TRST, nedelja 19. junija 1955 Leto XI. . Št. 144 (3073) PRiHORSK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 itREw >oISTVO: 1 L MONTECCHI št. «, III. nad. — TELEFON S3-M* IN 94-63* — Poštni predal 359 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. unr 8 OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-pravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico Ml., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10> Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega t , nzoZ-Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaške* a ' V0JSKH na vsem NADZORUJE P0L0ŽHJ argentinskem ozemliu k Buenos Airesu je življenje zopet normalno - Uradno javljajo, d* je bilo pri neredih 147 mrtvih in 671 ranjenih - Zanikujejo se vesti iz Montevidea o nadaljnjem delovanju upornikov buenos aires, i«. — Medani ko razne agencije objavljajo nasprotujoče si vesti o i Položaju v Argentini, je danes j *;rgentinsko vojno ministrstvo Pojavilo poročilo, ki pravi da *vojaške sile, ki so sodelovale Pri dogodkih 16. junija, imajo trdno v rokah zavojevane objete*. Poročilo dodaja, da so “tl* letališča in naprave voja-,kega letalstva, ki so jih prvotno zasedle kopenske sile. |*ročena «oblastem letalstva. *t »o sodelovale v akciji ob hrani vojske*. Tudi pomorsko “porišče v Indio, ki se je pre-a‘0. je bilo izročeno «obla-hetn Vojnega ministrstva*. Po-r°cilo pravi nato. da >o postaji Protiletalske enote, zato da »rttijo zasedene položaje in da * odo iprejeti vsi ukrepi za 'lfinkovito in takojšnjo nev-Jalizacijo slehernega poizkusa ršitve reda, ki sedaj vlada*. Poročilo pravi nato. da so 'h sprejeti vsi ukrepi za , r*vljenje ranjencev in doda-*’ »Kar se tiče številnih ujet-^-*ov. se ukrepi, ki jih dolo-* zakon, v celoti izvajajo. Zaročena jim je nastanitev in adevna oskrba.* »Sporazumno z novimi ob-a*tmi mornariškega ministr-s Va- nadaljuje poročilo, in v »kupni želji, da se normalizi-| r* delovanje različnih podro-'1 loga državnega tajništva, 1“ bilo civilno osebje tega nu-ostrstva pooblaščeno, da se frte na delo s posebnim dojenjem pristojne pomorske ! ob,9sti.» p°ročilo pravi tudi. da je i u °d včeraj po izrecnem «azu predsednika prevzela »dzorstvo nad položajem s so-jvanjem zvezne policije. 0r°žništva in pomorske geneze prefekture, ki so postav-j1*1** pod njeno poveljstvo, ter . 'Prejela ukrepe za vzdrže- ,vezni prestolnici in na celotam področju Buenos Airesa. Ostopoma je vojska prevzela '•dzorstvo nad notranjim re-’*oth v vsej državi in v goto-j '“rti, da lahko računa na so-I :*Wanje vsega prebivalstva, j !* dala navodila, ki prepovedu-zbiranje dveh ali več oseb ."»rti v bližini javnih poslopij, j ®v,rn. bank itd. j . 1"Zato da se bo ta naloga naj-| ije izvedla, nadaljuje poro-n- opozarja voino ministrstvo : * Prebivalce, da se mora dr-j j 1 navodil predsednika. Ta , bil stalno obveščen o po-Jal U t*°E°dkov in je stalno da-ilj nav°di!a preko vojnega mi-tis rs*Va- ki je vedno ostalo 1 PoldSV°iem mestu- Včeraj po- notranjega reda in miru Vsem ozemliu. zlasti pa v "kal Je general Lucero ob-ip »jovilne edinice in .iih j(j0 bu.f*l. naj še dalie izvršu-'*t naloSe. ki iih vsebuje ((delit. apovedi argentinskega vo- nP^pdno se zanikujejo ve- kfu Pr'hajajo predvsem iz Mm radijskih postaj. fti*s) 50 uporniki zavzeli 'r. t? Coi'dobo, Santa Fe. En-,, Rios države. Urugvajski »V* V teku dneva raz-»a ‘bdi vest, da je bil Peli, ^.vstavljen in da je bil o imenovan general Lu- Vp: ^IPgovo mesto imenovan l»ro 1 'Pinister * ,Premljl:e1neral Pa je danes V ,vl*d Ih, tledai”0 pa!ačo. kjer so s' -■■vii. uikodo' ki so jo na-e bombe, katere so od- vrgla uporniška letala. Položaj v Buetjos Airesu je od danes normalen. Trgovine .so odprte in kinematografi so polni gledalcev. Vsi listi objavljajo poziv predsednika prebivalstvu,- naj bo mirno. Na podlagi uradnih poročil, ki so jih objavili danes, so ugotovili, da je pri bombardiranju bilo 147 mrtvih in 671 ranjenih. List «La Na-cion* pa piše, da je bilo 350 mrtvih, 600 pa ranjenih. Danes je v imenu diplomatskega zbora italijanski poslanik Arpesani poslal predsedniku Peronu brzojavko, v kateri izraža sožalje zaradi žrtev zadnjih dogodkov ter izreka voščila za blaginjo Argentine in osebno blaginjo državnega poglavarja. Peron se je za brzojavko zahvalil. Opozicijska radikalna stranka pa je danes sporočila, da so bili nekateri njeni predstavniki aretirani. Med temi je tudi predsednik stranke Arturo Frondizi. List «La Razon* javlja, da sta bila bivši mornariški minister Olivieri in pehotni admiral Calderon aretirana. Zunanji minister Ramorino, ki je odpotoval v San Francisco v četrtek zjutraj, se je včeraj vrnil v Buenos Aires. Namesto njega bo Argentino zastopal v San Franciscu argentinski poslanik v Washing-tonu. Telefonske zveze med Argentino in Urugvajem so še prekinjene. Tudi rečni promet je še vedno prekinjen. Iz Montevidea, prestolnice Urugvaja, kamor so pribežali številni častniki in vojaki po neuspelem uporu, pa še dalje prihajajo številne vesti, ki so v nasprotju s poročilom argentiskega vojnega ministrstva. Ves dan je u-rugvajski radio oddajal številne vesti o uporih argentinske mornarice, o odstavitvi nacijo argentinskih letalcev, ki so pribežali v Urugvaj, vrnitev letal in orožja argen- tinski , vladi. ■ Mednarodni tisk tudi danes obširno piše o dogodkih v Argentini in jih na različen način komentira. Moskovski radio javlja, da so sovjetski listi tudi poročali o dogodkih v Argentini, ki jih pa niso komentirali. Radio je tudi javil, da je Peron upor’ zadušil in da vlada v državi mir. Egipt zavrača izraelske predloge TEL AVIV, 18. Izraelski zunanji minister je včeraj sporočil svoj načrt za zmanjšanje napetosti na področju Gaze. Saretov načrt bo predložen na sestanku egiptovskih in izraelskih predstavnikov, ki ga skula predsednik komisije OZN za razorožitev general Burns organizirati. Načrt določa sledeče: 1. ukinitev strogih navodil egiptovskim prednjim stražam, naj streljajo proti . izraelskim patruljam, ki gredo preko izraelskega ozemlja; 2. ob demarkacijski črti naj se ustvari varnostno področje v obliki minskega polja v širini 100 metrov, ki naj bi bilo na obeh straneh ograjeno z bodečo žico in z drugimi ovirami; 3. skupne patrulje naj bi v notranjosti varnostnega področja nadzorovale pregraje na o-beh straneh: 4 redni sestanki med krajevnimi egiptovskimi in izraelskimi poveljniki, da se zajamči tesno sodelovanje za ohranitev varnosti na obmejnem področju. V Kairu je predstavnik vojnega ministrstva izjavil, da egiptovska vlada nasprotuje temu izraelskemu predlogu za pogajanja na visoki ravni med poslaniki ali načelniki vrhovnega štaba obeh vojsk. Dodal Perona in podobno. 2e včeraj I je. da je egiptovska vlada pri-pa je urugvajska vlada ob.ia-1 pravljena razpravljati na se-vila dekret, ki določa inter- .tanku egiptovskih in izrael- Članek dr. J. Brileja ob desetletnici OZN Narodi FLRJ so dajali največji prispevek k naporom ZlVI /a ohranitev miru in sodelovanja skih častnikov, kakor je to predlagal predsednik komisije OZN general Burns. Medtem pa javljajo jz Tel Aviva o novem incidentu na jordanski meji v bližini Jeruzalema. Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da je skupina Jordancev prekoračila mejo in se spopadla z izraelsko patruljo. En Jordanec je bil ubit, z jordanske strani pa dolžijo odgovornosti za incident Izraelce. MOSKVA, 18. — Na sestanku, ki je bil včeraj v Rigi, je tajnik komunistične stranke ZSSR Hruščev v svojem govoru «obrazložil glavne u-krepe sovjetske vlade na področju zunanje politike*. Tako so javile danes sovjetske a-gencije. ki pa niso dale drugih podatkov. V ffli Na desni je argentinski mornariški minister admiral Anibal Olivieri, ki je vodil upornike. Slika je bila posneta na neki ceremoniji pred nekaj tedni. Na levi je Peron. Francoski skrajneži v Afriki uživajo podporo policijskih elementov Aretacija policijskega inšpektorja v Casablanci - Pred novimi ukrepi francoski vlade? - Opozorilo Mendes Francea - Danes v Franciji volitve za republiški svet PARI.Z, 18. — Položaj v Severni Afriki, zlasti pa, v Maroku in Alžiru še vedno za-skrblja francoske oblasti. Važno je poročilo, ki ga je ravnatelj za teritorialno varnost Wy-bot. ki se je včeraj vrnil iz Rabata, podal vladi v zvezi z umorom ravnatelja lista «Ma-roc Presse* Lemaigra. Wybota je sprejel predsednik vlade Faure ob navzočnosti ministra za tunizijske in maroške zadeve Julyja. Wybot je za sedaj podal ustno poročilo in bo pozneje pripravil podrobno pismeno poročilo. Zdi se. da je povsem ugotovljena odgovornost nekaterih elementov policije za dogodke v Alziru in Maroku, kar potrjuje dejstvo, da je bil v Casablanci aretiran glavni inšpektor Delrieu. v čigar stanovanju so našli brzostrelko, ki je služila za atentate. Aretacija se spravlja v zvezi z umorom dveh Maročanov in z drugima dvema atentatoma, ki sta bila izvršena decembra in pri ka- Trenutne težave Scelbove »operacije": negotovost honcentracionistov in PRI Tudi „gronchijevci" so skeptični - Kljub temu je verjetno, da bo Scelba do četrtka vlado preosnoval - Ostra sodba tednika „11 Mondo" - Nadaljujejo se stavke kmetijskih delavcev Proces o milijardah po 15 mesecih zakliučen z 39 obsodbami od 8 mesecev do 5 let zapora BEOGRAD. 