Žalec, 1. Junija 1957 -L. XII.,-št. 6
Hmeljar izhaja mesečno — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskalna — Številka 25 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Žalcu
Hmelj, speljan na žice po angleškem načinu »v krono«. (Posnetek iz poskusnega hmeljišča Inštituta za hmeljarstvo
v Žalcu.)
VSEBINA ŠTEVILKE
Stran
KARL KAC: Tekmujmo za večjo in boljšo proizvodnjo hmelja!....................................... 1
ING. LOJZE KAČ: Nasveti hmeljarjem za junij ...	2
— Varstvo hmelja v juniju.......................•.	3
—	Poročilo o delu oddelka za hmeljarstvo pri Inštitutu za hmeljarstvo Žalec v letu 1956 .......... 5
ING. MILJEVA KAČ: Navodila za škropljenje in ravnanje s strupenimi škropivi....................... 4
—	Orthocide-50.................................... 5
JAKA SLOKAN: Stoletna bela uima........................ 4
—	Plaskan Vlado, napreden kmetovalec iz Latkove
vasi štev. 78 . . . ,......................... 3
—	Savinjski hmeljarji	v	Severni Italiji.......... 15
ING. JANKO PETRIČEK: Poročilo o kemični karakteristiki hmelja	letnika	1956 ................. 6
ING. TONE WAGNER: Kako se hrani hmeljska rastlina? 10
RUDI HOJNIK in JANKO CVIKL: Obseg tekmovanja
v kmetijski proizvodnji na področju KPPZ Žalec 12
ING. STANE MAROVT: Delo v malinovih nasadih v
mesecu juniju.................................... 13
—	Pravočasna košnja in pravilno sušenje —• več
mleka, več mesa! (Nadaljevanje in konec) ...	14
* * * : Zanimivosti................................12,13
PRILOGA: »BILTEN« Inštituta za hmeljarstvo štev. 2
■i
Tekmujmo za večjo in boljšo proizvodnjo hmelja!
Nagradno tekmovanje v hmeljski proizvodnji, objavljeno v majski številki »Hmeljarja«, je vzbudilo med hmeljarji veliko zanimanje. Vsak hmeljar je do dna proučil pogoje tekmovanja. Pri tem se je prepričal, da je veliki večini proizvajalcev mogoče za večjo in boljšo proizvodnjo prejeti premijo, ki jo nudi objavljeno letošnje nagradno tekmovanje.
Razumljivo je, da se pri tem proučevanju porajajo določeni pomisleki, lako na primer nekateri proizvajalci trdijo, da bo mogoče izpolniti pogoje tekmovanja
le tedaj, če bo vreme izredno ugodno. Podlaga za pričakovane dosežke v letošnji proizvodnji je normalna letina in ustrezno vreme. Na manj rodovitnih zemljah in v obrobnih predelih, kjer v večini primerov niso vložili v hmeljišča toliko skrbi kot v izrazito hmeljarskem okolišu, pa je kljub temu mogoče dvigniti letošnji pridelek za 10%. Če je pridelal hmeljar lani na vseh svojih hmeljskih površinah 800 kg pridelka, bo lahko dosegel letos z malo večjo skrbnostjo 880 kg. Podlaga je količina prodanega pridelka, kar pomeni,
da zahtevamo od hmeljarja, ki pridela na ha manj kot 1600 kg hmelja, da odda letos trgovini najmanj 10% več hmelja kot lani, ne glede na to, ali bo letošnjo količino hmelja pridelal v .povečanih nasadih ali z drugo-letnikom. Hmeljarjem, ki bodo letos pridelali več kot 1600 kg na ha, pa omogočajo pogoji premijo ne glede na to, ali so dani pridelali več ali manj kot 1600 kg na ha.
Prepričani smo, da nudijo ti pogoji poleg drugih veliko možnost večini hmeljarjev, da izpolnijo obvezo in dosežejo nagrado' v obliki premije za ves prodani hmelj.
Vsako tekmovanje mora imeti svoj namen. Tako je tudi pri tern. Premija ali nagrada se dodeljujeta pri vseh tekmovanjih tistim tekmovalcem, ki izpolnijo določene pogoje. V, našem primeru želimo nagraditi tiste proizvajalce hmelja, ki se bodo borili za večji in kakovostno boljši pridelek, oziroma drugače rečeno, nagrajujemo večjo proizvodnjo. To pa bo zmogel v našem primeru najširši krog proizvajalcev.
Osnutek pravilnika, ki ureja premijsko tekmovanje v hmeljarstvu, je dokončno sprejel občni zbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec, dne 19. maja 1957. S tem je občni zbor kot najvišji organ KPPZ potrdil vse pogoje, ki jih morajo proizvajalci izpolniti, če hočejo doseči premijo.
Nekateri hmeljarji so poslali prijave, da .se'vključujejo v tekmovanje. Ker je tekmovanje zajelo vse hmeljarje, ni potrebno posebej pošiljati prijav za tekmovanje. Izpolniti je potrebno le obveznosti, naštete v 11. členu pravilnika o tekmovanju, ki ga je objavil naš list v 5. številki, dne 1. maja 1957.
Ko smo tako dokončno sprejeli tekmovanje in pogoje, ki ga urejajo, bodimo prepričani, da bomo ob ugodnih vremenskih razmerah tudi dosegli zaželene uspehe. Vsem proizvajalcem želimo iz srca popoli;n uspeh v letošnji proizvodnji. Želimo, da bi vsak hmeljar prejel nagrado, saj bo koristilo v prvi vrsti njemu, obenem pa mu bo v prijetno zavest, da je z večjim zalaganjem v proizvodnji spet prispeval vsej naši družbi za njeno rast in razcvet.
Nasveti hmeljarjem za junij
Ker je maja rastlina precej zaostala v rasti, ji dajmo v mesecu juniju pravočasno in dovolj hranilnih snovi. Sneg sicer ni napravil občutne jše škode, posredno pa je le močno vplival na rast in razvoj hmelj-ske rastline. Snežiti je Začelo v noči od 5. na 6. maj. Zapadlo je od 10 do 30 cm snega. Mnogo več snega je bilo od Šempetra proti Gornji Savinjski dolini, kakor v Spodnji — Celjski kotlini in njeni okolici. Do 10. maja smo imeli hladne noči, najnižja temperatura je bila — 3° C. Lani smo hmelj privezovali že pred 10. majem, ko se je že dobro ovijal na oporo. Prvo napeljevanje in privezovanje hmelja smo letos opravili šele v zadnji tretjini meseca .maja. Rast hmelja in delo v hmeljiščih pa se je .zakasnilo tudi zaradi bolhačev, ne samo zaradi nizke temperature.
Hmeljeva korenika je vejnata. Mreža korenin in koreninic se razpreza daleč naokoli, čez dolžino lopate! Le po vsem hmeljišču in enakomerno raztrošena gnojila nudijo rastlini dovolj in enakomerno potrebno hrano
Da bo hmelj lahko zamujeno nadoknadil, se je treba zavedati predvsem tega, da je zemlja v hmeljiščih že vzdolž in počez prepredena s koreninicami. Hmelj -ske korenine so dolge po več metrov. Napreden hmeljar dobro ve, da je treba gnojiti enakomerno po vse’j površini. Žal je še precej hmeljarjev, čeprav jih je čedalje manj, ki trosijo umetna gnojila samo okrog .sadeža. Še bolj nazadnjaški pa so tisti, ki mu kar celo prgišče »štupe« natrosijo naravnost »na glavo«, .
Pred 2000 leti so naši predniki postavljati pokojniku na grob — vino in kruh. Tako delajo danes mogoče še samo povsem zaostali narodi. In če jih med seboj primerjamo? Odgovor ni niti potreben. Ostro moramo obsoditi tiste hmeljarje, ki trosijo umetna gnojila k sadežu ali celo »na glavo«. Takšni hmeljarji ne škodujejo samo sebi in svojemu žepu, pač pa — in prav to je glavno — rastlini in manjšajo hektarske pridelke. Z gnojenjem k .sadežu smodimo korenine. Hmelj v rasti zaostaja. Z gnojenjem na široko pa vsaka najmanjša korenina lahko sprejema vsa enakomerno razdeljena gnojila, raztopljena v vodi.
Kako bomo gnojili?
Z apnenoamondjskim solitrom (ali kalkamonsolpe-trom, ali nitroamonkalom) bomo gnojili tako, da ga bomo sejali po hmeljišču kakor pšenico, ne da bi pri tem pazili na rastlino. Apnenoamonijski soliter ne .smodi rastline. Kalijevo sol in superfosfat bomo zmešali, trosili na široko, vendar pa bomo pazili na zelene dele rastline, listje in trte; trosili bomo zgodaj zjutraj, ko ni najmočnejšega vetra, da nam prah ne pade na zelene dele, ker kalijeva sol in- superfosfat osmodita rastlino. Po trošenju moramo apnenoamonijski soliter takoj zabranati ali njivo okopati s kultivatorjem; prav tako je najbolje tudi za kalijevo sol in superfosfat, da ju čimprej zmešamo z zemljo.
Kdaj in koliko gnojila potrebuje ena rastlina?
Ce hočemo na en hektar pridelati 2000 kg suhega hmelja, moramo porabiti precejšnje količine umetnih gnojil. Posamezna rastlina je morala dobiti že do konca maja 6,2 dkg apnenoamonijskega solitra, 5,06 dkg kalijeve soli in 5,4 dkg superfosfata ali dvojno količino tomaževe žlindre.
V juniju pa moramo ponovno raztrositi enake koli-" čine umetnih gnojil na široko po hmeljišču. Kdor pa je trosil umetna gnojila na zalogo, ta je rastlini že zadostil in zmanjšal obrok, ali pa ga sploh opusti.
Do julija moramo za tisoč hmeljevih sadik gnojiti s temile količinami umetnih gnojil: 124kg apnenoamo-nijskega solitra, 101 kg kalijeve soli in 108kg superfosfata. Kdor ne bo gnojil na široko, bo zažgal hmelj in občutno zmanjšal pridelek. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo oh ugodnem vremenu od 1600 do 2000 kg suhega hmelja na hektar.
Varstvo hmelja v juniju
Če bo vreme v prvi polovici junija deževno, kakor je bilo n. pr. lani, potem bomo imeli v hmeljiščih peronosporo na listih. Te poškodbe od peronospore so majhni, okoli dva milimetra veliki rjavi madeži. Ti madeži šo navadno oglati in omejeni od listnih žilic. Na spodnji strani listov opazimo vi joličas t o,s i vk a s to prevleko, ki pa pozneje! izgine. Te poškodbe od peronospore navadno res niso velike, vendar je prav, če tudi te pravočasno preprečimo. To dosežemo s škropljenjem v zadnjih dneh maja ali pa v začetku junija, kar je pač odvisno od vremena. Pri tem nas naj vodi pravilo, da poškropimo hmelj tik za dežjem. Za razvoj peronospore je primeren dež, ki pada nekaj ur in ga je skupna količina vsaj 10 mm. Samo na mokrem listju namreč peronosporni trosi lahko vzkalijo.
X juniju se bodo pojavili tudi kuštravci na stranskih poganjkih, le-te je treba kót leglo bolezni pridno odstranjevati in uničevati. V drugi polovici junija bo treba drugič škropiti proti peronospori. Zavarovati moramo stranske panoge pred peronosporo. Kot je znano, je listje, razen v neki določeni razvojni dobi, t. j. zadnje dni maja in v začetku junija, proti peronospori odporno, medtem ko so stranske panoge, cveti in storžki mnogo manj odporni proti peronospori. Zato je naša dolžnost, da zlasti te obvarujemo pred napadom. Proti peronospori bomo škropili junija z 1% bakrenim apnom (1 kg na 1001 vode) ali z 0,25% Diihanom (25 dkg na 1001 vode).
