icctii organizocno *ab l0c4 prvenstva u ^r Svica^adla«s»la O* med^V D«*« A° 1 BERN, 31- atletska zveza evropski komisiji ^ lahkoatletske ^^atle«* * Jo evropskega 1^ 8^ prvenstva leta jj. Prvenstvo bi b»10 avgusta. ^ V Beogradu j« prvenstvena nog jragre...f). med partizanom „ 2;i ( Zmagal je partizan ROGELJ pri skokih v prv! PlanJS! PODKOREN, 31. — Za zaključek letošnjih tekmovanj v smuških skokih je ljubljanska E-notnost priredila v Planici meddruštvene tekme na 50 metrski skakalnici za člane in mladince in na 25 metrski skakalnici za mlajše mladince in pionirje. Tekmovanje je veljalo obenem kot društveno prvenstvo. Številna udeležba 6kakalcev kaže, da je bilo za prireditev veJlko zanimanje. Kljub poznemu datumu je v konkurenci nastopilo 23 članov, 17 mladincev, 20 mlajših mladincev in 20 pionirjev. V vseh skupinah je bila o-gorčena borba za mesta, še poaebno pa za zmagovalca med člani. Rogelj je zaradi boljšega sloga le za eno desetinko točke nadvladal Langusa, kt je imel večje daljave od njega. Po velikih daljavah so sc odlikovali tudi nekateri mladinci, zlasti Franko (46.5, 47.5 m), žal pa je pri prvem skoku pad«1 na osmo mesto. Rezultati na, tile člani: 1. [ . točke <47, 211-7 (Kropa’ (g.) Razbors**^ g. <*, ich j. Grmek Babnik (Gr.) šperšič 46.5); 4. s«**"”'', (41, 42.5); S. 00 -iadW) 182.5 Braz (E.) 10«i (U) 19 (E.) <3’, Rajhman 1&5,8 ‘ 5. Stajer l j. V mlajši V * Vlf.£ (E ) 191-8 5); - l7'5 (E.) 187 <18, l7'V*' pr (Bohinj) H - i939Jt.ig> j V Sr'<» 2. Kobentar^ (0led) 2. KODCU.— ,g eo/ »tir j. 16); 3. iet" 78,4 e^net* demokratične** ^ 0>)Z ' izvod