18. V uvodniku posvečenem 10. obletnici u-stanovitve Združenih narodov ugotavlja dr. Jože Brilej, stalni delegat Jugoslavije v OZN. v jutrišnji «Borbi». da je ta mednarodna organizacija postala neobhodno potrebna za ohranitev miru v svetu. «Vera miroljubnih narodov v ZN se ni mogla omajati niti s hudo krizo, ki je zajela človeštvo po svetovni vojni, v dobi hladne vojne, iz katere :o ZN izšli kot zmagovalec. V tej dobi so ZN dajale podporo posebno tiste države, ki so borbo za mir povezale z borbo za neodvisnost, za ohranitev pridobljene svobode. ((Podpora ZN, poudarja «Borba», je prišla posebno do izraza na sestankih Tito-Nehru. Tito-U Nu, pri sovjetsko-jugoslovan-skih razgovorih in na azijsko-afriški konferenci v Bandun-gu, kjer so zastopniki več kot polovice človeštva zahtevali spoštovanje načel ZN. Jugoslovanski narodi, zaključuje «Borba», ki se pridružujejo skupno a ostalimi narodi proslavi 10. obletnice OZN, lahko s ponosom rečejo, da so ves čau dajali . največji prispevek k naporom ZN za o-hranitev miru, za miroljubno sodelovanje, za popolno spoštovanje načela enakopravnosti med narodi, za nevmeša-vanje v notranje zadeve drugih, za mirno reševanje mednarodnih vprašanj s pomočjo ZN.» Danes se je vrnila iz Frankfurta delegacija mestnega ljudskega odbora Beograda, ki se je udeležila zasedanja zastopnikov nemških mest. Zastopniki Rima, Amsterdama in nekaterih drugih evropskih mest, ki so se udeležili zasedanja, so izrazili željo, da vzpostavijo boljše sodelovanje z Beogradom in predlagali izmenjavo delegacij. BEOGRAD, 18. Načelnik generalnega štaba JLA gen. Ljubo Vučkovič je danes dopoldne sprejel delegacijo kartografske službe turške armade, ki je prišla včeraj v Beograd. m » lir r sirti: MmmJ ■ . i % (Od našega dopisnika) RIM. 18. — Nocojšnji komentarji o Scelbovi «operaciji» za preosnovo koalicijske vlade so si v glavnem edini v tem, da mu je uspelo pridobiti za program, ki ga je sestavil na podlagi znanega Fan-fanijevega načrta predvsem vodstvo Krščanske demokracije, liberalce in socialdemokra te ter da mu bo zaradi tega uspelo preosnovano vlado v četrtek 23. t. m. predstaviti pred parlamentom. Vendar pa se zdi, da Scelbov položaj ni tako rožnat in enostaven. Vzrok njegove zaskrbljenosti je predvsem v zadržanju republikancev in v vprašanju sodelovanja Bellovih koncen-traeionistov. ki jih v zadnjih dneh nadvse vneto vabi v vlado, ker «o na Fanfanijev program pristali, kljub temu. da so ga na znanih sestankih demokrščanskih poslancev ostro kritizirali. La Malfa kritizira Kaj je s stališčem PRI? Na to vprašanje še vedno ni moč dati odgovora, ker glavni odbor PRI, ki je začel danes z zasedanjem, še vedno razpravlja o Scelbovem programu, poročila o dosedanji diskusiji pa govorijo o močno nasprotujočih si stališčih posameznih prvakov. Generalni tajnik PRI Reale se v svojem poročilu ni izrekel niti za niti proti sodelovanju v preosno-vani vladi. Nekateri poslanci, kot n. pr. Macrelli, je za sodelovanje, nekateri so neodločeni in poudarjajo le, da mora stranka v primeru sodelovanja zahtevati jamstva predvsem glede zunanje poli-t.ke in agrarnih pogodb, nekateri so pa odločno proti sodelovanju. Slednjim stoji na čelu eden izmed najodličnejših predstavnikov PRI L Malfa, ki je predvsem poudaril, da je v dosedanji koa liciji prišlo do nasprotij med liberalcem Malagodijem in socialdemokratom Saragatom kar je imelo za posledico, da so se pozicije manjših strank oslabile in se še vedno bolj slabijo. PRI se je s Krščansko demokracijo strinjala v toliko, v kolikor je našla nekatere skupne osnovne postavke s dustrie, izvedbo agrarne reforme. investicije za V.anoni-jev načrt itd. No, kljub tem težavam ni izključeno, da bo Scelbl uspelo sestaviti vlado do četrtka, zlasti ker je gotovo, da so nasprotja nied PL1 in PiSDI odstranjena in ker je možno, da bo juirj glavni odbor republikancev sklenil v vladi sodelovati Na ta način bo Italija imela novo izdajo koalicijske vlade, ne da bi prišlo do tiste pojasni|ve. o kateri se je toliko govorilo, tako da bqdo. stvari ostale, — kat je dejal La Malfa — kakršne so bile prej. «Se • slabše —- piše včerajšnje glasilo levih liberalcev «11 Mundo* — kajti vsi se hlinijo, vedoč da se hlinijo Vsi vedo. da ne gre za programe, temveč za formule, da štiristranska koalicija ne bo mogla storiti nič boljšega kot tisto, kar je delala v teh zadnjih osmih mesecih, če bodo v tej koaliciji liberalci pod vodstvom Malagodija, vsi ve-vedo. da je tako imenovani centrizem postal samo kritje za demokristjanski monopol za ugodno vladanje vseh onih, ki hočejo nadaljevati v miru s svojimi posli, ne da bi pri tem podvzeli odgovornost za vodstvo svojega u-pravljanja z javnimi zadevami.* ,// ekma med premetenci“ «11 Mondo* takole nadaljuje svojo ostro sodbo: j «Vsi to vedo, toda nihče nima hrabrosti, da bi to tudi povedal. In Scelba to izkorišča za nadaljevanje svoje poti. Morda mu bo uspelo izvršiti preosnovo vlade. Od Malagodija bo dobil pristanek, da loči IRI in nacionalizira petrolej, telefone in električno industrijo. Prepričal bo tudi Sa-ragata in Fanfanija. Zadovoljil bo Pello. Gonello, Andreottija in Tognija. Toda kakšna bo korist? Cez nekaj tednov ali mesecev bomo začeli znova. Slišali bomo ponovno govoriti o pojasnjevanju in njegovem odlaganju, ponovili se bodo manevri, skrivanja odgovornosti, programski ultimatu-mi itd. Vladni tisk ho trium- ške delavske in kmečke množice našle takšno dernokrist-jansko strujo, ki bi jih dostojno predstavljala. Kajti skupina demokristjanskih sindikalistov, ki jih vodi Rastore, zahteva od vlade privilegije, ki pa lahko enotno sindikalno gibanje oslabijo, ne pa okrepijo, medtem ko je «gronki-jevcev* premalo. Na ta način ima glavno besedo večinska struja v KD pod vodstvom Fanfanija. ki hoče uresničiti ((klerikalni integralizem*. ki naj bi odprl vrata takšnemu režimu, kakršen vlada pod £a-lazarjem na Portugalskem. Med katoliškimi množičnimi organizacijami je edino ACLI poudarila nujnost ločitve IRI od Confindustrie in državno kontrolo nad energetskimi viri. «Toda Confindustria — piše omenjeni list — je «aklijev-ce» takoj podučila, da je njihova naloga «vzgajati delavce na krščanskih načelih, na načelih ljubezni in ne sovraštva.* Zato v bodoči vladi ne bo predstavnikov ACLI.* Stavke Pastore je danes na seji izvršnega odbora CISL ponovno poudaril svojih 12 programskih točk. ki jih je postavil pred Pello in dejal, da bodo katoliški delavci samo v toliko podpirali vlado, v kolikor bo izvajala postavljene zahteve. Pastore je tudi poudaril nadvse slabe odnose med delavci in delodajalci na rižnih poljih in na agrarnem področju sploh. Včeraj je začela splošna stavka kmetijskih delavcev v pokrajini Pavia, ki je napovedana za nedoločen čas. Prihodnji teden pa bodo stopili v stavko kmetijski delavci pokrajine Vercelli. Cilj stav- ke je doseči nove pokrajinske delovne pogodbe, še prej pa prisiliti posamezne posestnike, da sklenejo nove pogodbe. V stavki so tudi presajevalke na rižnih poljih v pokrajini Milano, in drugih številnih krajih Severne Italije. Od povsod prihajajo vesti, da so bile stavke uspešne. Rimsko sodišče je danes zaključilo sodno razpravo proti 147 obtožencem tako imenovanega «procesa o milijardah* zaradi valutnih poneverb pred petimi leti. Sodna razprava je trajala 15 mesecev. Od 147 obtoženih je sodišče obsodilo 39 obtožencev na zaporne kazni od 8 mesecev do 5 let, vse ostale pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov ali pa zato, ker niso zagrešili kaznivih dejanj. A. P. Področje Sueza ISMAILIJA, 18. — Angleške in egiptovske vojaške oblasti so sporočile, da je do sedaj zapustilo področje Sueškega prekopa 34.000 britanskih vojakov. Sporazum, ki je bil sklenjen pred osmimi meseci med Veliko Britanijo in Egiptom, določa odhod 35 odst. angleških vojakov do jutri 19. junija. Ta odstotek je bil prekoračen in na področju Sueza je sedaj manj kakor 50.000 britanskih vojakov. SAN FRANCISCO, 18. — Sovjetski zunanji minister Molotov je prispel včeraj popoldne s svojim spremstvom v San Francisco. Ko je stopil iz vlaka, se je Molotov na kratko zahvalil za vljuden sprejem. terih sta bila druga dva Maročana ubita. Aretacija pa potrjuje tudi sodelovanje lokalne policije s francoskimi teroristi, ki hočejo onemogočiti pomirjenje v Maroku in Alžiru. Tem teroristom se pripisuje tudi umor omenjenega novinarja. Takoj ko bo Faure dobil podrobno poročilo Wybota, bo sklical sejo vlade, da se sporazumejo o nadaljnjih ukrepih, zlasti pa glede preured-be varnostne službe v Maroku in glede imenovanja naslednika sedanjega generalnega rezidenta Lacosta. Baje bo rovi rezident sedanji francoski poslanik v Posarju Grand- List «Express» objavlja danes več dokumentov v zvezi z umorom Lemaigra. V prvem dokumentu je govora o poročilu. ki ga je Lemaigre poslal marca predsedniku vlade Fau-ru o terorističnem delovanju policijskih oblasti. V drugem dokumentu je omenjen članek lokalnega lista «Zadig», v katerem so izrečene grožnje na račun tistih, ki sodelujejo pri listu ((Maroc Presse*. Ta članek je bil objavljen tri dni pred