Če bomo imeli junija še opraviti z ustni, se držimo navodil, ki smo jih dali v majski številki .Hmeljarja. Prav gotovo pa bo treba poskrbeti konec maja in v juniju za pravočasno uničenje rdečega pajka. Napad rdečega pajka v- letošnjem letu bo po vsej verjetnosti težak, ker so se pajki zaradi ugodnega prezimljenja in tople zgodnje pomladi hitro razvili. Ko rdečega pajka zatiramo, moramo paziti na naslednje stvari:
1.	da hmelj pravočasno poškropimo ali zalijemo;
2.	da uporabimo res učinkovita sredstva in
3.	da škropljenje, odnosno zalivanje, skrbno in temeljito opravimo.
Le v takem primeru se bomo pajka učinkovito ubranili in se ne bodo stroški zatiranja, ki so že tako precej visoki, še zvišali. Proti pajku škropimo tedaj, ko opazimo na listih od 5 do 10 pajkov. Napadene liste lahko spoznamo po drobnih vbodljajih, ki so jih pajki napravili s sesanjem. Poškodbe so posebno dobro vidne v sredini med listnimi žilami. V vseli težjih primerih napada bomo proti pajku uporabili sistemična sredstva. Med temi sredstvi je najmanj strupen Metasy-stox, •uporabljamo ga v koncentraciji 0,1% (l dl na 100 litrov). Njegovo delovanje. traja pred cvetenjem do 20 dni, po cvetenju pa manj. S Systoxorn bomo škropili v 0,05% koncentraciji (4/2 dl na 100 litrov). Sredstvo je močno strupeno in se moramo točno držati navodil, ki veljajo za škropljenje s strupenimi sredstvi. Delovanje Systoxa pred cvetenjem traja tudi preko 20 dni, po cvetenju pa približno 14 dni. Škropljenje proti rdččemu pajku mora biti temeljito, uporaba mora znašati najmanj 1/2 litra škropiva na rastlino. S Ter-ra-Sytamom bomo hmeljišča zalivali na ta način, da bomo pogrobane trte polili z 1 dl 1 % raztopine. Ker je delovanje Terra-Sytama izredno dolgotrajno, do 60 dni, mora biti zalivanje z njim končano do -15. junija. Zalivali bomo pod nadzorstvom Inštituta za hmeljarstvo po navodilih, objavljenih v zadnji številki Hmeljarja. Kot nestrupeno sredstvo uporabljamo proti rdečemu pajku Tedion, ki deluje v prvi vrsti ha jajčeca in na zarod. Uporabljamo ga v 0,15% koncentraciji (15 dkg na 10 litrov). Proti rdečemu pajku škropimo tudi s parationskimii sredstvi, in sicer uporabljamo Fosforno 20 v 0,08% koncentraciji (dobre 3/4 dl. na 10 litrov) ali pa Parathion 40, ki ga uporabljamo v-koncentraciji 0,05% (to je 1/2dI na 10 litrov). Če kombiniramo ta sredstva z bakrenim apnom, pazimo, da ne zvišamo koncentracije niti parathionskim sredstvom, niti bakrenemu apnu, ker sicer radi povzročajo požige. Priporočamo tudi uporabo Diazihoma, če bo letos v prodaji, kot manj strupeno sredstvo, v koncentraciji 0,5% (1/3 litra na 100 litrov).
Ker so večinoma vsa sredstva proti rdečemu pajku - strupena, se moramo točno držati navodil, ki veljajo za škropljenje s strupenimi sredstvi. Zato jih ponovno dobro prečitajte.
Včasih se že v juniju pojavijo tudi stenice v večji meri. Mnogi vedo iz svojih izkušenj, da utegnejo stenice napraviti veliko škodo. Čez dan se navadno skrivajo pod listjem, zato jih težko opazimo. Da imamo stenice v hmeljiščih spoznamo po značilnih izjedah, 'ki jih narede na listih. Izjede so velike tudi po nekaj centimetrov, torej mnogo večje kot pri bolhačih, nepravilne oblike, z navzgor obrnjenim robom. Če opazimo, da imamo v hmeljiščih stenice, poškropimo hmelj takoj z Lindan-oljem 0,2% (2dl na 1001).
Bodimo skrbni, da ne bomo prezrli pravih rokov za škropljenje, če hočemo, da bomo uspešno tekmovali za večje pridelke in dosegli v jeseni za 50 din višjo ceno pri kilogramu.
Navodila za škropljenje in ravnanje s strupenimi škropivi
V hmel jiščih bomo letos uporabljali tale strupena sredstva: Terra-Sytam, Systox, Mettasystox, Fos fé mo in Parathion.	.
Škropljenje s imponimi sredstvi je lahko za človeka in za domače živali Smrtno nevarno, zato moramo pri delu z njimi upoštevati naslednja navodila:
1.	Posebno previdni moramo biti pri pripravljanju škropiva. Nikoli ne pripravljajmo več Škropiva, kot ga potrebujemo! Ne pripravljajmo škropivo v zaprtem prostoru, ampak na polju!
Najbolje je, da vlijemo strupeno sredstvo v škropilnico šele, ko začnemo škropiti in brozgo dobro premešamo. Pri vlivanju sredstev v škropilnico bodimo izredno previdni! Vlivajmo počasi, da nam škropivo ne zmoči kože ali pa ne brizgne v obraz, zlasti v oči, ker lahko oslepimo! Roke moramo zavarovati z gumijastimi rokavicami! Cim je prišlo nerazredčena sredstvo v dotik s kožo, se moramo takoj umiti z milom ali s-odo!
2.	Pri škropljenju moramo paziti na to, da smo primerno oblečeni!
ZaVedati se moramo, da ne sme priti škropivo v usta, dihalne organe in na kožo, s katero tudi dihamo! Zato imejmo okoli vratu in rok tesno zapeto nepremočljivo obleko (gumirano platno, polivinil)!
Obujmo gumijaste škornje in zavarujmo roke z gumijastimi rokavicami!
Med škropljenjem nosimo tudi masko ali respirator; filtre moramo menjavati po predpisu!
Pri škropljenju moramo imeti torej takole obleko: kombinezon s kapuco ali dolg plašč iz nepremočljivega blaga s kapuco, ki je prav tako nepremočljiva, respirator ali masko!
Ce imamo .samo respirator, še gumijasta očala, gumijaste rokavice in gumijaste škornje!
3.	Med delom nikakor ne sinemo jesti!
Ne pijmo in ne kadimo!
Po delu, kakor tudi vedno pred jedjo, se moramo temeljito oprati z milom, zato imejmo pri škropljenju vedno pripravljeno vodo, milo in brisačo!
S strupenimi .sredstvi ne škropimo ob najhujši vročini in sončni pripeki!
Prav tako je treba vedno škropiti v smeri vetra! Pri škropljenju pazimo, da ne oškropimo mimoidočih ljudi in živali!
1—■1,5 m višek hmelj — pod snegom! (Posnetek iz poskusnega nasada Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu)
Prav tako pa tudi ne smemo poškropiti sosednjih kultur! Sosede - mejaše opozorimo, da smo škropili s strupenimi sredstvi!
4.	Pazimo, da bodo razpršilci zatesnjeni in v dobrem stanju in da bomo imeli tudi dobre visokotlačne cevi! Če se nam razpršilci zamaše, ne pihajmo vanje z usti!
5.	Pri delu moramo paziti tudi na živali!
Vprežen! živali onemogočimo pašo na poškropljeni
travi! Oškropljene trave ne smemo krmiti živini tri tedne!
6.	Pripravljene brozge in posode s strupenimi sredstvi ne puščajmo nikjer na delovnem mestu brez nadzorstva, da ne bi prišli do nje otroci ali živali!
7.	Vso posodo za merjenje in napravijanje škropiva po uporabi temeljito umij mo s toplo vodo in s- sodo!
Prav tako operimo škropilne cevi!
Prazne posode, v katerih je bilo zaščitno sredstvo, ne shranjujmo, ampak jo pokopljimo globoko v zemljo! Prav tako zli j mo v jamo tudi neuporabljeno škropivo! Nikakor ne smemo metati zgoraj navedenih sredstev v potoke ali pa na druga mesta, kjer bi lahko škodila ljudem in živalim!
8.	Strupena sredstva ne smerno vskladiščevati v • prostorih, kjer imamo živila, pijačo ali krmo!
Imeti jih moramo vedno pod ključem, da ne pridejo do njih nepoklicane osebe!
Posebna komisija bo preverjala, če bodo .strupena sredstva po zadrugah in državnih posestvih primerno '.skladiščena!
9.	Pri škropljenju s strupenimi .sredstvi ne smemo biti zaposleni več kot 5 nr na dan in ne več kot 3 dni zaporedoma! Če se pri delu ne počutimo dobro, se takoj odstranimo z delovnega mèsta, slecimo obleko, v kateri smo delali, se dobro umijmo in odpočijmo!
10.	Znaki zastrupitve so: omotičnost, glavobol, splošna slabost, bolečine v želodcu, bruhanje, zoževali j e očesnih zenic, šumenje v ušesih, penjenje sline v ustih in driska.
Če opazimo znake zastru pl j en j a. ponesrečenca takoj odnesimo v senco na čisti zrak!
Dobro ga umi j mo z obilico- vode in mila, misi.ranimo s čistim robcem peno iz usi in če je treba, mu nudimo umetno dihanje! Bolniku damo vsako uro- po 2 tableti A (rop in-s ul fa ta (0,5 mg), dokler se mu stanje ne zboljša, oziroma dokler ne prevzame skr!) zanj zdravnik.
V hujših primerih zastrupitve poskrbimo za takojšen prevoz v bolnišnico!	■ • -
STOLETNA BELA UIMA	____
Srečanje snega z zelenjem meseca maja je . redkost v naravi. Noči, kot je bila letos od 5. na 6. maj,, pa-zgodovina hmeljarstva sploh še ne .pozna. Zapadel je. do 30 cm visok sneg. Ostal je več dni. Sledila sta mraz in slana. 10—20 cm (pa tudi več) dolge poganjke je Sneg polomil. Za napeljavo je bilo treba počakati na nove. V predelih, kjer pa je temperatura padla še niže kot ■— 5° C, so mnoge rastline celo zmrznile. Škoda v hmeljiščih je velika, zlasti, ker se vreme po tej vremenski nesreči nikakor nè more ustaliti. Hmelj v rasti močno zaostaja.
ORTHOCIDE - 50
Orthocide-50 je novi organski fungicid, ki se je letos pojavil tudi na našem tržišču. Zato ne bo odveč, če ga na kratko opišemo, zlasti še, ker smo ga lani preizkusili tudi v hmeljiščih.
Orthocide-50 je organski fungicid na bazi kaptana-captana (vsebuje 50% N-irikloro-metylmercapto-4-cy-clohexene-l,2 dikarboksimida). Njegovo delovanje proti parazitskim glivicam so odkrili leta 1947 v ZDA. V Evropi so ga začeli uporabljati leta 1950 in sicer v prvi vrsti proti škrlupu na sadnem drevju, kjer se je zelo dobro izkazal. Mnogi praktiki menijo, da lahko med vsemi organskimi fungicidi primerjamo edino le njega z bakrenimi sredstvi glede na dolgotrajnost delovanja.
Orthocide-50 je bledorumenkasti prašek, ki ga lahko mešamo z vodo in ki daje stabilno suspenzijo. Pripravljamo ga tako, da z malo količino vode napravimo najprej gosto kašo, ki jo potem vlijemo v odmerjeno količino vode in dobro premešamo.
Orthooide-50 deluje prav tako kot bakrena sredstva proti mnogim glivičnim holezrfim, ne učinkuje pa proti pépelnastim plesnim (n. pr. Oidi umu). Novi fungicid ni strupen niti za človeka ne za živali. Nevaren ni niti čebelam. Če hočemo, da bo svojo aktivnost ohranil za več let, ga moramo vskladiščiti v suhih in hladnih prostorih, v dobro zaprtih posodah.
Pri uporabi ga lahko mešamo z raznimi insekticidi, n. pr. s Parathioni, sistemiki, Lindanom, DDT preparati, ne smemo pa ga mešati s škropivi, ki imajo alkalno reakcijo, m sicer zaradi tega, ker lužnata sredstva uničujejo njegovo delovanje. Tako ga n. pr. ne smemo mešati z žvepleno apneno brozgo, bordoško brozgo, pa tudi ne z nikotinskimi preparati.
Najbolj cenijo Orthocide v sadjarstvu, kjer deluje proti škrlupu, moniliji, luknjičavosti listja in drugim manj važnim glivičnim boleznim, ne deluje pa, kot smo že omenili, proti pepelastim plesnim. V sadjarstvu ga cenijo tako visoko zlasti zaradi ugodnega vpliva na plodove.
Plodovi, škropljeni s Capta,nom, so namreč izredno lepo barvani, tanke kožice in lepega izgleda. Razen v sadjarstvu ga uporabljajo tudi v vinogradništvu, kjer je prav tako zelo lepo uspel. Praktiki ga priporočajo za prva škropljenja, za zadnja pa tako kot pri Dit-hanu, modro galico. Orthocide uporabljajo tudi v vrtnarstvu proti raznim glivičnim boleznim.
Omeniti moramo še to, da z njim tudi desinfekci-rajo zemlje, zlasti v toplih gredah in v nasadih z dragocenimi kulturami. Za dezinfekcijo zemlje pripravimo 0,25% raztopino in zalivamo z njo tako, da porabimo 4 litre raztopine na 1 m2.
Z Grthocidom škropimo proti navedenim boleznim v 0,25% -koncentraciji. Koncentracije ne zvišujemo, ker 7 nekaterih primerih lahko povzroča rahle požige.
Na splošno moramo reči, da novi fungicid zelo ugodno vpliva na rastline, na njihovo rast in na kvaliteto plodov. Njegova slaba stran je precej visoka cena, saj je pri nas -za približno 50% dražji od Dithana. Orthocide stane 970 dinarjev.
Lansko leto smo preizkušali Orthocide-50 tudi v hmeljiščih. Reči moramo, da z zelo lepimi uspehi. Njegovo fungicidno delovanje je bilo odlično. Nikjer nismo zapazili niti sledu peronospore, hmelj pa je bil izredno lep.
Poizkuse bomo letos še nadaljevali in vas ob zaključku sezone o uspehih obvestili.
POROČILO O DELU ODDELKA ZA HMELJARSTVO PRI INŠTITUTU ZA HMELJARSTVO ŽALEC V LETU 1956
(Članek je dopolnilo poročila Inštituta za hmeljarstvo za občni zbor KPPZ, 19. maja 1957)
Oddelek za hmeljarstvo se je v letu 1956 ukvarjal z nalogami selekcije in poskusi agrotehnike in gnojenja hmelja. Glavne naloge in njih rezultati so naslednje:
1.	Demonstracijski gnojilni poskus, Poskusne parcele so bile gnojene z različnimi gnojili. To enostransko gnojenje traja že 3. leto. Največji pridelek je dalo polno gnojenje NPK, najboljšo kakovost po botanični oceni pa postopek s čilskim solitrom. Kemična analiza je pokazala najboljši učinek pri postopkih s sup'erfcsfatoan in patent-kalijem.
2.	Demonstracijski poskus z zastiranjem. Pred tremi leti smo napravili poskusne parcele, zasadili prvo-letnik in v njega zasejali trave. Hmeljišče potem nismo več obdelovali, opravili smo vsakoletno rez in štirikratno košnjo trav. Pridelek in kakovost hmelja na poskusnih parcelah sta bila različna. Na j večji pridelek smo dobili na parceli, ki je bila zasejana z visoko pahovko, a najmanjši na parceli, ki je bila zasejana s travniško biblico. Po kakovosti je bil hmelj, ki je rasel na parceli, zasejani s francosko pahovko, precej boljši od drugih. Pridelek ni bil manjši, kakor na primerjalni parceli, ki ,smo jo vse leto obdelovali. Poskusi so postavljeni z visoko pahovko, pasjo travo, mačjim repom, travniško bilnico, bolno trstiko, wester-waldsko ljuljko, belo šopirijo in travniško mešanico-.
3.	Poskus s stročnicami. V poskusno hmeljišče smo zasejali parceli z esparzeto, grahom, grašioo in lupino. Najlepši je bil hmelj na parceli, zasajeni z grašico, in je dosegel tudi največ točk botanične analize. Po kemičnih lastnostih je bil najboljši hmelj na parceli, zasejani z lupino. Vsi ti poskusi pod točkami 1—3 so bili napravljeni na drugoletnem nasadu.
4.	Pridelek s prvoletniki. S pravočasnim sajenjem prvoletnika V razdalji 2 X 2 m in s križno napeljavo s štirimi žicami na vrhu v razdalji 1 X Im smo dosegli na 1 ha 653 kg suhega hmelja in to celo- prve in druge vrste. Poskus se je dobro obnesel. Zastopniki državnih posestev so si ga ogledali in je letos na DP že okrog 30 ha novih nasadov.
5.	Nezagrnjeni sadeži pri obrezovanju. Na hektarski površini pri obrezovanju sadežev nismo pokrili-Pri napeljevanju hmelja smo lahko privezali samo tiste poganjke, ki so poganjali iz lanskoletnega lesa. S tem ukrepom'smo zmanjšali delovni čas pri obdelovanju hmelja, pri čiščenju smo imeli lažje delo. Dosegli smo pridelek 22 q suhega hmelja.
6.	Križanci so tudi v letu 1956 pokazali pozitivno razliko s -savinjskim goldingom. Dali so -okrog 60% večji pridelek nasproti goldingu in hmelj jé bil prve in druge vrste. Vsak klon, kakor tudi g-olding, je zdržal zalivanje -s terravitanom, samo klon 167 je preko noči odpovedal in se v enem tednu popolnoma posušil.
Poročilo o kemični karakteristiki hmelja
letnika 1956
Laboratorij za agrokemijo je leta 1956 analiziral 240 vzorcev hmelja, to je 480 kompletnih analiz. Rezultati teh preiskav nam dajo sliko o množini tistih kemičnih sestavin h meljskega strožka, ki so za pivovarstvo najbolj važne — obenem je to tudi pregled kvalitete dotičnega letnika, zlasti eé primerjamo dobljene rez ul iato z rezultati analiz prejšnjih letnikov. Količinska kemična analiza hmeljskega storžka, daje torej splošno primerjalno osnovo za presojo hmelja
— poleg ročnega bonitiranja. Analizirali smo po metodi Wöllmer, pri čemer je vsako analizo spremljala vedno še ena paralelna analiza istega vzorca, kar je potrebno zaradi kontrole dobljenih rezultatov.
Ker ibi bilo mnogo preobširno, če bi objavili vse rezultate analiz (nad 300 vzorcev)., ki smo jih napravili v laboratoriju inštituta, bomo v naslednji tabeli navedli samo nekaj primerov.
Tek. štev.		Celokupne smole	Mehke smole	Humulon	Lupulon	Trde smole	Grenčična vrednost	Antiseptična vrednost	Vlaga
1	Posestvo, Vrbje	17,08	15,83	8,73	7,10	1,25	9,53	11,13	7,64
2	Posestvo, Šempeter	17,41	16,28	7,95	8,33	1,13	8,87	10,72	8,96
3	Zadružno posestvo Latkova vais	18,33	18,02	9,51	8,51	0,31	10,46	12,35	• 9,90
4	Posestvo, Radlje	14,50	13,61	5,82	7,79	0,89	6,78	8,42	11,80
5	Fonda Ant on, Kame n če	17,97	15,61	9,95	5,66	2,36	10,58	11,84	9,78
6	Kersnik Franc, Letuš	19,66	17,51	9,47	8,04	2,15	10,37	12,17 -	8,40
7	Prislan Vinko, Šalek	18,04	15,96	8,49	7,47	2,08	9,32 ”	10,98	10,52
8	Plaskan Vlado, Latkova vas	22,30	20,77	11,20	9,57	1,53	12,26	14,39	8,61
9	Toman Franc, Pernovo	15,12	12,34	4,05	8,29	2,78	4,97	6,81	' 7,04
10	Kroflič Neža, Šentjanž	14,95	-12,26	• 5,21	7,05	2,69	5,99	7,56	7,56
11	Rojnik Miha, Škofja vas	17,63	14,28	6,98	7,30	3,55	7,78	9,41	6,21
12	Podergajs, Celje-mesto	13,43	9,74	3,11	6,63	3,69	3,85	5,31	6,56
Predvsem zanimiv je rezultat analize hmelja št. 8, ki je dosegel tako visok odstotek humulona, kot ga doslej še nismo zabeležili. V letu 1951 smo imeli en vzorec hmelja z 10,0% humulona, v letu 1955 pa tudi samo en vzorec z 10,55%. Hmelj št. 8, z 11,20% humulona, predstavlja doslej najvišjo številko.
Naslednji grafikon št. II. prikazuje nihanje povprečnih količin humulona in lupulona v letih od 1937 do 1941 in od 1946 do 1956.
Rezultati analiz hmelja letnika 1956 se bistveno ne razlikujejo od rezultatov letnika 1955 — številke, ki označujejo kakovost so v splošnem enake. Posamezni detajli so razvidni iz naslednje tabele, v kateri so zaradi lažje in bolj pregledne primerjave rezultatov navedene samo tiste vrednosti, ki se nanašajo na substanco (na hmelj) brez vode, v povprečku, minimumu in maksimumu.
-to %
Celokupne smole:	Grenčična vrednost:
	povprečno . . .	f . . 16,74% .	povprečno ......	8,55%
	maksimum . .	. . . 22,30%	maksimum		12,26%
Mehke smole:	minimum . . ' .	. . . 13,43%	minimum	 Antiseptična vrednost:	4,34%
	povprečno . . .	. , . 15,19%	povprečno 			10,32%
	maksimum . .	. . . 20,77%	maksimum		14,39%
	minimum . . .	. . . 11,72%.	minimum	 Odstotek humulona v celokupnih smolah:	6,18%
Alia kislina: humulon			povprečno 		 maksimum		45,15% 55,37%
	povprečne*. . . . maksimum .. .	. . r 7,72% . . . 11,20%	minimum . . . . . . ' Odstotek lupulona v celokupnih smolah:	23,15%
	minimum . . .	. . . 3,11%	povprečno			45,18%
Beta kislina: lupulon	povprečno . . .	. . . 7,47%	■ maksimum	 minimum	 Odstotek gama smol v celokupnih smolah:	58,13% 31,50%
	maksimum . .	. . . 9,59%	ppvp rečno		9,67%
	minimum . . .		maksimum	 minimum ......	27,48% i-,90%
Gama — trde smole:			*	
	povprečno . . .	. . . 1,55%	Odstotek mehkih smol v celokupnih smolah:	
	maksimum	. . . 3,69%	povprečno ......	90,33%
	minimum . . .	. . . 0.31%	maksimum . ... . minimum		98,10% 72,52%
Pregled analiz inozemskega hmelja letnika 1956.