umorom Lemaigra. Tretji dokument omenja napade dveh maroških listov proti l.e-maigru in njih pozive čitate-ljem, naj nastopijo proti njemu. Četrti dokument omenja da je Faure marca poslal v Rabat ravnatelja za varnost \Vybota z nalogo, da izvede preiskavo. Ta je ob povratku potrdil, kar je Lemaigre poročal. Zadnji dokument pa govori o poročilu, ki ga je Wv-bot podal Fauru 10. junija, in v katerem govori o povečanju terorizma v Maroku. Naslednji dan je tudi Lemaigre poslal novo pismo Fauru in ga opozoril na poslabšanje položaja Nekaj ur potem je bil Lemaigre umorjen. Podatki lista «Express» so napravili v političnih krogih velik vt's in v'ada bo sedaj vsekakor morala sprejeti nujne ukrepe. «Bxpress» je objavil tudi odprto pismo Mendes-Francea. ki opozarja vlado na resen položaj in poudarja, da je treba svarila tistih, ki so se borili ob strani Zemaigra, poslušati. Medtem pa poročajo iz Maroka in Alžira o novih atentatih ter spopadih med policijskimi silami in uporniki, ki so zaradi terorja francoskih skrajnežev, katere podpirajo lokalni policijski elementi, prisiljeni znova odgovarjati s terorjem. Jutri bodo v Franciji volitve za obnovitev polovice senatorskih mest v 53 departmajih francoskega ozemlja ter nekaterih prekomorskih ozemelj, katerim je treba dodati 3 senatorje, ki zastopajo Francoze v Maroku in 3 senatorje, ki zastopajo Francoze v tujini. Skupno bo izvoljenih 159 senatorjev od 320. (160. sedež, ki ga zavzema predstavnik bivših francoskih ozemelj v Indiji, bo ostal prazen). Senatorji, katerih mandat poteče, so razdeljeni pio strankah takole: komunisti 3. socialisti 39. zveza republikanske levice 36, MRP 11, zmer m (neodvisni, kmetje in go-listi ARS) 48, golisti URAS 18, prekomorski neodvisni 4. Na splošno so opazovalci mnenja, da bodo neodvisni in ljudski republikanci obdržali svoj sedanji položaj. Sociali- sti bi utegnili izgubiti tri »H štiri sedeže Golisti bodo verjetno ponovno nazadovali v primerjavi z volitvami leta 1948. Radikali bi utegnili pridobiti precejšnji del sedežev, ki bi jih izgubili golisti. Parlament, ki je prekinil svoje delo 27. maja zaradi volilne kampanje, se bo znova sestal 21. t. m. Novi senatorji pa ne bodo mogli prevzeti svojega mesta do 5. julija. Na dnevnem redu novega zasedanja narodne skupščine so med raznimi vprašanji tudi reorganizacija ministrstev za obrambo, vojaških proračunov, reorganizacija strokovnega pouka ♦ kmetijskih šolah. Skupščina bo morala tudi razpravljati in glasovati o ratifikaciji francosko-tunizijskih sporazumov. Med prekinitvijo parlamentarnega dela pa je bilo predloženih tudi 17 novih interpelacij .Glavna se tičejo položaja v Severni Afriki, zlasti pa v Alžiru. Socialist Savary je predložil vladi vprašanje o položaju v Maroku, dve interpelaciji pa sta v zvezi z nesrečo v Le Mansu. Danes je Faure izjavil, da bo njegova vlada v prihodnjih tednih napovedala nov gospodarski program za povečanje proizvodnje v Franciji, za izboljšanje življenjskih pogojev in za okrepitev valute. Parlamentarci FLRJ zopet v Damasku DAMASK, 18. — Sinoči se je vrnila v Damask jugoslovanska parlamentarna delegacija. ki je na poti po Siriji obiskala več mest. V vseh krajih ljudstvo jugoslovanske parlamentarce prisrčno sprejema in pozdravlja. Jutri bo jugoslovansko delegacijo sprejel predsednik republike. PO RAZGOVORU S P1NAYEM je Adenauer odpotoval iz ZDA ..._____________ , falno objavil, da je bila veljav' progresivnim delom te stran- demokratične formule* ke, osnovna nasprotja med Skupine argentinskih uporniških letalcev, ki so pribežali v Urugvaj. obema pa so nastala glede vprašanj, ki zadevajo laične sile. «KD se mora držati svojih obvez- Ne more biti namreč pojasnitve na podlagi dvoumnosti. Metoda mora biti ravno nasprotna. Z drugimi besedami: proces pojasnjevanja se torej ni izvršil, temveč še slabše: stvari so ostale tam. kjer so bile*, je poudaril La Malfa. Lelin odklanja ponudbe? Kako je s koncentracionisti? Njihov voditelj Pella, katerega je tajnik KD Fanfani obiskal na domu, je baje izjavil, da je štiristranska formula politično nepripravna za izvedbo programa stranke in da zaradi tega on ne more vstopiti v Scelbovo vlado. Podobne izjave je dala večina ostalih koncentracionistov razen Andreottija in Gonelle. Nastane torej vprašanje, ali Scelba spričo takšnega Pellovega odgovora lahko računa na glasove koncentracionisfov, ko bo v četrtek postavljeno vprašanje o zaupnici v poslanski zbornici? Razen tega mora Scelba računati tudi na demokristjan-ske levičarje tako imenovane «gronkijevce», ki kažejo spričo Scelbove «operacije» precejšnjo skepso. Med te štejejo tajnika sindikatov CIST, Pastorea, o katerem smo že včeraj poročali, da odločno zahteva ločitev IRI od Confin- ponovno vzpostavljena. Javno mnenje pa bo se enkrat lahko samo opazovalo. Edina stvar, ki raste in ki postaja jasna v tej tekmi premetencev, je občutek zanikrnosti in gnusa.* Politični tednik ((Rirorgi-mento Socialista*, glasilo Neodvisne zveze socialistov, pa poudarja, da je sedanji položaj zgolj zrcalo zmedenega položaja, ki vlada v Krščanski demokraciji in ki kaže na notranjo krizo te stranke, krizo k; leži v osnovi krize koalicijske vlade. Ta kriza je istovetna z dejstvom, da so izginile ali pa se preobrazile vse «!evice» znotraj KD in v vedno večji težavi, da bi katoli- Smrtne obsodbe na Kitajskem TOKIO, 18. — Pekinški radio je javil, da so na področju Cang Kaj Kou v pokrajini Hopej blizu Pekinga odkrili protirevolucionarne skupine. 30 zarotnikov je bilo obsojenih na smrt ali pa na prisilno delo zaradi pro-tidržavnega delovanja. Zbirali so orožje, da bi pripravili upor. Radio je dodal, da so obtoženci ustanovili tajne družbe in se vrinili v šest kmetijskih zadrug, da pa je šlo samo za gibanje majhnega obsega, ki je bilo sedaj zatrto. Danes se bo v Londonu razgovarjal z Edenom - Pinayeve izjave o razgovorih treh zunanjih ministrov - Poslaniki držav NATO obveščeni o vsebini razgovorov WASHINGTON, 18. Poslaniki držav NATO so se danes sestali s svetovalcem ameriškega državnega departmaja Douglasom MacArthurom. ki jim je poročal o razgovorih treh zunanjih minietrov. ki so se zaključili včeraj v New Yorku. MacArthur je bil Dul-lesov svetovalec na newyor-ških razgovorih. V New Yorku pa je francoski zunanji minister Pina.v na tiskovni konferenci izjavil, da je bil med razgovori treh zunanjih ministrov dosežen popoln sporazum glede pogajanj s Sovjetsko zvezo. Pinay je nato potrdil, da je Adenauer sporočil zahodnim zunanjim ministrom, da ne bo potoval v Moskvo pred ženevsko konferenco, in sicer bo potoval šele potem, ko bo rešil nekatera še nerešena vprašanja med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Verjetno bo Adenauer obiskal Moskvo septembra. Zatem je francoski zunanji minister izjavil, da med Nemčijo in Francijo ni spornih vprašanj in da sta obe državi odločeni sodelovati v okviru zahodnega zavezništva. Kar se tiče Daljnega vzhoda je Pinay izjavil, da pri razgovorih v New Yorku niso govorili o Kitajski, ker so se razgovori nanašali ;amo na or-ganiziranje ženevske konference in na nemška vprašanja. Dodal je, da je verjetno, da bodo o Daljnem vzhodu razpravljali vladni poglavarji v Ženevi. Zatem je minister poudaril, da ni bil nikoli zaskrbljen, pač pa samo presenečen zaia-di informacij ameriškega tiska. češ da so bili med ZDA in Nemčijo sklenjeni sporazumi, iz katerih naj bi bili Francija in Velika Britanija izključeni. Dodal je. da sta mu Dul-les in MacMillan s tem v zvezi dala vsa zagotovila. Danes je Pinay sprejel na kosilo kanclerja Adenauerja. Kosila so se udeležili najbltž-ji sodelavci obeh državnikov S francoske strani se je izvedelo, da je Adenauer, izjavil, da je sporazumen z ustanovit, vijo francosko-nemške komisije za proučevanje načrta o j kanalizaciji Mozele. Zvečer je Adenauer odpotoval z letalom iz New Yorka v London. Pred odhodom je Adenauer prebral kratko izjavo, v kateri poudarja, da se vrača v Nemčijo ohrabren zaradi razgovorov, ki jih je imel v New Yorku in Wa-shingtonu. Dodal je, da je «zelo srečen, ker je imel priložnost informirati se nepo- sredno o mnenju zunanjih ministrov, ki so se zbrali v New Yorku, in ker jim je lahko sporočil nemško stališče o nerešenih vprašanjih*. V Londonu se bo Adenauer jutri razgovarj?' z Edenom in bo nato takoj nadaljeval pot v Bonn. Švicarski list «La Suisse* objavlja v zvezi v konferenco štirih danes vest, v kateri pravi, da bo konferenci štirih velikih sledil v Ženevi sestanek štirih zunanjih ministrov Ta sestanek pa ne bi bil takoj po konferenci štirih velikih, pač pa več tednov potem, in sicer po mednarodni atomski konferenci, ki se bo zaključila v Ženevi 20. avgusta. Izvedenci štirih delegacij bi v času med konferenco štirih velikih in štirih zunanjih ministrov pripravili skupne resolucije na podlagi navodil, ki bi jih dobili po razgovorih štirih velikih. Zvedelo se je tudi, da ij bo ob priliki konference štirih švicarska televizija povezala z mrežo «Eurovision» in bo oddajala televizijski program v dveh delih. V prvem delu bodo pripravljalna dela konference in prihod vladnih poglavarjev v Ženevo. V drugem delu pa bodo oddajali ceremonijo ob otvoritvi konference. Senat ZDA odobril avstrijsko pogodbo WASHINGTON. 