Poreklo	Celo- kupne smole	Mehke smole^	Humulon	** Lupulon	Trde smole	Grenčična vrednost	Antisept. vrednost
Argentina-Cippoletti žetev: 1957	15,43	12,50 .	3,29	9,21	2,93	4,31	6,36
USA —Yakima-seedless — prima	15,74	14,24	4,84	9,40	1,23	■5,87	■ 7,97
Ukrajina — prima	15,12	13,04	3,93	9,11	2,08	4,04	6,97
Poljski — prima	15,17	13,87	3,04	10,83	1.30	4,24	6,65
Alsace — prima-prima — Francija	18,52 .	16,58	5,82	10,76	■ 1,94 '	7,01	9,41
Alsace — prima-prima — Francija	17,06	14,94	4,73	10,21	2,12	5,86	8,13
Češki — Roudnice: choice-prima	14,55	12,87	3,94	8,93	1,68	4,93	6,92
Češki — Roudnice:							
choicest-p rima-prima	15,72	12,72	. 3,15	9,57	3,00	4,21	6,31
Češki — Roudnice:							
choicest-prima-prima	13,83	12,39	2,82	9,57	1,44	3,88	6,01
Češki — Oustek:							
choicest-prima-prima	15,43	12,50	3,29	9,21	2,93	4,3 f	6,36
češki — Ustek: choice-prima	14,79	11,90	■ 2.71	9,19	2,89	3,73	5,77
Češki — Ustek:							
choicest-prima-prima	13,91	12,12	3,38	8,74	1,78	4,35	6,29
Češki — Žatec: choice-prima	15,68	13,71	2,66	11.05	1,97	3,89	6,34
Češki — Žatec:							
extra choice-surchoix	14,12	12,81	3,33	9,48	1.31	4,38	6,49
Češki — Žatec:							
choicest-pr im a-pri m a	14,38	12,05	2,52 ■	9,53	2,33	3,88	5,69
Češki — Žatec:							
choicest-prima-prima	14,10	. 12.46	2,69	9,77	1,64	3,77	5,95
Nemški — Spalt: prima-prima	18,21	15,51	5,32	10,27	2,70	6,44	8,72
Nemški — Spalt: »hoehprima«	17,61	16,09	4,99	11,00	1,52	6,22	8,69
Nemški — Spalt:							
»Deutscher Si e g el h o p f e n «	18,21	15,59	4,33	11,26	2,62	5,58	8,08
Nemški — Hersbruck:							
G eb i r g s hopfe n -ho chp r i ma	18,34	16,56	5,13	11,43	1,78 ■	6,40	8,94
Nemški — Tettnag: »surchoix«	17,15	14,18	3,66	10,52	2,97	4,83	7,17
Nemški — Tettnang: »Siegelhopfen«	18.21	15,05	4,16	10,89	3,16	5,37	7,79
Tettnanger — Siegelhopfen	15,81	14,00	3,19	10,81	1,81	4,39	6.79
Nemški — Tettnanger: »hoehprima«	17,64	15,37	4.45	10,92	2,27	5,67	8.09
Nemški — Hallertau: »hoehprima«	19.01	16.85	5.22	11,63	2.16	6.51	9.09
Nemški Hallertau: prima-prima	17.24	15.54	5.15	10,39	1,70	6.29	8.61
Nemški — Wiirtemberg: hoehprima	18.23	1624	4,81	11,43	1,99	6,08	8.62
Karakteristika savinjskega hmelja je, množina humulona, ki je povprečno višja od množine lupulona. (Lupulona ali beta kislina je za pivovarstvo brez važnosti). Ta razlika znaša v posameznih primerih 0,1 do 3,5%. V letu 1956 je povpreeek razmerja humulon : lu-pulon = 7,72 : 7,47. Imamo pa tudi hmelje, ki imajo več lupulona kot humulona, vendar «o te razlike majhne. N. pr. humulon : lupulon = 7,36 : 7,48 ali pa
7,04	: 7,86. Procent humulona v savinjskem hmelju je v po v prečku vičji od procenta lupulona, medtem ko imajo vsi dosedaj znani inozemski hmelji obratno razmerje. Tako ima n. pr. hallertauski hmelj, prima-prima, komaj 5,15% humulona pa 10,39% lupulona, češki — Žatec prima-prima, 3,33% humulona, lupulona pa 9,48%. V alzaškem hmelju je to razmerje 4,72 : 10,21, v poljskem prima hmelju 3,04 : 10,83, v prima ukrajinskem hmelju 3,93 : 9,11, v prima USA hmelju » Yakima« 4,84 : 9,40, v argentinskem hmelju žetve 1957 3,29 : 9,21. Letos smo analizirali 27 vzorcev inozemskega hmelja in objavljamo kompletne analize.
Zaradi enostavnega pregleda in lažjega primerjanja navajamo vse povprečke, maksimume in minimume rezultatov vseh od 1. 1950 naprej izvršenih analiz z ozirom na posamezne sestavine v hmeljsktsm storžku.
Pregled o padavinah v mesecih maj, junij, julij in avgust v letih 1950—1956 nam skupno z analitskimi podatki pokaže odvisnost kemičnih sestavin storžka od vlage, kar se posebno jasno vidi v rezultatih iz leta 1950 in 1952.
Padavine v mm:
mesec	1950	1951	1952	1953	1954	1955	1956
maj	20,0	170,5	15,9	110,0	158,4	195.4	121,2
junij	69.0	120,4	68,8	120,0	232,0	136,3	229,1
julij	75,4	130,7	53,2	108,0	131,3	174,3	74,2
avgust	74,4	73,6	90,6	57,0	52,5	121,3	97,2
Skupaj	238,8	495,2	228,5	395,0	574,2	627,3	522,2
Pregled	povprečja, maksimumov in				minimumov		posa-
meznih sestavin v hmelju za				leto 1950—1956.			
Celokup	ne smole v % :						
leto :	1950	1951	1952	1953	1954	1955	1956
povpreč.	14,54	17,66	15,61	17,14	16,53	16,43	16,74
maksim.	17,00	20,42	18,12	19,92	22,66	21,52	22,30'
minim.	11,00	16,05	12,70	14,40	14,16	13,60	13.43
Mehke smole v % :							
povpreč.	13,12	15,84	13,60	15,34	15,58	15,29	15,19
maksim.	15,54	17,28	16,24	18,51	20,79	20,08	20,77
minim.	9,20	14,00	11,42	12,82	12,83	12,20	11,72
Alfa kislina —		humulon v %		•		✓	
povprec.	5,71	8[54	6,63	7,88	6,93	- 7,82	7,72
maksim.	7,00	10,00	7,93	9,50	8,79	10,52	11,20
minim.	3,52	7,55	4,31	5,04 X.	4,28	6,50	3,11
							
Beta kislina —		lupulon v % :					
povprec.	7,10	7,54	7,02	7,60	8,14	7,70	7,47
maksim.	9,21	8,70	8,33	9,74	12,48	10,57	9,59
minim.	5,50	6,20	5,31	5,60	6,55	6,32	5,66
Trde —	gama smole v		%:				
povprec.	1,42	1,47	2,01	1,86	1,45	1.14	1,55
maksim.	2,52	2,94	3,90	3,24	4,36	2,65	3,69
minim.	0,62	0,45	0,27	0,45	0,30	0,14	0,31
Grenčična vrednost:
povpreč.	6,50	8,90	7,30	8,60	8,10	9,80	8,50
maksim.	9,00	10,80	9,80	10,22	9,82	11,60	12,30
minim.	4,10	7,40	6,40	6,00	5,94	5,90	4,34
Antiseptična vrednost:							
povpreč.	8,10	10,70	8,70	10,00	9,25	9,90	10,32
maksim.	10,70	12,70	10,50	11,90	12,47	13,21	14,39
minim.	5,40	9,30	7,00	7,80	7,61	6,29	6,18
Pregled povprečij v letih 1950—1956.
Celokupnesmole 14,54		17,66	15,61	17,14	16,53	16,43	16,74
Mehke smole	13,12	15,48	13,60	15,34	15,58	15,19	15,19
Humulon	- 5,71	8,54	6,63	7,88	6,93	7,82	7,72
Lupulon	7,10	7,54	7,02	7,60	8,14	7,70	7,47
Gama smole	1,42	1,47	2,01	1,86	1,45	1,14	1,55
alfa—beta/9	6,50	9,90	7,30	8,60	8,10	9,80	8,55
alfa—beta/3	8,10	10,70	8,70	10,00	9,25	9,93	10,32
Skupno 7-letni povpreček: (1950—56).
Celokupne smole............16,37%
Mehke smole................14,78%
Humulon................7,16%
Lupulon................ 7,51%
Gama smole.............1,55%
Grenčična vrednost	....	8,20
Antiseptična	vrednost	.	.	.	9,60
Celokupnih smol ima letnik 1956 za 0,31% več kot letnik 1955 in je za 0,37% nad 6-letnim povprečkom. Nizki odstotek celokupnih smol v letu'1950 in v letu 1952 je brez dvoma posledica suše s samo 238,8 mm in 228,5 mm padavin tekom vegetacijske dobe. Najvišji odstotek celokupnih smol je imel letnik 1953 z o,40% nad 6-letnim povprečkom.
Mehkih smol imata letnika 1955 in Ì956 enako množino ter sta za 0,41% višja od povprečka 6 let, ki znaša 14,78%. V letih 1950 in 1952 pa je bila množina mehkih smol komaj 13,12% oziroma 13,60%.
Humulon: Množina humulona letnika 1956 je razmeroma visoka, saj je za 0,56% višja od šestletnega povprečka ter praktično enaka letniku 1955, medtem ko je bila v letih suše za 1,5% oz. 0,56% nižja od šestletnega povprečka. Običajno je odstotek humulona v savinjskem hmelju višji od odstotka lupulona. Iz tabele vidimo, da je bilo štirikrat v šestih letih in sicer v letih 1951, 1953, 1955 in 1956, medtem ko je v obeh sušnih letih 1950 in 1952 — pa tudi v letu 1954 — bila 1 množina humulona za 1,39%, oz. 0,39% in 1,21% manjša od množine lupulona.
Dejstvo je, da množina lupulona ne niha v posameznih letih tako občutno kot humulon. Lupulon je ostal v šestih letih na nespremenljivi višini (7—8%) in najbrže ni v tako veliki meri odvisen od zunanjih prilik (vreme in drugo) kot humulon, ki se začenja tvoriti v storžku pozneje kot lupulon. Ta razvoj zasledujemo vsako leto v laboratoriju in smo tudi pri hmelju letnika 1956 ugotovili, da je lupulon navzoč v času, ko humulon še ni v storžku. Pregled tega razvoja vidimo iz naslednje tabele:
Datum	Humulon	Lupulon
29.	VII. . .-. .	0	....	4,06%
7.	VIII..4,11%	... .	5.80%
2.	VIII..2,88%	....	4.99%
13.	VIII..6.21%	....	6.23%
18.	VIII..6.84%	....	7,17%
22.	VIII..7.01%	....	8.31%
26.	VIII..7,53%	....	8,28%
Humulon se začenja pozneje razvijati kot lupulon. lik pred obiranjem, ali šele med obiranjem, doseže svoj maksimum. Iz dosedanjega opazovanja in preiskav lahko trdimo, da ni tvorba lupulona tako zelo odvisna od zunanjih faktorjev kot tvorba humu Ion a, katerega množina niha vsako leto v širokih mejah med 3,5 do 10 in še več odstotkov. Nihanje količin lupulona je pa razmeroma majhno in ostane nekako v mejah med 6 in 8%.
Iz tabele povprečij vidimo tudi, da se kaže pomanjkanje vlage pri tvorbi lupulona le malo, saj je tudi v času suše ostal na približno enaki višini kot v normalnih in bolj mokrih letih.
Razmerje med posameznimi letniki z ozirom na humulon je: 5,7 : 8,5 : 6,6 : 7,8 : 6,9 : 7,8 : 7,7, medtem ko je
PRIMERJAVA KOLIČIN HUMULONA V INOZEMSKIH HMELJIH S SAVINJSKIM L. 1956
razmerje za lupulon naslednje: 7,1 : 7,5 : 7,0 : 7,6 : 8,1 :
: 7,7 : 7,4 v letih 1950 do 1956.
Če primerjamo letnika 1956 in 1955 vidimo, da je razmerje HUMULON : LUPULON v obeh letih ostalo praktično enako, in sicer:
7.7	: 7,4 v letu 1956 proti
7.8	: 7,7 v letu 1955.
To razmerje je bilo v letu 1953 = 7,8 : 7,6, torej tudi približno enako kot zadnji dve leti.
Nasproten primer je bil v letu 1954, in sicer: 6,9 : 8,1; vzrok tega ni znan, niti ne vemo, kateri faktorji /So odgovorni za tvorbo večjih količin hum ul ona-pri-določeni nespremenljivi količini lupulona. Medtem ko je' lanski letnik imel polne 4% več humulona kot lupulona, je bilo v letniku 1954 celo 14,90% manj humulona kot lupulona, v letu 1950 pa celo 19,60%.
Najmanjše razlike opažamo pri trdih smolah, ki ostanejo približno na enaki višini v vseh letih in le malo odstopajo od šestletnega povprečja.
Vzporedno s jiumulonom nihata tudi grenčična in antiseptična vrednost. Ti vrednosti sta toliko večji, čim večja je množina humulona.
Iz tabele je razvidno, da ima hmelj iz Alzacije (Francija) in Nemčije naj višji odstotek humulona, t. j. med 5—6% ter grenčično vrednost nekaj nad 6. Izrazito visok pa je odstotek lupulona, tako da je razmerje HUMULON : LUPULON = 5 : 10. To velja tudi za vse ostale hrnelje iz drugih držav, kjer je to razmerje še slabše, HUMULON : LUPULON % 3 : 9, kar vidimo zlasti pri čeških hmeljih z izredno nizko množino humulona. V navedeni tabeli zavzema torej češki hmelj najnižje mesto, poljski, ukrajinski in argentinski hmelj so pa z ozirom na množino humulona nekoliko boljši od češkega. Pri tein moramo upoštevati dejstvo, da smo analizirali od poljskega, ukrajinskega in argentinskega hmelja samo po en vzorec. Amerikanski hmelj je nekako v sredini med ukrajinskim in alzaškim, nemški pa so višji od zadnjega.
Pri vseh inozemskih hmeljih je očividno, da je odstotek lupulona v primeri hnmulona zelo visok, tega pa v savinjskem hmelj u v splošnem ne najdemo.
Odlika savinjskega hmelja je torej vis„ok odstotek humulona in nizek odstotek lupulona.
Piaskan Vlado,
napreden kmetovalec iz Laikove vasi štev. 78
Kdo ga ne pozna? Plaskänov je v Savinjski dolini precej, Piaskan Vlado pa je mladi Cajnar ali kratko »Piaskan« iz Latkove vasi. |Je sin trdne in napredne savinjske kmetije, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja že 'od nekdaj. Po osnovni šoli je študiral gimnazijo. Začetek vojne 1941 mu je redni študij prekinil, tako da je moral izpite za 8. razred opraviti šele po vojni. Pozimi 1943-44 je s XIV. divizijo odšel v partizane. Po vojni je bil do l. 1952 v javni službi, nakar se je odzval klicu domačije. Že po naravi preudaren in prizadeven ter k temu še okrepljen z znanjem srednje šole, žanje doma nd posestvu in v javnosti uspeh za uspehom. Vlado Piaskan je namreč od letos spomladi predsednik Kmetijske zadruge Prebold (od 1952 do 1957 je bil tajnik), član upravnega odbora Poslovne zveze Žalec itd., skratka, povsod prispeva svoje priznane moči za splošen razvoj naše družbe, za dvig v kmetijski proizvodnji, predvsem pa seveda v hmeljarstvu.
Plaskänovi imajo 2,08 ha s hmeljem zasejanega zemljišča. Hektarski pridelek lani je visoko nad republiškim povprečjem, saj znaša 1900 kg! Leto prej, t. j. I. 1955, pa je bil hektarski pridelek celo nad 2000 kg.
Na vprašanje, kako uspeva dosegati tako velike hektarske pridelke, pravi takole: >0aj hmelju vse, kar za-
hteva! Vse bo v količkaj ugodni letini bogato povrnil. Pri nas smo lani zvozili v 2,08 ha hmeljišča kakšnih 20 vozov hlevskega gnoja, 15 vozov komposta in potrosili blizu 7000 kg umetnih gnojil. Škropili smo 5-krat, sicer pa smo stregli rastlini kot vsi napredni hmeljarji, vse in vselej ob času!«
Iz prejšnjega sestavka ing. J. Petrička o kemični analizi hernija letnika 1956 je razvidno, da je Vlado Plaskan dosegel no.jvečji odstotek humulona (najvažnejša sestavina v proizvodnji piva!). Kako je to mogel, razlaga takole: »Vzorec je analiziral Inštitut za hmeljarstvo. Sam lahko rečem le, da sem storil vse, kar nam hmeljarjem svetujejo naši kmetijski izvedenci. Tudi kolobarimo po predpisih. S tem hočeta poudariti, da na mojem, domu padimo hmelj vselej v spočito zemljo, v deteljišča. Pri lanskem pridelku sem pričakoval, da bo dobre kakovosti. Presenetila me je namreč težina. Čeravno smo
namerili manj škafov kot leta 1955, je bilo kilogramov
več!«
Te dni sem ga »ujel« v celjski kavarni. Pomenila sva se o tem in onem. Na moje vmesno vprašanje, kako bo nadomestil zamujene dni (kot rezervni oficit je zdaj na orožnih vajah v Celju) je smehljaje odgovoril: »Deževje? Škoda je, vendar čas bo še storil svoje. Hmelj je žilava rastlina in tudi pohiti z rastjo, če je treba! Zamujeno delo? Bomo pa krepkeje zavihali rokave in vse nadomestili. Sicer pa imam nekak plačan letni dopust!«
Tak je naš Vlado, vselej vse na dobro obrne. Ni »cagav«, na njegovem licu ni sledu o kakšnem strahu, nasmejan išče družbo dobrih ljudi, zgovoren, dovtipen in skromen, prizadeven doma in v javnosti, preudaren in pogumen in v njegovem srcu ni prostora za skrivno ali zlobno misel', skratka kot izklesan primer naprednega in prizadevnega savinjskega hmeljarja.
Kako se hrani h meljska rastlina?
(Primerna razlaga za kmetijske gospodarske šole)
Hmelj je večletna rastlina. Vsako leto požene iz korenike (štora) nova rastlina s trtami, listi in cvetovi. Korenika, ki je podzemno steblo, vsebuje mnogo rezervne hrane, ki služi prebujeni rastlini za rast in razvoj. Rezervna hrana je tudi v koreninicah, ki so zaradi tega na nekaterih mestih neenakomerno odebelele.
Ro spomladi preseže temperatura zemlje 5° C, se začnejo spremembe v popkih (očesih), da -odžene j o, to je, da začno sprejemati rezervno hrano- štora, začno rasti in ko pridejo iz zemlje, ozelene. Da -očesa poženejo, je potrebna toplota in primerna vlaga. Z odganjanjem pa preneha doba zimskega mirovanja hmelj-s-ke rastline in snovi, ki so -se jeseni nabrale kot re--zerva v štoru, se začno trošiti za rast -očes, pozneje za rast mladic in listov. Toplota je torej tista moč, ki nam prebudi rastlino iz zimskega spanja. K-o pa hmeljska rastlina ozeleni 'in požene liste, je -sposobna, -da začne' izkoriščati hrano iz zraka in tal. No, o tem pozneje.
Na limel j.skeni štoru vidimo mnogo očes. Ob primerni toploti pr-i-čno odganjati, rasti in trošiti rezervno hrano. Če b-i vse poganjke pustili, da'se -dalje razvijajo, bi omogočili, -da se rezervna hrana izrabi. Pri tem ne bi dosegli zadovoljivega pridelka. Zato spomladi hmelj-s-ki štor obrežemo in pustimo le toliko oče-s, kolikor je sadež močan. Tudi pozneje uravnavamo trošenje hrane iz štora tako, da pustimo le toliko trt, kolikor jih morejo, kot pravimo, prehraniti korenine.
Izbrane trte. so krepkejše, bujnejše in nastavijo več storžkov, kot pa če bi pustili vse trte. Na ta način uravnavamo trošenje rezervne hrane v štoru.
Čemu so korenine? Hmelj-ska korenika (štor) nosi mnogo korenin različne velikosti. Njihova naloga je, da rastlino zasidrajo v zemlji in ji -dovajajo vodo in rudninske snovi. Korenine -segajo -do globine 4 m, v širino pa segajo tudi -do 6 m. Največ korenin je v globini pol metra. Tu se k-oreifine in koreninice pre-pletej-o in tvorijo pravo koreninsko mrežo. Za preskrbo rastlin s hrano in vodo so najvažnejše najtanjše koreninice — koreninski laski, ki prodirajo v najbolj -drobne pore v tleh. Da se pri tem konica laska, ker tudi lasek raste, me poškoduje, nosi oblogo — koreninsko čepico. Koreninski -laski pridejo v stik z raztopljenimi snovmi v tleh in jih vsrkavajo -skozi tanko kožico. Koreninice ne vsrkavajo samo vodo -in v njej raztopljene -snovi,''“' ampak tudi izločajo z dihanjem -ogljikov -dvokis. Ta pride v vodo in pospešuje razpadanje rudnin. Na ta način se sproščajo v tleh s-n-ovi, ki -so rastlini hrana.
Kaj je rastlinska hrana? Če sušimo hmeljsko rastlino pri 105° C, nam voda, ki je v rastlinskem tkivu, izpari. O-stain-e nam su-ha rastlinska snov — susina. Sveža hmeljska rastlina vsebuje, od 70 do 80% vode. O teni'se najbolje prepričamo ob -sušenju hmelja. To važno in odgovorno opravilo ni nič drugega, kot segrevanje hmeljskih -storžkov na temperaturo 45 do 50° C. Pri tem voda iz hmelja tizhlapeva — hmelj se suši.
Slika 1 : Prerez korenine: Prehajanje vode in rudninskih snovi iz tal v koreninske laske in po celicah v žile korenin
Slika 2 : Prerez zelenega lista: pg = zgornja povrhnica lista, ps -■ spodnja povrhnica lista, r = Ustna reža, k = zrnca klorofila
S l i k a 3 : Povrhnica lista z Ustnimi režami
Znano naju je, da 'bi v nasprotnem primeru voda omogočala neprijetne kemične procese v hmeljskem storžku, ki bi poslabšali, lahko pa tudi uničili kakovost hmeljne moke — lupolina. Susina je suha rastlinska snov, ki se je zgradila v času rasti največ v zelenih listih, osvetljenih od sonca, iz ogljikovega dvokisa in vode. Susina pa vsebuje tudi rudninske snovi, kot kalij fosfor, železo itd., ki so jih, raztopljene v vodi, vsrkale korenine v času rasti. Koliko rudninskih snovi vsebuje rastlina, ugotovimo tako, da rastlino sežgemo. S sežigom dobimo rastlinski pepel, ki nam predstavlja rudninske snovi.
Vse naštete snovi: ogljikov dvokis iz zraka, voda in rudninske snovi iz tal, so rastlini potrebne za rast in jih označujemo s skupnim imenom rastlinska hrana. Kmetovalec more vplivati na dotok hrane iz zemlje. Če je v tleh hrane dovolj, rastlina dobro raste in da tudi zadovoljiv pridelek. Naloga hmeljarja je, da nudi hmeljski rastlini snovi, ki jih ona potrebuje — da ji zadostno gnoji.