13. — Ameriški senat je sinoči ratificiral avstrijsko državno pogodbo. Pred ratifikacijo je republikanski senator Jenner izjavil, da pogodba ne vrača v celoti neodvisnosti Avstriji in ustvarja iz nje «državo brez obrambe, ki bo v krat-. kem postala sovjetska Avstrija*. Demokratični senator Spark-man pa je trdil nasprotno, t.j. da bo Avstrija s pogodbo postala «branik svobode, ki se bo razprostiral do Vzhodne Evrope*. Republikanski senator Wiley je izjavil, da je Sovjetska zveza s podpisom pogodbe nudila dokaz bolj razumnega zadržanja. Senat je zatem odobril pogodbo s 63 glasovi proti 3. Proti so glasovali senatorji Jenner, Malone in Mac Char-ty, ki so vsi republikanci. Prekinitev trgovine med Francijo in Romunijo PARIZ, 18. — Francosko zunanje ministrstvo Javlja, da je bila zaradi stališča, ki so ga romunske oblasti zavzele do nekaterih francoskih državljanov, ki so zaprti v Romuniji, francoska vlada prisiljena odrediti prekinitev izvoza blaga v Romunijo. Poročilo zunanjega ministrstva pravi, da so bili od desetih francoskih državljanov, ki so bili svoj čas aretirani v Romuniji, trije izpuščeni novembra in nato je francoska vlada začela trgovinska in gospodarska pogajanja z Romunijo. Kot pogoj pa je postavila izpustitev omenjenih francoskih državljanov. Druga dva sta pozneje umrla v zaporu, tako da je sedaj ostalo v zaporu še pet francoskih državljanov. Francosko zunanje ministrstvo je 16. marca letos obvestilo romunsko poslaništvo v Parizu, da bo francoska vlada prekinila izvajanje franco-sko-romunskega sporazuma o trgovini in plačilih, ki je bil sklenjen 24. decembra 1954 če ne bodo kaznjenci v najkrajšem času izpuščeni. Dve hudi nesreči CAEN, 18. — Ob Normandijski obali se je potopil čoln, v katerem je bilo okoli 30 turistov. Nesreča se je dogodila kakih 300 metrov od obale. Pri nesreči je utonilo 17 turistov, trije so ranjeni, eden pa umira. Ni še znana usoda sedmih ali devetih oseb od 28 ali 30, ki so bile v čolnu. SAO PAOLO. 18. — v bližini mesta 0'lgnape se je avtobus s 40 potniki prevrnil v reko, ki je kakih deset metrov pod cesto. Pri nesreči je utonilo 2o potnikov, drugih 16 pa je bilo ranjenih. »POMI^Mtl l>\KV| Na današnji dan je bila leta 1942 uri vasi Ljubinje v Vzhodni Bosni osnovana 1. črnogorska brigada. Danes, NEDELJA 19. junija Janez F., Zorica Sonce vzide ob 4.15 ii1 za|on. ni 19.58. Dolžina dneva 15.43 Luy vzide ob 3.14 in zatone ob »M-Jutri, PONEDELJEK 2*. Silverij, Nenadej _ JSa pot J Včeraj'je izšla v Trstu enkratna priloga tržaškega slovenskega gospodarskega lista »Gospodarstvo« z naslovom iltalija-Jugoslavija«, ki vser huje tiekak pregled jugoslo-ransko-italijanskih gospodarskih odnosov. V uvodnem članku «Na pot» ji med drugim rečeno: To prilogo »Gospodarstva« smo posvetili jugoslovansko-italijanskemu gospodarskemu sodelovanju, ki mu je bila postavljena nova širša podlaga z beograjskimi in rimskimi sporazumi... Upamo, da smo v bistvu dosegli svoj namen: po svojih močeh pripomoči z nepristranskim obveščanjem k pospešitvi trgovinske izmenjave in utrditvi gospodarskega sodelovanja. Ni dvoma, da je takšno obveščanje eden prvih pogojev za odstranitev predsodkov, pomislekov in drugih ovir, ki običajno izvirajo iz neinformiranosti in so na poti vsakega zbližanja med sosedi. Ker nismo po prvotnem načrtu utegnili pripraviti prilo- IV PRISOTNOSTI URADNEGA PREDSTAVNIKA VLADE MINISTRA TAMBRONIJA PO RAZTEGNITVI NOVEGA ZAKONA 0 VAJbNCIH DANES OB 10. URI DOPOLDNE slavnostna otvoritev velesejma Ugodni zakonski predpisi za pospeševanje zaposlitve vajencev Otvoritveni govor bo imel predsednik velesejma dr. Sospisio - Včeraj so prišle v Trst številne tuje osebnosti - Prvi obisk člana madžarske vlade Jubilejna številka Primorskega dnevnika bo izšla sredi julija. Takrat bodo objavljeni tudi vsi že naročeni oglasi. Uprava ge za čas, ko je takoj po podpisu omenjenih sporazumov zavladalo čistejše in ugodnejše ozračje za gospodarsko sodelovanje, smo se odločili za drugi datum, to je za tržaški velesejem. S tem smo hoteli dati poudarek ne samo tej prireditvi, ki ima velike zasluge za mobilizacijo tržaških gospodarskih sil in okrepitev stikov s sosednimi in oddaljenimi narodi, temveč tudi vlogi Trsta kot posrednika v blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo*. Na Ig straneh prinaša priloga vrsto zanimivih člankov najuglednejših italijanskih tn jugoslovanskih gospodarstvenikov. Tako objavlja med drugimi dr. Stane Pavlič, ambasador v zunanjem ministrstvu FLRJ članek uGospo- danko sodelovanje med Ju-pristavijo in Italijo», dr. ing. Bruno Tarabocchia, ravnatelj pri Združenih ladjedelnicah CRDA in član upravnega odbora Italijansko-jugoslovanske zbornice objavlja članek z naslovom «Sadovi dobre volje na obeh straneh»; ing. Ernesta Sospisio, predsednik Ustanove tržaškega velesejma r.bjavlja članek *Tržaški velesejem na križišču svetovne trgovine», dr. Ples, višji svetnik trgovinske zbornice Slo-venije piše o «Goriškem deželnem sporazumu» itd. itd. Članki so pisani v slovenščini, italijanščini in srbohrvaščini. Priloga bo nedvomno naletela na veliko zanimanje pri vseh, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja, istočasno pa bo nedvomno — kot je že poudarjeno v uvodu — koristila v smislu medsebojnega spoznavanja in s tem utrjevanja in poglabljanja stikov. Prav zato je njena izdaja vredna vse pohvale. Obisk pravnikov iz Ljubljane Včeraj so dopotovali v Trst na obisk velesejma in tržaških pravnikov člani Društva pravnikov LRS iz Ljubljane. Na postaji so jih pričakali predstavniki društva «Prav-nik« iz Trsta, ki so toplo pozdravili svoje goste. Ob priliki obiska je bilo včeraj ob 18. uri na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Roma predavanje «0 komunah«, ki ga je imel podtajnik odbora za zakonodajo LRS dr. Globelnik. Gosta je številnim poslušalcem predstavil dr. Tončič. Predavanje o aktualnem vprašanju družbene ureditve v novi Jugoslaviji je zbudilo veliko zanimanje; sledila je tudi diskusija. Ljubljanski pravniki se bodo danes udeležili svečane otvoritve tržaškega velesejma, popoldne pa si bodo ogledali tržaško okolico, v domovino se bodo vrnili v ponedeljek. Zborovanje Združenja sanitarnih inženirjev Od 26. do 29. t. m. bo v Trstu zborovanje vsedržavnega Združenja sanitarnih inženirjev. V častnem odboru zborovanja so poleg najvtšjih predstavnikov krajevne civilne oblasti tudi nekateri ministri, med katerimi višji komisar za zdravstvo in higieno senatoi Tessitori. V nedeljo 2ti. junija bo v glavni dvorani tržaške univerze slavnostna otvoritev zborovanja V ponedeljek pa se bo začel v prostorih krožka trgovinske mornarice «Nazario Sauro* delovni del zborovanja. , Nova znamka Od 20. t. tn. bo v prodaji pri filatelističnem okencu glavnega poštnega urada znamka serije »Italia Turrita« z nominalno vrednostjo 12 lir, tiskana na novem filigramskem formatu z ivezdnatim dnom. Tudi včerajšnja noč je bila na velesejemskem prostoru izredno živahna, saj so po vseh paviljonih urejali zadnje podrobnosti, čistili razstavljeno blago, tako da bo za današnjo otvoritev imel velesejem čim lepše lice. Uprava sporoča, da bo občinstvo lahko prišlo na velesejem že od 9. ure zjutraj, vendar pa bo ploščad pred stavbo uprave ločena od ostalega velesejemskega prostora, ker bo tam ob 10. uri otvoritvena svečanost. Povabljenci boao tako prišli na omenjeni rezervirani prostor skozi glavni vhod, ki bo za njih odprt od 9.30 do 9.50. Otvoritveni govor bo imel predsednik velesejma ing. Ernesto Sospisio. Za njim bo pa govoril uradni predstavnik vlade minister za trgovsko mornarico Tambro-ni. ki bo proglasil velesejem odprt. Včeraj so pTispele na velesejem številne tuje osebnosti in med njimi: dr. Reim-bold Franz, direktor Ausstel-lung und Messe Ausschuss iz Kolna. dr. Mueller — Minervo uradni predstavnik Za-padne Nemčije na velesejmu, Hassan Seiffedin šef oddelka za velesejme ministrstva za načrtovanje Libanona. Aliče Tabet predstavnik libanonskih obrtnikov, Ghaleb Z. Barakat, tajnik jordanskega poslaništva v Rimu. Ahmed El Rahabi konzul Sirije v Rimu. Sutan Mohamed Rascid. veleposlanik indonezijske vlade v Rimu v spremstvu s trgovskim atašejem Olmarjem Jadi in tiskovnim atašejem Antonijem Sumitro Hardaio. Poslanik Indonezije Mohamed Rascid je včeraj obiskal tudi gen. komisarja dr. Pa-lamaro, s katerim se je za držal v prijaznem pomenku med katerim je izrazil veliko zanimanje njegove dežele za povečanje trgovinske izmenjave z Italijo in prometa s tržaškim pristaniščem. Gen. komisar pa mu je zagotovil, da tržaški gospodarski krogi s simpatijo pozdravljajo vse kar naj prispeva k povečanju trgovskih stikov z Indonezijo. V jugoslovanski kolektivni paviljon pa sta prispela predstavnik trgovinske zbornice iz Slovenije dr. Ples in direktor podjetja Export projekt, ki urejuje kolektivno razstavo. Za pripravo kolektivne madžarske razstave je prispel delegat Madžarske Lonvai, medtem ko bo madžarski minister Ivan Kalo šef delegacije Ljudske republike madžarske prispel na tržaški velesejem 24. t. m. Ta obisk bo prvi uradni obisk visoke obiščite VII. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V TRSTU letajas 3 VII m > Odprt bo: danes ob 9. uri vhod iz Ul. Rosselti ob 11.30 glavni vhod Danes bodo izžrebane nagrade: 1. RADIJSKI APARAT SM 6033 (darSiemens d.d.) 2. ZABOJ LIKERJEV tovarne STOCH. d. d. l bo rezerviran prostor ob glavnemu vhodu velesejma; 2. za avtomobile; Ul. Rossetti, Ul. Lamarmo-ra, Ul. delle Milizie in na novem prostoru med Ul. Rossetti in Trgom lppodromo; 3. za motorje; nasproti glavnega vhoda na velesejem, na desni strani Ul. Revoltella, Ul. Rossetti med Ul. Cumano in Ul. delle Milizie; 4. za avtobuse: Trg lppodromo in po potrebi tudi na prostoru med tem trgom in Ul. Rossetti; 5. za razstavljavce: Ul. Settefontane; 6. za taksije: osem vozil bo parkiralo poleg bivšega vojaškega avtomobilskega parka tako, da bo prvi voz v višini Ul. Ippo-dromo, eno vozilo bo parkiralo poleg glavnega vhoda in tri vozila na Ul. Rossetti. Podjetja morajo predložiti namestitvenemu uradu sezname vajencev Ul. lppodromo med Ul. Rossetti in Ul. Settefontane, Ul. Settejontane med Ul. Vergerio in Ul. lppodromo, Ul. delle Milizie med Ul. Lamarmora in Ul. Rossetti, Ul. ReviOlteUa med Ul. Pic-cardi in Ul. Rossetti' Prepoved parkiranja: Ul. lppodromo v predelu okrog glavnega vhoda na velesejem, Ul. Rossetti na desni strani od Ul. Cumano. Prostori za parkiranje: 1. Za predstavnike oblasti Prispevki za sklad stavkajočih varilcev Razredni sindikati so zbrali do včeraj okoli gO.OOt lir za stavkovni sklad stavkajočih varilcev ladjedelnice Sv. Marka. Zbiranje prispevkov se nadaljuje. Enotnemu stavkovnemu odboru so Razredni sindikati izročili včeraj prvi obrok zbranih prispevkov, in sicer S7.000 lir. V podporni sklad je Razredni sindikat tiskovnih nameščencev prispeval 3M06 lir. Razredni sindikat ponovno poziva vse delavce, naj po svojih močeh prispevajo k čimveč-jemu uspehu nabiralne akcije. 2. maja je bil z dekretom vladnega komisariata raztegnjen na Trst novi italijanski zakon o vajencih. Ta zakon določa, da so obrtniki popolnoma oproščeni plačevanja prispevkov za socialne zavarovanje vajencev, druge kategorije pa uživajo pri tem precejšnje olajšave. Vsi obrtniki in drugi delodajalci, ki hočejo uživ,ati te ugodnosti ali olajšave, morajo predložiti namestitvenemu odseku u-rada za delo sezname na posebnih obrazcih, ki jih dobe na tem odseku. Za vajence, ki so bili zaposleni 2. maja 1955. morajo delodajalci predložiti sezname najkasneje do 10. julija 1955. Ob raztegnitvi omenjenega zakona pa so se ohranile tudi ugodnosti, ki jih je določila za najemanje vajencev svoj čas s posebnim ukazom bivša ZVU. Novi zakon pa uvaja razne spremembe glede najemanja vajencev kakor tudi glede njihovega strokovnega usposabljanja. Spričo u-godnosti, ki jih določa, pričakujejo, da bo pospešil sprejemanje vajencev na delo zlasti v raznih obrtniških delavnicah. Po novem zakonu ne veljajo za vsa podjetja enake določbe pri najemanju vajencev, čeprav jih lahko najame vsako podjetje. Podjetja, ki imajo več kot 10 uslužbencev, morajo najemati vajence po namestitvenem uradu ter morajo plačati za vsakega vajenca po 170 lir socialnih prispevkov na teden, če gre za vajence, ki morajo biti zavarovani tudi proti nezgodam na delu in profesionalnim boleznim: po 130 lir na teden za vajence, za katere poslednji zavarovanji nista potrebni. : VEDNO VEČJE ZAOSTROVANJE STALIŠČA VODSTVA CRDA Intervencija predstavnikov DZ pri Palamari v zadevi varilcev Palamara izrazil upanje, da se bodo razbila pogajanja kmalu spet začela in privedla do rešitve - Jutri zborovanje vseh delavcev CRDA Vladni generalni komisar dr. Paiamara je včeraj ob. 11. uri dopoldne sprejel predstavnike Delavske zveze, katere je spremljal tudi videmski poslanec KPI Beltrame. Sindikalisti so dr. Palamari orisali vsa dejstva, ki so privedla do sedanjega napetega položaja v CRDA ter ga opozorili na odgovornost ravna-madžarske osebnosti v Trstu teljstva CRDA za dolgotrajno po vojni. Tržaška občina obvešča o vrsti ukrepov, s katerimi bodo uredili promet ves čas velesejma od 19. junija do 3. julija. Ti ukrepi so sledeči: Ulice zaprte za promet od 8.30 do 23.30. Ul. Rossetti med Ul. Revoltella in Ul. Cumano, stavko varilcev, ki bi se ji lahko prav gotovo izognili, če bi pokazalo več razumevanja za zahteve in potrebe varilcev. Sindikalisti so prosili dr. Palamaro, naj posreduje, ker so dosedanja pogajanja dokazala, da nima ravnateljstvo CRDA nobenega namena, rešiti nastali spor in pristati OB OBNOVITVI POTNIŠKE PROGE TRST-NEV/ YORK Kdaj bo Pomorska postaja spet služila svojemu namenu? Od začetka vojne do danes je Pomorska postaja, ki je bila zgrajena in opremljena s potrebnimi napravami za potniški promet, zasedena po vojaških enotah Na petkovi seji tržaškega nera, kdaj mislijo vrniti po- občinskega sveta je svetovalec dr.4 Teiner sporočil, da bo 28. oktobra letos obnovljena pomurska potniška proga Tnt —New York Na tej progi bo vozil« motorna ladja «Vulca-ma«, ki jo bodo končno vrnili našemu pristanižču To je brez dvoma razveseljiv dogodek in pričakovati je, da bodo rimske pomorske oblasti vrnile Trstu še motorno ladjo «Saturnia», ki je skupno z «Vulcanio» pred vojno vozila na progi Trst—New Ybrk. Z obnovitvijo te važne pomorske proge in z obnovitvijo in vzpostavitvijo nekaterih prog z Afriko in Avstralijo, kot tudi z zahtevo, da se vzpostavijo še druge potniške pomorske proge z Ameriko, Bližnjim vzhodom. Afriko, Indijo ir. Daljnim vzhodom, postaja nujno tudi vprašanje pomorske postaje, ki je bila zgrajena med obema vojnama in ki Je že vsa povojna leta zasedena po vojaikih edinicah. Ta pomorska postaja je bila zgrajena za potniški promet tržaškega pristanišča in je bila o-premljena z vsemi tehničnimi, higienskimi, turističnimi in gostinskimi uradi in prostori. Nudila je potnikom, ki to se vkrcali v Trstu za prekomorske dežele, vse tiste udobnost., ki jih tuji potniki potrebujejo, ko po več ur čakajo na vkrcanje. Tako so bili na pomorski postaji turistični u-radi. velika restavracija, udobne čakalnice, razni informativni uradi pomorskih družb ter higienske in druge naprave, ki so bile na razpolago potnikom pred odhodom ali ob prihodu v naše mesto Med vojno je te prostore zasedla vojska in so ostali zasedeni po vojaških edinicah do danes; baje je sedaj tam nastanjena četa karabinjerjev. Na vprašanje svetovalca Tei- morslji potniški postaji njeno naravno vlogo. ,je župan Bartoli izjavil, da je vprašanje ie skoraj rešeno. Dejal je. da so vse zainteresirane ustanove (vojska, Javna skladišča, pristaniško poveljstvo, pomorske družbe. državni oddelek za javna dela itd.) za to, da se pomorska postaja uredi, da bo služila svojemu namenu. Zdi se, da so na razpolago že denarna sredstva in da bodo Javna skladišča, ki so vedno upravljala pomorsko potniško postajo, začela v najkrajšem času z deli za obnovitev tega pomorskega objekta. Obnovitev pomorske postaje bo brez dvoma vplivala na povečanje potniškega pomorskega prometa skozi Trst in s tem mednarodnega turizma, ki prinaša toliko koristi obmorskim mestom. Nezgoda na velesejmu S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letnega mehanika Marija Marcuso iz Ul. Madon-nina, ki se je ponesrečil med delom v prostoru tržaškega velesejma. Marcussi, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, so zdravniki ugotovili hud zlom zapestja desne roke. Nezgoda med igro Med igro s svojimi prijatelji je komaj 4-letni Bruno Norbe-no iz Ul D'Alviano 19 včeraj proti večeru tako nerodno padel. da si je zlomil podlalitni-co desne roke, zaradi česar ga je njegova mati s taksijem odpeljala v bolnišnico, kjer so otroka pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega bo otrok okreval v 30 ali 40 dneh. na katerokoli ureditev, ki bi ne bila popolnoma v skladu z njegovim diktatom. Ravnateljstvo CRDA hoče vztrajati na svojem nepopustljivem stališču, kar potrjuje tudi vse njegovo dosedanje ravnanje. Najprej je namreč izdalo ukrep, ki je povzročil stavko varilcev, nato je neupravičeno suspendiralo veliko število delavcev, ukinilo nadurno delo in končno skrčilo delovni čas na 40 ur na teden. Sedaj pa je začelo celo širiti vesti o možnosti izprtja. Dr. Palamara je sindikalistom odgovoril, da je stalno sledil razvoju položaja in pogajanjem ter da je bil tudi v stiku s strokovnjaki iz česar sklepa, da se spor suče predvsem okoli množine e-lektrod. ki bi jih morali varilci porabiti. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je v CRDA v Trstu potrošnja e-lektrod pri varjenju za tretjino manjša od povprečja v drugih italijanskih podjetjih. Zato je naročil uradu za delo. naj stvar natančneje prouči. Ko bo vprašanje natančno poznal, bo poskrbel, da urad za delo ponovno skliče obe stranki, da se bosta pogajali na stvarnih osnovah. O včerajšnjih razgovorih je izdal vladni generalni komisariat tudi svoje poročilo, v katerem pravi, da je dr. Palamara izrazil sindikalistom upanje, da se pogajanja zopet začnejo in da privedejo do rešitve, ki bo omogočila našim ladjedelnicam tudi v interesu delavcev konkurirati z drugimi ladjedelnicami. Predvčerajšnjim so se sestali predstavniki Delavske zveze in Delavske zbornice in razpravljali o stavki varilcev in njenem nadaljevanju. Delavska zveza je predlagala, naj bi se napovedala v vseh obratih CRDA splošna stavka, predstavniki Delavske zbornice pa so menili, da bi bilo treba tako akcijo prej temeljito pripraviti in zbrati več sredstev za stavkovni sklad. Ker bo jutri ob 16. uri zborovanje vseh delavcev CRDA. so se oboji sindikalisti sporazumeli, da se bodo dokončno zmenili po tem zborovanju. Jutri bo v vseh obratih CRDA od 15. do 24. ure stavka, dopoldne pa bo na sedežu Delavske zveze sestanek stavkajočih varilcev. Nabiralna akcija za stavkovni sklad se nadaljuje. Delavci Tovarne strojev so izročili enotnemu odboru nove prispevke, in sicer 80.000 lir, delavci Arzenala 120.000 lir, pristaniški delavci skupno 96.000 lir. Manjše vsote so izročili tudi delavci drugih podjetij. Doplačila taks za motorje in avle Ministrstvo za finance je sporočilo vsem podrejenim tt-radom navodila za aplikacijo zakona o povišanju avtomobilskih taks. ki stopi v veljavo 1. julija. Navodila predvidevaj nek^tern manjše n«1 pravke, tako da se n. pr. zač- ne tabela za taksiranje avtomobilov s postavko «do 5 KS» in ne «do 10 KS«, kot je bilo prej določeno. Prav tako to določili ceno 300 lir za nabavo značke, ki bo veljavna za tri dvomesečja v korist novih avtomobilov italijanske produkcije. Clen 12 novega zakona predvideva tudi 50-odstotni popust pr' plačevanju taks z-A tiste nove italijanske avtomobile ki so pred nedavnim prišli na trg in ki imajo naslednje karakteristike; so pripravni z.i vožnjo izven ceste, imajo 8 prestav in gonilno silo na vseh štirih kolesih. Ta olajšava velja za dobo 5 let. Tisti, ki so plačali takso za avtomobil ali motor z» leto 1955-, morajo razliko doplačati do 31. avgusta t. 1. Po tem datumu se bo proti kršilcem ukrepalo v smislu zakona. Avtomobilski klubi bodo doplačila sprejemali od 26. junija dalje. Svečana otvoritev podjetja Sv. Just Včeraj dopoldne so v Saveljskem industrijskem pristanišču svečano otvorili novo ladjedelniško podjetje «Sv. Just«. Podjetje bo izdelovalo vse lesene nadgradnje ladij, notranje opreme salonov, kabin in ostale pomožne ladijske naprave. Daljši pozdravni govor je ob tej priliki imel predsednik Saveljskega industrijskega pristanišča odv. Forti, ki je o-menil stalno rast števila podjetij v tem pristanišču in podčrtal upanje, da bo lahko kmalu položil temeljni kamen novega stanovanjskega naselja v okviru tega pristanišča. Poleg njega je novo podjetje pozdravil tudi tržaški župan, dr. Macciotta kot predstavnik generalnega komisariata in prof. Florit, predsednik Združenja malih industrijcev. Novi obrat zaposluje okrog 30 delavcev in je najmoderne-je urejen. Na ladji umrl Zgodaj popoldne je 36-letni Spartaco Zaccaria iz Ul. Puccini opazil svojega 40-letnega delovnega tovariša Giuseppa Novela istotako iz Milj negibnega na krovu ladje «Cassia», ki jo bodo jutri splovili v ladjedelnici «Felzsegy» in ker je mozu prihajala iz ust kri je mislil, da se mu je pripetila nezgoda. Takoj mu je priskočil na pomoč in ga je tudi z rešilnim avtom Rdečega križa spremil v bolnišnico, kamor pa so Novela pripeljali že mrtvega: nesrečnež je namreč med prevozom izdihnil. Zdravniki, ki so ga takoj pregledali so izključili, da bi Novel podlegel poškodbam zaradi nesreče temveč so njegovo smrt pripisali jetiki, za katero je mož bolehal. VHEME VČERAJ Najvišja temperatura 25.4, naj-nižja 18.6, ob 17. uri 25.1. zračni tlak 1017,3 stanoviten, veter 8 km jugozahodnik, vlaga 5 odet., nebo iasno, morje mirno, temperatura morja 20.2. Novi predpisi glede orožja in razstreliv Z raztegnitvijo zakonov o javni varnosti na tukajšnje o-zemlje se bodo morali tudi tu izvajati vsi predpisi glede o-rožja, ‘'treliva ir* razstreliv kakor v ostalih pokrajinah italijanske republike. Zato morajo vsi imetniki orožja, streliva in vsakovrstnega razstreliva prijaviti to orožje itd. kvesturi, komisariatom javne varnosti ali karabinjerskim postajam, kjer ni sedežev policije. Prav tako je treba vedno prijaviti premestitev orožja, streliva itd. v nova skladišča. Vsi tisti, ki so prijavili orožje itd. še pod bivšo ZVU, morajo predložiti kvesturi ali komisariatom potrdi- 04 danes in ned velesejmom bo imel vetecejem sledeče telefonske Številke: 41-M2, 41-913, 41.114, 41-415, 41.511, 41-512, 41.513, 41-514, 94-214, 94-215. la o prijavi. Prijave pa so seveda oproščene oborožene sile, strelske družine, lastniki zbirk starega orožja, osebe, k: smejo biti oborožene zaradi svojih poklicev, toda samo za orožje, ki jim je običajno dovoljeno, kakor tudi osebe, ki so pooblaščene za izdflavu in trgovino z orožjem, strelivom in razstrelivom. RAZPIS Podporno društvo «Dijaška Matica» v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1955-56' 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ). 2. Prosilci lahko prosijo; a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Podjetja, ki nimajo več kot 10 uslužbencev, najemajo tudi vajence po namestitvenem uradu, toda jih lahko zahtevajo poimensko. Obrtniki pa lahko kar sami neposredno najemajo vajence, le da jih morajo nato prijaviti namestitvenemu uradu; pri tem pa so oproščeni, kot smo že dejali, vseh prispevkov socialnega zavarovanja. Namen novega zakona je tudi. da se vajenci temeljito priučijo svojemu poklicu pri skupnem delu z izkušenimi delavci. Kot vajenci se lahko najemajo mladinci od 14 do 20 let starosti. Učna doba ne sme presegati dobe, ki jo določajo delovne pogodbe za posamezne stroke. Delovni čas vajencev ne sme presegati 8 ur na dan in 44 ur na teden, pri čemer so vštete tudi ure pouka. Vajenci, ki dopolnijo 18 let starosti in dve leti učne dobe, imajo pravico do usposobljenostnih izpitov. Zakon vsebuje še razna druga podrobna določila. Je v marsičem ugoden in vzbuja upanje, da bo pospešil najemanje vajencev, po drugi strani pa ima tudi svoje negativne plati, zaradi katerih je naletel na kritike delavcev in tudi delodajalcev. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo na novo urejena knjižnica pričela poslovati danes 19. t. m. Knjižnica bo odprla vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Običajni nedeljski sestanek odpade, ker priredi klub iz-le: v Dolino. V Dolini si bomo ogledali razstavo strokovnega tečaja. na kateri nekateri učenci razstavljajo tematske zbirke znamk. Po ogledu razstave bo predstavnik kluba nagradil razstavljavce tematičnih zbirk. Zbirališče pred dolinsko šolo ob 17. uri. Obveščamo, da odhajajo avtobusi iz mesta vsake pol ure. ( snLSHK PRitt«nrmi~) Slovenska nižja industrijska strokovna šola V ROJANU, Ul. Montorsino 8-III.. prireja ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliškjh ročnih del ter gospodinjskih izdelkov. Razstava 06iane odprta samo še danes 19. junija od 9. do 13. «n od 15. do 19. ure. Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na OPČINAH priredijo ob zaključku šolskega leta 1954-1955 šolsko razstavo svojih izdelkov. Razstava bo odprta samo se danes 19. junija nepretrgoma od 9. zjutraj do 19. ure. Učenci m učenke nižjega industrijskega strokovnega tečaja v DOLINI priiedijo razstavo risD, ročnih del in kuharskih izdelkov. Razstava bo odprta do torka 21. t. m. od 9. do 13. in od 15 do 19. ure. Ker je na zavodu veliko Uti; bitel.iev filatelije, bo na razstavi tudi kotiček za filateliste Na šolah nabrežinskega ravnateljstva bodo danes 19. t. m. sledeče zaključne prireditve in razstave: Na , šoli v SESLJANU v šolskih prostorih ob 18. uri bodo izvajali igro v štirih delanjih aPsvelčkova piščalka« m pevske t0Sola v ZGONIKU. Na cerkvenem dvorišču ob 17. uri Pavla Golie igro v štirih dejanjih «Jur- £EŠo\a v GABROVCU. V vaški dvorani ob 17. uri prireditev igre •Mačeha in pastorka«. Soh v STIVANU in MEDJI VASI imata skupno prireditev v medvejskj šoli ob 16. uri. Na sporedu sta igri «Vedež« in »Vrnitev«, razne pevske točke in deklamacije. Sola v ZGONIKU razstavlja v dneh 19., 20. in 21. junija ročna dela in kuharske izdelke. Ravnatelj slovenskega industrijskega tečaja v NABREŽINI in oddeljenih razredov pri SV. KRIŽU vabi k ogledu razstave del naših dijakov, ki bo danes in jutri v prostorih obeh šol. Osnovna šola v DOLINI priredi nocoj ob 20. uri igro «Rdeča kapica. PLES J LONJERJU Mladina Prosvetnega društva Lonjer-Katinara priredi danes 19. t m. ob 19. uri ples pri Zupanovih. Vljudno vabimo vse stare in mlade. Domač pršut in dobra kapljica. Avtobus vozi vsake četrt ure s Trga Stare mitnice. Igra domač orkester «More naš«. OD VČERAJ DO DANES IIOJSTVA. SMRTI IN POHOKB Dne 18. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb. porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: uradnik Lueiano Vivarelli in gospodinja Dorina Vocca. električar Roberto Piccione in gospodinja Clau-d a Mazzarcli, mehanik Giorgio Soraule in šivilja Anita Monle-calvo. električar Mario Laper-tosa in gospodinja Giuseppina Manfredi, mehanik Bruno De-marchi in gospodinja Nidia Gre-mese. šofer Giovanni Fonda in šivilja Margherita Contento. zastopnik Bruno Verita in knjigo-vezka Nerina deila Pietra, šofer Giusto Giacomelli Battiston in gospodinja Odinea Orlandini, veterinar Giovanni Breuer in zo-spodinja Iris Mandolfo, tapetmu Giuseppe Mekovec in frizerka Barbara Ba&elli. UMRLI SO: 70-letna Teresa Blascoito vd. Sulli, 75-letna E-milia Marini, 54-letna Concetta Nessich por. Buiese. 