Kako sprejema rastlina hranilne snovi iz tal? Kot
smo dejali, pridejo najdrobnejše koreninice hmeljske rastline v tesen stik s talnimi delci, t. j. s hranilnimi snovmi. Koreninice so sestavljene iz celic. Vsaka celica, čeprav je mikroskopsko majhna, je za sebe enota. Obdana je s tanko mrenico ali opno, v notranjosti pa se nahaja celični sok in celično jedro. Skozi celično mrenico vsrkava celica vodo in v njej raztopljene hranilne snovi. S tem dobiva celica hrano, ki jo potrebuje za življenje in rast, celični, sok pa se pri tem razredčuje. Tako pronicanje skozi membrano v gostejšo tekočino imenujemo osmoza. Ta pojav sloni na težnji gostejše tekočine po razredčitvi. Za lažje razumevanje nam naj služi naslednji primer: V kozarcu, ki je pokrit s pergamentnim papirjem, imamo raztopino kuhinjske soli. Kozarec postavimo v čisto vodo. Po določenem času homo opazili, da ®e je količina raztopine v kozarcu povečala in da je manj slana kot prej.-' Slično je tudi v rastlinskih celicah. S sprejemanjem vode in raztopljenih hranilnih snovi, se celični sok razredči, zato ga je več in povzroča pritisk na celično membrano. Ta pritisk imenujemo turgor. Rastline, pri katerih pade pritisk v celicah, kažejo znake ovenelosti. Poleg pojava osmoze . nastopajo pri sprejemanju rastlinske hrane še drugi pojavi, ker pa so precej teže razumljivi, jih tu ne bomo razlagali.
Čemu služijo rastlini zeleni listi? Pri listu hmeljske rastline najprej opazimo njegovo zeleno barvo. List je zelen, prav tako kot pri drugih rastlinah, zaradi listnega zelenila ali klorofila. Listno zelenilo je v vsaki celici lista razpršeno v drobnih zrncih. Klorofil je po kemični zgradbi sličen krvnemu barvilu. Njegov važen sestavni del je element magnezij. Listno zelenilo imajo le listi, ki jih osvetljuje sonce. O tem se lahko prepričamo pri mladih listkih in vršičkih trt, ki še niso bili dovolj osvetljeni in zato so blede svetlo-zelene barve. List je pokrit s tanko plastjo celic, ki tvorijo povrhnjico. Na spodnji strani lista so v povrhnjici posebne celice, ki tvorijo listne reže. Te skrbe za zračenje lista. Zlasti v poletni vročini izhlapeva skozi nje voda in list vdihuje zrak. Sestavni del zraka je ogljikov dvokis. V zraku ga je le 0,030%. Ta plin je sestavljen iz ogljika (element, je sestavni del organskih snovi in kisika), ki omogoča gorenje. Ko je zeleni list izpostaljen svetlobi, lahko pod mikroskopom opazimo, da se okoli klorofilnih zrnc tvori organska snov — škrob. Organska snov nastaja iz ogljikovega dvokisa, ki prihaja v list iz zraka, in v ode, ki prihaja v list iz zemlje po koreninah in žilah. To je edinstven pojav v prirodi, ki ga morejo opravljati le zeleni listi rast-
lin. Listno zelenila vpija sončne žarke, ki predstavljajo moč, potrebno za tvorbo nove snovi, za gradnjo rastlinskega tkiva. Količina stvor jene organske snovi je odvisna od vseh naštetih činiteljev. Listi, ki so živi del rastline, teže za tem, da »ujamejo« čimveč sončnih žarkov. Če opazujemo hmeljsko rastlino, ko trte še leže na zemlji, vidimo da so listi obrnjeni proti soncu. Ko jo napeljemo na oporo, pa morajo listi svojo lego spremeniti, če hočejo »ujeti« tolikšno količino sončnih žarkov, kolikor moči je potrebno za najvažnejše opravilo rastlin — tvorbo organskih snovi. Organske snovi, ki se tvorijo v listu, potujejo v vse dele rastline.
Kot smo že omenili, ne služijo listne reže samo za sprejemanje zraka, ampak tudi za izločanje vode v obliki hlapov. Ena hmeljska rastlina ima listno površino od 10—13 m2. Izločanje vode je izlasti močno v poletni vročini. Zaradi izhlapevanja vode skozi listne reže, se pojavlja potreba po njeni nadomestitvi. To nalogo opravijo korenine, ki črpajo vodo iz tal.
Zeleni listi so tovarna organske snovi, ki jo rastlina uporabi za rast. Poleg tega so pa tudi pljuča rastline, saj doteka vanje vedno,svež zrak, ki zamenjuje slabega, izrabljenega in izhlapeva vodo. Zaradi te važne " naloge ne smemo zelenih listov nikoli trgati, ker je njih rast nadvse koristna, nikakor pa ni škodljiva.
Kako se hrana pretaka po rastlini? Pojav osmoze smo že obravnavali in smo si z njim razložili sprejemanje vode in rudninskih snovi iz tal. Iz celic koreninskih laskov pa potuje voda z rudninskimi snovmi na sličpn način, kot je prišla v koreninske laske. Mem-
Slika 4:'Prehrana hmeljske rastline
brane celie se med seboj dotikajo in če je v eni celici več vode kot v drugi, preide voda v drugo ali v tretjo itd., dokler se pritisk v celicah ne izenači. Z vodo pa prehajajo tudi rudninske snovi. Voda. in rudninske snovi pridejo od tod v koreninske žile, ki so v zvezi z žilami v steblu; te vodijo vodo in rudniške snovi v liste. Zeleni listi imajo, kot smo že omenili, listne reže, skozi katere voda ižhlapeva. Pri tem se gosti celični sok listnih celic in teži po razredčitvi. To pa zahteva novo dovajanje vode. Dviganje vode iz korenin v najvišje dele hmeljiske rastline si torej razlagamo z osnio-trčnim prevajanjem vode iz celice v celico in stalnim izhlapevanjem vode skozi liste, ki zahtevajo nadomestitev izhlapele vode.
Poleg pretakanja vode z rudninskimi snovmi iz korenine po trtah v liste in cvetove pa imamo v rastlini
Obseg tekmovanja v na področju
Proizvajalci na področju KPPZ Žalec so se nepričakovano dobro odzvali pozivu na tekmovanje za večjo proizvodnost v kmetijstvu. Videti je, kakor da bi želeli hmeljarji ovreči očitek, da skrbijo le za hmelj, premalo pa za druge kulture. Tekmovanje zajema namreč vse kulture, za katere imamo možnosti glede na površine, ki jih zahtevajo pogoji tekmovanja. Razen tekmovanja v hmeljarstvu, so se skoraj vsi naprednejši kmetovalci priglasili še k tekmovanju v pšenici ali krompirju ali pa celo za oboje skupaj. Privatni kmetje se tekmovanja v živinoreji — večja molznost pri kravah ih pitanje živine — niso mogli udeležiti, ker gojijo na našem področju privatniki še premalo pasme, ki jih tekmovanje zahteva. Ravno tako nemogoče je organizirati kompleksno obnovo sadovnjakov, ker so pač vse ugodnejše lege že posajene s sadnim drevjem. Tekmovanje je tako zajelo naslednje kulture: hmelj, pšenico in krompir, kmetijska gospodarstva pa so se priključila tudi z živino in pregon.skimi. pašniki.
Tekmovanje za večji pridelek pšenice so uspele organizirati, zaradi visokih, v razpisu zahtevanih površin, samo tri zadruge na našem področju: Petrovče, Braslovče in Velenje, skupno 186 proizvajalcev na površini 96 ha pšenice. Za večji pridelek krompirja tekmuje na našem področju dvaindvajset zadrug (vseh je 24) s 25 skupinami, 771 tekmovalci na površini 218 hektarov krompirja. V zadrugah Velenje, Petrovče, Vransko in Strmec so kmetje sestavili celo po dve skupini. Samo v zadrugah Šešče in Škofja vas so kmetje pokazali premajhno zanimanje.
K tekmovanju za večjo proizvodnost pri kravah sta se prijavili kmetijski gospodarstvi Šempeter-Založe z dvema obratoma in Vrbje.’ V republiškem razpisu zahtevane pogoje v pregonskem pašništvu, najmanj deset hektarov, so izpolnila kmetijska gospodarstva Žovnek, ki urejuje pregonski pašnik na štiridesetih hektarih, Arja vas z desetimi hektari in Šempeter, kjer so dosedanje pregonske pašnike povečali na štirinajst hektarov. KG Vrbje manjkata žal le dva hektara, sicer bi Filo to četrto posestvo, ki je začelo letos izkoriščati travnati svet na intenziven način s pragonskimi pašniki. Prej omenjena trojica posestev je prijavila svoje pašnike k tekmovanju.
Republiškega tekmovanja v hmeljarstvu so se razumljivo udeležile vse kmetijske zadruge z vsemi hmeljarji in vsa socialistična gospodarstva. V hmeljarstvu tekmuje torej 44 zadrug iz okrajev Celje, Maribor in Trbovlje ter 11 socialističnih gospodarstev s 3293 tekmovalci na 1877 ha hmelja.
še pretakanje organskih .snovi, ki nastajajo v zelenem listu. To so zlasti razni sladkorji, ki služijo za gradnjo organske rastlinske snovi ali pa kot energetska hrana za življenjske procese. Organske snovi potujejo v nasprotni smeri vode in rudninskih .snovi, t. j. iz -lista v trte in korenine. Jeseni, ko trte dozorevajo, pa se te snovi selijo v koreniko (štor), kjer .se vskladiščijo preko zime. Spomladi pa so prva hrana razvijajočim se poganjkom..
V vqdi, ki jo korenine črpajo iz tal, in ki se' dviga do zadpje celice v hmelj ski rastlini-, so raztopljene snovi dušika, fosfora, kalija, apna, magnezija in še mnogih drugih elementov rastlinske hrane, ki jih rastlina potrebuje v dovoljni količini, kot že veste, za dobro rast, obilen in kakovosten pridelek. O pomenu teh snovi pa kdaj drugič!
kmetijski proizvodnji KPPZ Žalec
- In kolikšni .so izgledi, da dosežemo pogoje? Pri pšenici se je po majski snežni nesreči zmanjšala možnost, da bi .dosegli zahtevanih 27 q pšenice na ha. Ker pa so vsi prijavljeni proizvajalci vestno opravili potrebne agrotehnične mere, posebno dodatno gnojenje, še moremo upati, da se bo vsaj ena ali druga skupina dobro odrezala. Medtem pa .so po-vsem realne možnosti, da si bodo .skupine v proizvodnji krompirja priborile nagrado. Seveda bodo morale še naprej vestno .izpolnjevati vse agrotehnične mere, ki so potrebne za uspešno pridelovanje krompirja. Kmetijska posestva, ki so se prijavila za večjo molznost krav, bodo morala povprečno molzn.o.st krav povečati na 3200 litrov, kar jim mpnda ne bo težko*. Pregonski pašniki so že urejeni. Hmeljarji imajo sicer nekoliko težje pogoje, toda če sodimo po trudu, ki só ga že vložili in če jim bo še vreme naklonjeno, bodo tudi oni večidel izpolnili tekmovalne pogoje.
Sredstva za nagrade so zagotovljena. Sloveniji je za nagrade dodeljeno iz zveznega sklada 300 milijonov dinarjev. Tudi republiški kmetijski sklad ima dovolj močno postavko, medtem ko je za hmeljarje določenih 120 milijonov dinarjev. Tekmovalci pa se morajo zdaj potruditi iii izkoristiti vse-svoje'znanje, da povečajo proizvodnjo in tako. izkoristijo za nagrade namenjena sredstva, s katerimi bodo povečali svoje dohodke.
Istanje na ameriškem tržišču
Pivovarne v ZDA- so letos v februarju porabile okoli 918 ton hmelja, hani celo 1.070 ton! To pomeni, da bi ameriške pivovarne lahko porabile ves pridelek slovenskega hmelja v dveh mesecih. Proizvodnja piva od septembra do februarja lani je znašala približno 4.422.600.000 litrov piva. Sezono poprej pa so v enakem času navarili 4.527,700.000 litrov. Poraba hmelja na hektoliter, piva se je v primeri z lanskim letom zmanjšala.	c
ZDA: so v februarju izvozile 741 ton hmelja, januarja'’pa 976 ton. Lani februarja so izvozili 563 ton. Tako vidimo, da se tudi Amerika trudi, da bi izvozila čim več svojega pridelka. Največ hmelja izvažajo_ v Mehiko, precej pa tudi v Kubo, Kolumbijo, Venezuelo, Brazilijo, Južnoafriško Unijo. Celo v Evropo ■—• trdnjavo žlahtnega hmelja — ga izvažajo in sicer v Belgijo, Luksemburg in Zahodno Nemčijo. »
- Medtem so tudi precej hmelja uvozili, predvsem kvalitetnejše vrste. Tako so uvozili februarja 258 ton, januarja pa celo 565 ton. Torej tudi uvoz raste. Največ hmelja so uvozili iz Zahodne Nemčije in Jugoslavije.
Delo v malinovih nasadih v mesecu juniju
Letošnje pomlad i se-je število gojiteljev malin tudi na področju KPPZ Žalec zelo povečalo. Na novo so posadili skoraj 40.000 sadik na površini 8 hektarov. Največ malin so posadili Dobrove! jeani, v Reki nad Preboldom, v Strmcu, Vojniku, pa tudi drugod. V obrobnih višinskih predelih, kjer za pridelovanje hmelja niso več tako ugodni pogoji so se kmetje oprijeli gojenja malin, ki so se po izkušnjah izkazale kot zelo rentabilna kultura.
V saka rentabilna kultura pa zahteva tudi intenzivno obdelovanje, gnojenje in zaščito, Zato bomo v našem listu vsak mesec sproti objavljali' kratka navodila za delo v malinjakih.
Ker so na našem področj u v glavnem še mladi gojitelji malin, ki imajo letos šele prvo leto to kulturo, jim moramo povedati, da je z malinami največ dela v prvem.in drugem letu. Od pravilnega dela v prvih dveh letih pa ni odvisen samo pridelek, temveč tudi življenjska doba malin. Zato priporočamo vsem niali-narjem, da vsa dela pravočasno in vestno opravijo in tako omogočijo tej zahtevni kulturi najboljšo rast.
Ko sino pregledovali nove nasade, smo opazili, da marsikje maline še niso ozelenele, oziroma da so poganjki zelo -slabi. V teh primerih lahko -gojitelje potolažimo, -da maline pri pozni saditvi cesio zelo pozno odganjajo, pogosto sploh ne poženejo poganjkov, temveč se ti razvijejo le iz korenin, zato v tem primeru maline zakasnijo. Zato je potrebno počakati in -opravljati druga potrebna dela.
Meseca junija ne zahtevajo malinovi nasadi kakšnih posebnih del. Razumljivo je, da moramo dobro okopati maline, če so zapleveljene in rahljati zemljo. To pa je tudi edino junijsko delo v malinjakih.
V prvoletnih nasadih je priporočljivo, če izkoristimo prostor med vrstami, kamor svetujemo saditev krmne pese ali kolerabe. Najbolje je, če si nabavimo potrebne sadike (fiance) ene izmed teh -dveh krmnih rastlin in jih posadimo v pravilni razdalji, največ tri rede pese ali kolerabe med dvema vrstama malin. Gnojenje k minili rastlin bo dobrodošlo tudi malinam, da se bodo čim bolje razvijale. Tudi pogostejše okopavanje bo prav tako koristilo malinam.
Zanimivosti po svetu
FRANCIJA
Evropski biro za hmeljarstvo je poročal med drugim o pridelku in prodaji hmelja letnika 1956, da je bil položaj v Franciji dne l. 12. 1956 naslednji:
Pridelovalno področje	Obdelovalna površina v ha	Pridelek na ha v stotih	Celotni pridelek po 50 kg
Alzacija	10Ò0	24,0	24000
Flandrija	225	15,1	3400
Burgundija	170	7.1	1220
Lotringija	25	15,2	380
	1420	20,4	29000
Žetev letnika 1956 je bila v primerjavi z žetvijo letnika 1955 (41860 stotov) za 12860 stotov -ali 30,7 % manjša. Tudi v primerjavi z žetvijo letnika 1954 (3700 stotov) je bila manjša za 8800 -stotov ali 23,3 %. Hektarski pridelek \je bil nasproti letu 1955 manjši za 9 stotov (1. 1955 = 29.4 stota) in nasproti letu 1954 (26,4 stota) za 6 stotov. Žetev letnika 1956 torej niti zdaleč ni izpolnila pričakovanj. Zato je prav zanimivo, kako sp se spreminjale cenitve: '
1.	cenitev	14. avgusta	42000	stotov
2.	cenitev	15. septembra	35000	stotov
3.	cenitev	5. oktobra	30200	stotov
Vidimo torej, da so kakršnikoli preuranjeni zaključki v hmeljarstvu zelo tvegani, ali ipa kakor pravimo po domače, na medvedovo kožo ni dobro piti.
Francozi so svoj hmelj, letnik 1956, prodajali v Avstrijo, Vzhodno Nemčijo. Belgijo, Dansko, Španijo, Holandsko in Švico, uvažali pa s-q, ga iz Nemčije, Čeho-slovaške in Jugoslavije.
AVSTRALIJA
Ta dežela je lani pridelala okoli 35 000 stotov hmelja. Pravijo, da so dosegli precej velike hektarske donose. Obiranje v mesecu marcu so opravili v glavnem s stroji.
V pokrajini Tasmaniji, kjer leži večina avstralskih hmeljišč, so dosegli povprečni hektarski pridelek 50 stotov in tako imeli rekordno žetev 28.800 stotov. Po teh podatkih imajo torej približno 576 ha hmeljišč.
Tudi v zvezni državi New South Wales so poskusi s sajenjem hmelja ugodno potekali.
ANGLIJA Hmeljne sorte
Po nekem poročilu v »Brewers’ Guardian« -deli združenje hmeljskih trgovcev hmelj v štiri vrste: golding, golding -sorte, Fuggles, ostale sorte.
1.	Golding je znan po -svoji fini aromi in antiseptični vrednosti, vendar ipa daje pičle pridelke. Cena za ta hmelj je- navadno višja, kajti pivovarne ga posebno rade uporabljajo pri proizvodnji kvalitetinega piva »Ales«. H gold ing u prištevajo sorti Worcester in Branding, kakor tudi sorto Norther Brewer.
2.	Med hmelj golding —< sorte uvrščajo tiste sorte, ki nimajo tako fine arome kot (čisti) golding, vendar so boljše kvalitete kot Fuggles. V to skupino prištevajo hmelj sorte Pride of Kent.
3.	Fuggles sorte dajejo večje, pridelke in jih lahko sade na vsakem hmeljarskem področju v Angliji. Imajo bolj neprijetno aromo kot golding. Seveda pa je Fuggles prve vrste boljši kot golding slabe kvalitete. V to skupino prištevajo sorto Bullion.
4.	Ostale sorte zajemajajo vse tiste, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed prvih treh skupin.
Pravočasna košnja in pravilno sušenje-več mleka, več mesa!
(Nadaljevanje in konec članka z istim naslovom v št. 5 „Hmeljarja")
Marsikdo bo zgodnji košnji prigovarjal, češ da je takrat še nestalno vreme, ki otežuje sušenje in spravljanje sena. Imel bi prav, če bi vreme res vedno nagajalo in če bi bil edini način sušenja, sušenje na tleh. lako pa so lepi dnevi že v drugi polovici maja in tudi spremenimo lahko način sušenja, ki z njim ne bomo več v toliki meri odvisni od vremena, to je s sušenjem na napravah ali v kozolcih. Poleg tega borno s sušenjem na sušilih ali napravah znatno zmanjšali izgube hranilnih snovi, ki so pri vsakem sušenju na tleh, tudi v lepem vremenu, neogibne. Pravilno sušenje v kozolcih ali na ustreznih napravah, je poleg pravočasne košnje drugi važni činitelj, da pridelamo kvalitetno mrvo. Pri sušenju na tleh rastline morajo izgubljati hranilne snovi že zaradi dihanja tudi po odkosu. Pri tem namreč porabljajo hranilne snovi, dotlej nabrane iz korenin. Rosa in vlaga iz zemlje topita hranilne spovi v travi oz. mrvi. Izgube nastajajo tudi, ko se na pol suha trava zagreva v kopicah, posebno, če kopic ne raztrosimo več dni. Največ škodujejo mrvi obračanje, spravljanje v kopice, trošenje, nalaganje itd., ker se pri tem velik del listkov in cvetov potare in odpade. Ce pa nam ponagaja vreme in če dež namoči raztro-šeno mrvo, so izgube hranilnih snovi tudi od 60—70%. Že pri lepem vremenu izgubi posušena travm 30—40% hranilnih snovi. S sušenjem na tleh torej izgubljamo velike količine dragocenih hranilnih-snovi, posebno beljakovin, ki jih v naši krmi najbolj primanjkuje.
1. primer sušilne naprave —■■ »kozolčka«
M nogim izgubam na hranilnih snoveh se bomo izognili, če bomo sušili v kozolcih ali na sušilnih napravah. Izgube zaradi dihanja rastlin bodo ostale, rosa in vlaga iz zemlje samo neznatno zmanjšujeta hranilne snovi. Glavne izgube zaradi obračanja, zagrevanje v kopicah itd. pa s sušenjem na sušilih odpadejo. Tudi dež, čeprav dolgotrajen, ne more škodovati mrvi, če smo pravilno obložili sušila s travo. Računamo, da izgube hranilnih snovi pri sušenju na sušilih na splošno ne smejo preseči 20%, torej polovico manj kot pri sušenju na tleh, če smo sušili v lepem vremenu. Poleg tega pa je za nas zelo važno, da praktično nismo več odvisni od vremena. Lepo jutro za košnjo in še nekaj ur sonca, pa je dovolj, da obložimo pripravljene naprave za sušenje z že uvelo travo.
In kakšne naj hi bile te naprave?
Poznamo jih več vrst, toda za naše razmere 'so iz-
kušnje pokazale, da se najbolj obnesejo latasti zasilni kozolčki.
To enostavno napravo ali kozolček si lahko napravim iz starih hmeljevk. Za upornika borno izbrali dva močnejša kola dolga 2 m, za povprečne late pa bodo zadostovale tanjše hmeljevke.
Na to vrsto sušil bomo nalagali travo, ki je vsaj pol dneva po košnji ležala raztrošena na soncu. Kmetovalec Pretner Franc iz Braslovč .pravi, da zjutraj pokosi, travo malo raztrosi in pusti. Nekako ob 11. uri pa o velo travo enakomerno obesi na sušila. Trdi, da ima s tem načinom sušenja najmanj dela in da se mu ni še nikoli pokvarila.
Boljši in trpežnejši pa so žični kozolci. Žico na-pnemo na vsaki strani s, sidrom ali pa postavimo oba krajna kola poševno drug proti drugemu ter'ju podpremo s še po enim kolom.
Na žični kozolček smemo nalagati tudi sveže pokošeno travo. V nekaj dneh je trava suha.
Namesto žice lahko napnemo tudi vrv, ki mora biti dovolj močna. Načinov sušenja je še več. Izbrali si bomo tistega, za katerega si bomo najceneje nabavili material.