78-letni Giovanni Percavassi, 6«-!etna Fran-tesoa Stibil vd. Vuga, 82-letni Giovanni Bighelli, 2 meseca stara Giovanna Ardito. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC Gmeiner, Ul. Giulia 14; picrio-la, Ul. Oriani 2; Minerva, Trg sv Frančiška 1; Godina, Trg 'V. Jakoba 1; Prendini, Ul. T. Ve-cellio 24. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AH'Alabarda, Ul. delTIstria 7; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi ba; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galerto, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Mizzan. Trg Vene-zia 2; Vielmetti. Trg della Bor-sa 12; Croce Verde, Ul. Com-merciale 26. LOTERIJA BENETKE 20 23 73 66 59 HAR1 34 24 82 23 55 C AGL1ARI 34 41 64 40 19 FJRENZE 85 71 10 38 z0 GENOVA. 84 21 36 29 85 MILANO 67 19 78 65 59 NAPOL1 71 58 41 73 14 PALERMO 74 24 72 31 14 ROMA 63 85 79 22 41 TORINO 50 71 22 26 46 GLASBENA MATICA V TRSTU Žeblju nastopi glasbene šole bodo: danes ob 16. uri v kino dvorani v Nabrežini. 21. junija ob 20 30 v Ul. Montecchi 6-IV. Poleg solistov bodo nastopili še pomnoženi šolski orkester, solski pevski zbor ter mladinski pevski zbor iz Nabrežine. Solski zbor bo izvajal: Vrabec; Gor čez jezero ■ vodi Julijan Colautti; Žirovnik Večernica - vodi Ubald Vrabec ml.; Žirovnik; Kukavica - vodi Albin Verginella; Flajš-man: Pod oknom - vodi Vladimir Vodopivec; Foerster; Pevec - vodi Frida Valetič. Solski orkester pa bo izvajal: Haydn - Vrabec: Trije divertimenti; Plat-ti: Koncert za klavir in godalni orkester, solist Tatjana Uršič, 1. r. sr. Sporedi se dobijo v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29 - telefon 29779 ter eno uro pred pričetkom prireditev. 14 O I’ K It Poročila v slovenščini: 13.30, 19.30, 23.30 H ap Hrvaška puiocila: vsak 20.20. .. 115, Poročila v italijanščini. 12.30. 19.00. 23.00 ^ 7.45 Jutranja glasba; »-1® san spored slovenskih i« slovanskih narodnih Rossetti. 15.30: »Prošnja za po- milostitev«, M. Morgan, R. Val-lone. . .. , , Eitceisior. 15.00: «Bolj ziv xot mrtev« D Martin, J. Lewis. Fenice. 15.00': «Tri ure za ubijanje«, D. Andrevvs, D. Reed. Nazionale. 14.15: «Mariia Antoi-netta«, N. Shearer, T. Power. FModrammatico. 15.00: «Obupno iskanje«, H. Keel, P. Medina. Supercinema. 14.30: «Zelezna ro- kavica« U. Thiess. R. Stack. Arcobaleno. 15.00: «Trdnjava tiranov«, B Montalban. Astra Rojan! 14.30: »Človeški torpedi« R. Vallone, A. Checchi. Capitol 15.00: «Tri broadwayska dekleta«, M. Champion. D. Reynolds. , ............ Cristallo. 14.00: «Latinski ljubimci« L Turner, R. Montalban. Grattacieio. 14.30: »Ščepec sreče«, D Day. Alabarda. 14.00: »Vrni se, moja mala!«, M. Vitale. Aurora. 15.00: »Pred orkanom«, V Heflin, A. Ray. Armonia. 16.00: »Napolitansko pismo«, G Rondinella. Ariston. 16.00: »Štiri v medicini«, K Bogarde. Garibaldi. 14 30: «Izpoved dekleta«. C. Moore. Ideale. 14.30: »Napad Kybrov», T. Power lmpero 14.30: «Glenski tiran«, . O. VVelies. Italia. 15.30: »Strast«, A. Valli. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 16.00: »Steza slonov«, E Tavlor. Kino ob morju. 15.00: «Johnnv C.uitar«, J. Cravvford. Moderno. 15.00: »Sla po oblasti«, W. Holden. Savona. 14.00: »12 metrov lju- bezni«. Viale. 14.30: »Tarzan v prepovedani džungli«, G, Scott. Vittorio Veneto. 14.30: «Pred večerom«. P. Stoppa. Azzurro. 14.00: »Tanganika«, Van Heflin. Belvedere. 14.30: «,Mešanka iz Sa-cramenta«, R. Scott. Marconi. 15.00: «Gorie premagancem«, L. Padovani. Massimo. 14.30’ «Patrulja rdečih jopičev«, J. Craig. Novo cine. 14.30: «Indijska zvezda«, C. VVilde. Odeon. 15.00: »Ljubezenska pe- sem«, c. Vilia. Radio. 14.30: »Saskatchevanski rdeči jopiči«, A. Ladd. Venezia. 14.30: »Cm oblak«, B. Cravvford Skedenj. 15.00: «Proti vsem za-stavsm«, E. Flvnn. M. 0’Hara. Kino na Opčinah. 15.00: »Vrnila sem se zate«, W. Buergen, T. Lingen POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: «Ne streljati, poljubi me!«. D, Day. Ariston. 21.00: »Štiri v medicini«, K. Bogarde. Grad Sv. Just. 21.00: «Sijajna zaskrbljenost«. Paradiso. 20.30: «Kilimandžarska snežišča«, G. Pečk Ponziana. 20.30: «Mambo», S. Mangano. Rolan. 20.45: »Ščepec norosti«. D Kaye. Secolo. 20.30: »Zgodba Glenna Millerja«, J. Stevvart. NEDELJA, 19. Junija 1955 TI!«I I' ru«'I AJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Vesela glasba; 8.50 Britten; Glasbena matineja; 9.00 Kmetijska oddaja- 9.30 Domača glasba; 11.10 Priljubljene melodije; 11.15 Berlioz: Trije odlomki iz opere »Faustovo pogubi itn je»; 12.00 00-daja za najmlajše: Jurček in gozdni mož; 12.30 lz operetnega sveta; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasba iz revij; 15.00 Poje zbor slovenske srednje šole Iz Tista; 16.00 Malo za šalo — malo zares; 16.13 Promenadni koncert; 16.45 Škerjanc: Kor.cei-tino za klavir in orkester: 17.00 Poje moški zbor iz Sempolaia: 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Koncert v D-duru; 19.00 Pestra glasba; 19.45 Poje Benia-mino Gigli; 20.00 Šport; 20.30 Mascagui: »Prijatelj Fritz«, opera v 3 dej. Po 1. dej. ob 21.03 Športni komentar; 22.30 Glasba Johanna Straussa; 23.05 Chopinove mazurke in poloneze. T II N I' >. 1200 Glasba Gaetana Donizet-fi ja; 14.15 Franco Antonicelli: »Vizitke«; 14 30 KI Campanon; 16.00 Slavni solisti; 17.00 Reportaža z nogo m. tekme; 18.00 Simfonični koncert dirigira Eugene Armandy: 19 45 Šport: 2105 ((Tisti... Iz Neaplja«, radijska glasbena komedija narodnih u.™ „.oe kmetovalce: - Sporfd zabavnih in P!e5n»' ,; tivov; 9.30 Mladinska 0 ,«j(l 10.00 Glasbena matineja; Zena in dom: M-00 Ne*1^ simfonični koncert: 13.49 ,u't0. po željah; 15 00 Tekmovanie sv, svetnih društev: PD Brali! PD Bilje pri Renčah; 16-™eeft; del j': ki promenadni , 1(0 17.15 Cario Veneziani: *‘1; otrok«, radijska igra v - .j 18.00 Iz operetnega sveta; Šport; 20.00 Glasba po zeiJ, oo 20.35 Jurina ia Franipa; Spored zabavne glasbe. » t. o * !•; * i .i A .(27.1 m, 202.1 III, 212.4 I« . Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. in.00. 17.00 in 22.01' 8.00 Otroška predstava - ^*,r,. Albrehtova: Punčka se je *rpt. 8.35 Glasbeni mozaik; mi Mirze Safija; 9.30 Sloye”_:e narodne in umetne pesmi PL. zbor »Slovenske filhartnonu TKI KV 1X1 JA Iti 10.15 Kmetijska ura: Športno popoldne; 17.40 1 Shavv: »Junak«, telev, igr?., ^ oej.; 20.30 Tedenska revija variete; 20.55 «Dve sto d"®, mu«, telev. igra; 22.00 vi^. Pratolini: »Izpraznitev«. Wv ■ 22.15 »Mi in Vi«, nemogoč' j logi; 22.35 Film ((Diplon,l,w kovček«; 23.00 Šport. r r Ul. sv Fran. čiska 20/1 IL tel. J7-33* sprejema in. serate, malt oglase, osmrtnice m orUJ od 8. do 12.30 in od l®-18. ure. Mali oglasi STALNO HIŠNO POM oC^t išče 3-članska slov družin*^ n, slov na upravi Ul. sv. čiška 20. ... od KOLESA, moška in žensk a. ai 8.000 lir, kolesa za prevoj » .fSa po 22.000 lir, motorna * ,0ii. po 5U.000 lir. na obroke. M* Ul. Pieta 3. PRODAM osebni avto * [}l. 1400« v zelo dobrem stan)«. Colog.na 48. , lif MIZARSKEGA VAJENCA delavnica v Ul. Zovenzon' ' Izredna prilika PATENTIRANA NAPMV* s katero se v dveh m i#U* ero tah vsako navadno spremeni v NALl’vSj PERO; približno pripravljenih posr«',r nih naprav. ^ S tem sistemom jj ne navadno pero ®,e upogljivo in z njim napisali, ko da bi zlato, vsaj TRI •* protokolnega formata. jjiuiunuiiicgd iuiiii“- da bi vam bilo treba .j, makati peresce v & niku. , Pripravna za šole. ° žine, urade itd. PRODA SE CELOT^ PARTIJA ZA 200.00» L1 NASLOV NA UP*aVI NAŠEGA LISTA ZOBOZDRAVNIC^1 ambulatoRU . Dr. A. M. Sonc*1* zobozdravnik-k'rU.^Bi, Ustne in zobne b0' zobne proteze- ^. Sprejema od 10- ,,re. in od 15. do Ulica Torrebianca cj) (vogal z III. C»rOu tel. 37-11*-'-"^ ADRIA EXPHE?S TRST - Ulica Cic«Jf°n tel. 29-243 P O C 1 T N IC?b1H. OB MORJU. V OB JEZKR1" Predstavni?«?® za /dravili>cJ^|f«jA RADENSKA in OOBHNA eeni Penzion 1700 lir ■ vnjšk' je vključen ' .in pregled in kope11' " ' it Preskrba trgovsk'"' ,n vadnih, turistte n tranzitnih vizu«'0 JUGOSLAVIJA " .i/ov ^ Prodaja voznih *»: avtobuse « THVS.%lO LAGO Ul CA.VAJ 0b ntdeljski odhLa 7.30 uri , 0(- GRADO - dnevni ob 8 30 uri gitif MILANO - dnevni di ob 21. UI!trl,t n» 4 r.PNOVA - trikr*1 cXo°bCHlAf°0& krat na ted ob 21. uri odh? S odhod’ mmmtmmmmmmmmmmmmaaaimmotmmmtm^mimihi^ Q y DELAVNICA MEHANIČNIH IZdEL- A. Fabian,' TRST UL. COH I I 2 _ TEL. Diesel.^Pr^J specializirana za izdelavo motorjev Uie ’|aVo podjetjih, revizije, mehaniCn* izdelke, <> avtogeno in elektncno varje" ar0in Popravila na krovu: motoijev Diesel. P . p0joP in kotlov ter vseh pomožnih naprav P strojih in napravah na krov 19. junija 1955 ~^&- 1 os p[S£Ti naimnsi um m mnmrn | SPOMNIMO se naših padlih Avrelij Lukežič ŽETEV RENATO FURLAN rojen v Trstu 4. 3. 1914 pogrešan od vstopa v NOV VIKTOR KRALJ rojen v Trebčah 15. 1. 1922 pogrešan od 6. 5. 1944 ALFONZ LEBAN rojen v Slivnem 27. 2. 1903 umrl v Mauthausenu MARJO LARIS1CH rojen v Miljah 26. 4. 1908 umrl 26. 9. 1944 v Rižarni LEONARDO ERCOLANI rojen v Trstu 1 . 7. 1972 padel 2. 18. 1943 pri C. kaiu ur PIETRO FABRIS-GIUSEPPE roj. v St. Petru (Gor.) 11.11.1396 umrl S. 12. 