3. primer sušilne naprave — »latasti cik-cak kozolček«
Po pripovedovanju in izkušnjah mnogih kmetovalcev, posebno iz okolice Velenja, tudi iz Spodnje Savinjske doline, n. pr. v Gornjih Gorčah, je s tem načinom sušenja mnogo manj dela kot s sušenjem na tleh. Pristovšok Ratko iz Drešinje vasi pravi, da že letos ne bo niti koša mrve drugače posušil kot na sušilih. Lani je s poskusi popolnoma uspel.
Hmeljarji, ki vam ob košnji zmerom primanjkuje delovne sile, že zaradi prihranka na času začnite sušiti na opisanih napravah!
Pravočasna košrtja in pravilno sušenje ohranjata kakovost mrve. Sleherni kmetovalec naj se zaveda, da mu živina vrača le toliko, kolikor ji nudimo. Dobra živinoreja je temelj intenzivnemu hmeljarstvu!
\
Savinjski hmeljarji v Severni Italij
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec, prireja že od samega začetka poučne ekskurzije na zgledna kmetijska^ posestva izven meja LR Slovenije, pa tudi v tujino..Tako je' organizirala letos že ogled sodobnih kmetijskih naprav v Vojvodini in dvoje potovanj po Severni Italiji. Načrtuje pa še za letos izmenjavo učencev Hmeljarske šole v Vrbju pri Žalcu z gojenci uztreznih kmetijskih šol v ČSR. Pri tej izmenjavi ne bi prišli v poštev le sedanji učenci Hmeljarske šole, marveč že tudi absolventi, ki so zaposleni v kmetijstvu ali pa uporabljajo svoje pridobljeno znanje na domačem posestvu.
Vozlišče, kjer razdeljujejo vodo po kanalih na vse področje
province Cremona
Vsekakor je tak način širjenja duševnega obzorja in splošne razgledanosti pravilen in lahko rečemo neogiben, zlasti zavoljo tega, ker je občni zbor hmeljarjev 19. maja letos v Žalcu sklenil na vso moč pospešiti dvig kmetijske proizvodnje na svojem področju.
Za vodilo pri organiziranju teh in enakih poučnih ekskurzij, izletov in izmenjav, pa si je Poslovna zveza Žalec izbrala dvoje 'starih znanih domislic: »Besede le mičejo, medtem ko zgledi vlečejo!« in »Prav stori, kdor koristno združi š prijetnim!«
Skupina II. ekskurzije sredi »silosnega gozda« na posestvu Torresella
Nekako v tem smislu je treba poročati o potovanju savinjskih hmeljarjev po Severni Italiji. Prva skupina je bila v Italiji v marcu, druga pa konec maja, obe s 40 udeleženci in obe domala v istih krajih in na istih zglednih kmetijskih posestvih. Glavne vmesne točke potovanja so bile: Trst—Portogr.uaro—Torresella—Benetke—Verona—Cremona—Milano in nazaj. Prav tako sta obe potovanji trajali po tri dni in pol.
Kaj sta videli na teh potovanjih obe ekskurziji? Ne glede na zaporedje posameznih postaj, najprej nekaj pičlih opisov in številk o sistemu namakanja, v provinci Cremona, kajti natančneje nameravamo o tem spregovoriti v eni prihodnjih številk »Hmeljarja«, takrat, ko bomo z ustreznimi ponazorili razložili, kaj vse je še treba na področju porečja Savinje jregulirati in meliorirati, če hočemo zares zgraditi trajne temelje za sodobno kmetovanje, oziroma za splošno gospodarjenje z naravnimi bogastvi savinjskega predela.
Med najglavnejše činitelje za gospodarjenje v naravi je \iekakor treba šteti — obvladovanje vseh voda, od ustja do j-vira osrednje žile, pa tja do hudournikov, ki ob neurjih zdrve z gora. V našem primeru gre za Savinjo ž vsemi njenimi pritoki.
Prav v Cremoni so si savinjski hmeljarji v naravi ogledali, kako je moč krotiti vode jezer, rek, potokov in potočkov in jih uporabljati, kakor pač človek zahteva. Na samem vozlišču, odkoder razdeljujejo zajete vode po vsem področju, sta razlagala vse zaželeno direktor Konzorcija za navod-
Pokrajina v Cremoni
njavanje v provinci Cremoni g. ing. Bruno Caffi in zastopnik Inšpektorata za kmetijstvo g. dr. Ricardo Geremini. Poudariti je treba, da sta nas sprejela nadvse ljubeznivo in nam postregla z ustreznimi pojasnili na vsa vprašanja, ki so kar »deževala« iz ust savinjskih hmeljarjev. Naši »ogledniki« so zares temeljite* izpolnili svoje poslanstvo. Nek zvedav član je celo odkril divji hmelj in na njem ugotovil peronosporo!
Področje Cremonske province, kjer so zajeli vode in jih po kanalih, načrtno razdeljujejo, meri 175.000 ha. Zajeli so dvoje jezer (Lago di Como in Lago d’ Iseo), rek Adde in Oglio ter njunih pritokov. Omrežje vseh kanalov presega 370 km. Nekako 70% kmetijskih gospodarstev že uporablja vodo iz teh namakalnih kanalov in sicer vse leto. Namakajo travnike in njive, predvsem pšenico, koruzo, strniščne posevke in posevke za silažne rastline. Parcele po nekaj arov (tudi večje!) so »razgibali« tako, da se voda pretaka ob njih navzdol, med dvema sosednjima parcelama nazaj itd. V prerezu bi te urejene parcele pokazale nekako »cik-cak« črto, oziroma pogled od zgoraj na njih nam zapušča vtis, ko da so te parcele nizke strehe, druga ob drugi.
Kdo upravlja ves ta vodni režim? Konzorcij 95 občin. Potrošniki plačujejo uporabnino ne glede na dejansko uporabo vode, sicer pa je vključevanje za slehernika povsem prostovoljno Sam Konzorcij pri upravljanju ničesar ne zasluži. Oblastni organi na moč podpirajo vzdrževanje in izpopolnjevanje namakalnega sistema. Posebnih kmetijskih šol ni, pač pa prirejajo ustrezne tečaje. Propaganda sploh ni potrebna, ker so kmetovalci že zaradi porajajočega se pomanjkanja delovne sile prisiljeni v sodobno gospodarjenje. Uspeh sistematičnega namakanja je v izredno velikih pridelkih, kosijo po 7—10 krat, pri pšenici presegajo pridelek
Krava — rekorderka s posestva Torresella — 11.000 kg mleka na leto!
vožnje z avtobusom v dobrih treh dneh med dvema neprespanima nočema (odhod iz Celja ob polnoči in vrnitev po zaključku potovanja ob 7. uri zjutraj po zadnji etapi 700 km vožnje pomenita praktično dve neprespani noči) — je vse prej kot užitek! Če temu prištejemo še razočaranje nad draginjo in tu pa tam že brezvestno izkoriščanje tujcev v Italiji, klasič/u deželi turizma, pa še kaj drugega; potem se ne bomo čudili, da so se naši ogledniki prav radi vrnili domov in da so — kljub deževju in hladu — pri izstopu iz avtobusa srečni dejali: »Doma — pa je le doma!«
Obe ekskurziji je odlično organiziral »Putnik« — podružnica Celje. Vsi udeleženci priznamo, da je »Putnik« storil vse, kar je le mogel, da je bilo potovanje lepo in uspešno. Predvsem pa izrekamo na tem mestu posebno zahvalo vodji potovanja tov. Franju Misleju, šoferju tov. Bogu Vidgu za varno vožnjo, potem tovarišema Savi Kamensku in dr. Alojzu Božiču za ustrezne zemljepisne in zgodovinske razlage ter posredovanja v razgovorih med potjo.
40 centov na hektar, ob kanalih zasajajo topole, ki dorastejo že v 8 letih za uporabo v industriji (celuloza) itd. Seveda pa moramo takoj poudariti, da je ta vodni režim plod 500 letnega (!) načrtnega dela in nenehnega izpopolnjevanja. Prav v tem je kmetijstvo severne Italije zgledno za vse napredne države. Razen nas so jih letos obiskali tudi Madžari in Avstrijci.
S tem, da v severni Italiji obvladujejo vode, ki jih izkoriščajo tako v kmetijstvu kot v industriji, da so razvili splošno industrijo na visoko raven in si odlično uredili vse prometno omrežje, so uspeli dvigniti nekatere panoge v kmetijstvu tako, da lahko govorimo o poljedelski industriji. Tak primer je v bližini Portogruara na posestvu industrijskega in zemljiškega magnata Marzotta — »Torresella«. Nekako 1600 ha arondiranega sveta, v hlevih do 1600 goved in 3000 prašičev. (V Vojvodini redijo na 7 ha približno po glavo odrasle goveje živine). Krav —• molznie je v Torreselli 800 s povprečno motenostjo 5600 kg. Že po 4—5 otelitvah krave zakoljejo. Rekordi v motenosti so naravnost pravljični —■ do 11.000,kg mleka na leto!!!
Kako to dosegajo? Kolobarijo natančno po zahtevah kmetijske znanosti, uporabljajo svežo krmo (lucerno in
Silosi v Torreselli
travne mešanice), silažo itd. Torresella ima za blizu 25.000 m3 silosov! Vse odpadke v poljedelstvu predelujejo za krmo. Svojim področnim pogojem so vzgojili ustrezno vzhodno frizijsko pasmo. Obsežni hlevi so zgrajeni tako, da so živali v njih pravzaprav nekakšni »živi stroji« za proizvodnjo ' mleka in mesa. Enako velja za prašičjerejo. Redijo bekone, ki že pri 5—6 mesecih dosegajo naročeno težo 100 kg.
Naštevanje bi nas predaleč zavedlo, zato za tokrat zaključimo! Morda še to, da. je lastnik zgradil za svoje uslužbence in delavce prav čedne stanovanjske zgradbe, da upravlja vso to »poljedelsko industrijo« le 5.vodilnih in ad-^ministrativnih oseb (direktor, računovodja, veterinar, agronom in statistik), da je na posestvu v pogonu na stotine poljedelskih strojev, od. najtežjih traktorjev in kombajnov pa tja do naj precizne j ših orodij, s katerimi je obdelovanje zemlje pospešeno in pocenjeno, itd., itd., zaradi česar so nekateri naši udelženci ekskurzije kar majali z glavami, češ, da je kaj enakega pri nas nemogoče.
Zračni, povsem moderno zgrajeni hlevi za govejo živino v Torreselli
Mehanizirano dovažanje in odvažanje gnoja v Torreselli
Res je, vendar to velja le za dandanes! Ko pa bomo tudi pri nas uspeli položiti vse ustrezne temelje za industrijsko kmetovanje, bomo verjetno uspeli dohiteti naše vzornike. Prav za celjsko kotlino je zaradi intenzivnega hmeljarstva nekaj enakega moč doseči, čeravno šele v prihodnosti. Začetek je sicer težaven in drag, toda — začeti je treba!
Če smo že v uvodu rekli, da stori prav, kdor združuje koristno s prijetnim, bomo kratko poročilo takole zaključili:
Videti morje, Trst ponoči, ko blešči v ozvezdju luči po mestu, feralov, to so svetilke na ribiških čolnih in ozvezdij na nebu, popeljati se z motornim čolnom po kanalih v Benetkah, videti doževo palačo, most vzdihljajev, cerkev in trg San Marco, Verono z areno, Milano s svetovno znamenitim Domom, in stotisoče motornih vozil itd., da, vse to je res prijetno, vendar...
Da, vendar ne moremo, ne da bi pripomnili, da je pri obeh ekskurzijah v Severno Italijo bil čas za oglede in pomislek le preskopo odmerjen. Tisoč šest sto kilometrov