1943 v Dachauu STANKO DEZJOT rojen na Mislicah 9. 2. 1901 umrl 18. 5. 1945 v Linzu hodne okolice Trsta je domačnost in prisTČnost uprizoritve še stopnjevalo. Vsekakor je k navedenemu uspehu prispevala tudi inscenacija, vkomponirana med naravno zelenje in arhitekturo zgodovinskih Križank. Obširni, estetsko učinkoviti in akustični prostor je omogočil igralcem naravno in sproščeno igro. Zanimanje za »Primorske zdrahe« se je od predstave do , predstave stopnjevalo. Zato se je zavod «Ljubljan-ski festival« na željo kulturne Ljubljane odločil in zaprosil vodstvo Tržaškega Slovenskega gledališča, da dartes zvečer pono.vrio nastopi in tako ustreže tistemu obcins-tvu, ki doslej ni imelo , priložnosti . videti te umetniško kvalitetne in prisrčne predstave. Petkov ^Slovenski poročevalec» je objavil zelo zelo veliko sliko s p reds‘ave, zraven pa je napisal: Predstava Goldonijeve komedije «Primorske zdrahe«, ki so jo uprizorili igralci Tržaškega slovenskega gledališča na novem letnem odru v Križankah, je številnim obiskovalcem nudila izreden umetniški užitek. Ze ram ambient gledališča na prostem, v katerega je ■bila vkomponirana scenarija primorske vasi 'z vsemi svojimi značilnostmi v takem obsegu, kakor bi bilo v zaprtem prostoru pač -nemogoče, je s svojo starinsko arhitekturo v ozadju, naravnim zelenilom in prostim nebom nad avditorijem dajal vtisi velike spro-r ščenosti, ki si jo čutil tako pri igralcih, kakor tudi pri gledalcih. Blagozvočno narečje iz okolice Kontovela in Proseka je uprizoritvi dalo še poseben domač poudarek in mikavnost. Razgibane scene, temperamentna igra, polna komičnih in prisrčnih situacij, . vse to so kvalitete te predstave, ki v polni meri opravičujejo sloves Tržaškega gledališča. Stik med igralci in gledalci je bil neposreden in intimen, kar to izražali tu.di aplavzi pri odprti sceni. Ul nu » J D IE Izšel je prvi zvezek Pred kratkim je izšel tehnično bogat in okusno o-piemljen prvi zvezek (45 tiskovnih pol — 708 strani velikega formata) Enciklopedije Jugoslavije, ki obsega gesla od črke A do B (Bosko-vec. najvišji vrh visoke planote Golte). Kakor je znano, izhaja jugoslovanska enciklopedija v založbi Leksikografskega zavoda FLRJ v Zagrebu; tisk, bakrotisk, offset in vezavo pa je oskrbel Grafični zavod Hrvatske. V uredniškem svetu jugoslovanske enciklopedije so Anton Babič, dr. Antun Barac, dr. Aleksander Belič, dr. Vaso Butozan (redaktor), Rodoljub £olako-vič, Jagoš Jovanovič (redaktor). Biažo Koneski, dr. Milko Kos, dr. Marko Kostren-čič, Miroslav Krleža, dr. Anton Melik (redaktor), dr. Haralampije Polenakovič (redaktor). Marko Ristič (redaktor), dr. Siniša Stankovič, dr. Andrija Štampar (redaktor), dr. Mate Ujevič in Josip Vidmar. Glavni redaktor je Miroslav Krleža, njegova namestnika pa sta dr. Zvonko Tkalec in dr. Mate Ujevič (redaktorja sta še Dragi Milenkovič in general Milan Zelenika), Mimo tega je pri prvem zvezku sodelovalo še pet sto sodelavcev, ki so napisali več kakor 2000 člankov. V jugoslovanski enciklopediji so številne ilustrirane priloge, od tega je osem u-metniških prilog v štiribarv-ncm tisku, in to Aleksičev «Clovek v modrem«. A/>e-tova slika «V haremu«, Babičev ((Katalonski pejsaž«, Bečičeva «Mr‘.va priroda«, Benkovičev »Abraham žrtvuje Izaka«, Jovanovičev akvarel »Pogled na Beograd«, Bijeličeva ((Kopalka«, m Babičev ((Gradbenik izroča kralju Ladislavu načrt katedrale«. Vezava prve knjige je zelo lepa in solidna: hrbet je v črnem usnju, platnice pa v zelenem platnu. Na prednji je vtisnjen grb FLRJ v zlatem t’sku. Ovitek in naslovno stran je izdelal Vladimir Kirin. VLADIMIR FURLAN rojen v Selu 23. 8. 1898 umrl 25.2.1945 zaradi mučenj* VIKTOR FONDA rojen v Trstu 25. 1. 1907 umorjen sept. 44 v Rižarni VENCESLAV KOCMAN rojen v Saležu 2. 2. 1909 padel 21. 6. 1944 v Jajcu VIKTOR LOVRIHA rojen v Dolini 13. 9. 1910 umrl 14. 10. 44 v Mauthausenu MARIO LOVRIHA rojen v Dolini 21. 9. 1917 padel 22. 4. 1944 v Dolini Sele dva meseca po izidu in ko je večji del naklade že razprodan med znanci, sem slučajno izvedel od samega avtorja, da je izdal mapo lesorezov. To je že drugi primer v dveh mesecih, da je naša javnost enostavno prešla pomembno umetnostno manifestacijo naših slikarjev. (Pred dvema mesecema na pr. je prezrla važno umetnostno a-firmacijo našega rojaka, a-kademskega slikarja, med Italijani, ko je namreč imel uspelo osebno razstavo v galeriji Montenapoleone v Milanu, nato pa še nastopil pred televizijskim oddajnikom v Milanu (kar je, mimogrede omenjeno, registriral le «Novi list«, četudi ga je videla in poslušala vsa Italija in Trst tudi, ko s« je izrecno predstavil kot slovenski slikar); zatem Pa je še razstavil na veliki razstavi grafike v Benetkah, to je na razstavi, ki hoče menda postati grafična »bienala«.) V malo stavkih uvoda k elegantni zbirki pove Luke-iič, da je »skušal prosto podati to, kar je v srcu čutil*. In to lirično občutje podati v lepi, spontani in lahkotni obliki, ki najde enako neposredno razumevanje in odmev v gledalčevem čustvu, to je bila vedno odlika Lukežičevega u-metniškega dela, odlika, ki jo je polno ohranil tudi v tem novem izraznem sredstvu. Da je Lukežič nele dober slikar pač pa tudi izvrsten risar, je bilo znano. Toda v grafiki je to, kar vem, njegov prvi nastop. In treba je priznati, da je dobro uspel, da tudi tehniko lesoreza v polni meri obvlada. Na 26 listih imamo tudi v grafiki istega čisto svojskega Lukežiča, kot ga poznamo iz slik, prenesenega v izraz črno-belega. So tu žitna polja po mehkih gričkih Proti Istri in predmestne tovarne, z grozečimi oblaki 'n mračno obrobljenim soncem. Po osamljenih poteh brezupno tavajo ljudje pod svojim bremenom. Tudi portreti, akti in kompozicije Pri njem niso novost, niti tihožitja. Vendar imamo v grafiki, posebno pri tihožitjih, in pri krajini nekaj novega: zelo poudarjen o-ktis za' formo, za zelo prefinjeno formo. Ce bi nas to presenečalo pri njegovem barvnem impresionističnem podajanju nam tudi zabrisane, vendar virtuozno in ekspresivno podane oblike izdajajo t-nko občutje za obliko, kar nam je itak že tudi znano iz njegove mojstrske risbe. Ta razvoj v smislu post-fauvističnih slikarskih pridobitev je imel očitno svoj izvor tudi v avtorjevem poklicnem umetno-dekorativ-nem delu. Da pa je tudi posledica notranje, duhovne nuje nam kažejo gori ome-nejni momenti dosedanjega dela, kar mu odpira široke možnosti nadaljnjega raz-y°ja, vidnega že v tej grafični zbirki. Okus za skoro VreIIJ Lukežie SKEDENJSKA Državna založba Slovenije je izdala sedmo knjigo Zbranega dela Janeza Trdine. Ob novem zvezku zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ne bo odveč omeniti nekaj podatkov o tej najpomembnejši izdaji po osvoboditvi in v zgodovini slovenskega založništva sploh. V zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« je doslej izšlo vsega skupaj 43 knjig. Te obsegajo zbrano delo dvanajstih pesnikov in pisateljev, med katerimi so vsi starejše generacije, le Kosovel ne sodi, strogo vzeto, med klasike. Največ knjig obsega zbrano delo Trdine, katerega je doslej izšlo sedem knjig. Pet knjig obsega zbrano delo Josipa Jurčiča in Kersnika, prav toliko pa je izšlo tudi zvezkov dela Josipa Stritarja. Zaključena je že izdaja zbranega dela Simona Gregorčiča, ki obsega štiri knjige, zbranega dela Josipa Murna in Dragotina Ketteja, katerih življenjski opus obsega po dve knjigi. Zastala pa je izdaja zbranega dela Antona Aškerca, vendar je upati, da se bo tudi ta zbirka kmalu dopolnila z nadaljnjimi zvezki. Prav tako slovenski ljubitelji domače književnosti, zlasti poezije, težko pričakujejo zaključni zveze^ Kosovelovega zbranega dela, ki Vil. je napovedan za letos. In seveda tudi monografije, ki bodo zaključevale zbrana dela, naj bi čimprej izšle. Kljub nekaterim tehničnim nedostatkom. ki se tičejo papirja, vezave in sploh zunanje podobe knjig, pa je vendar to edinstvena izdaja, ki bo, ko bo zaključena, obsegala v približno sto knjigah vse, kar so ustvarili najpomembnejši slovenski književniki. Želeti bi bilo le, da bi bila zbirka čimprej zaključena. Zdaj izišla, sedma knj.iga Zbranega dela Janeza Trdine pomeni korak naprej v izpopolnitvi te zbirke, posebno v izpopolnitvi dela Janeza Trdine. Ce upoštevamo, da zbrano delo nobenega drugega avtorja še ni doseglo sedem zvezkov, je to dejstvo vredno še posebne omembe. Zato gre vse priznanje uredniku profesorju Janezu Logarju, ki ima za to gotovo največ zaslug. Sedma knjiga zbranega dela Janeza Trdine obsega nadaljevanje Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih. ((Bajke in povesti o Gorjancih« so tista Trdinova nova leposlovna dela, ki so nastala na podlagi pisateljevih popotovanj po Dolenjski in marljivega zbiranja najrazličnejšega narodnega blaga, pripovedk, bajk, pa tudi resničnih pripovedi, skratka gradiva, ki ga je pisatelj nabral med preprostimi ljudmi, ga nato prikrojil, literarno obdelal in uporabil kot poglavitni vir za svoje številne spise, ki jim je nadel naslov »Bajke in povesti o Gorjancih«. V teh svojih spisih je Trdina zajel dolenjsko pokrajino in njene prebivalce ter prikazal življenje teh ljudi v preteklosti, predvsem pa v 19. stoletju, njih navade, šege, verovanja in vraževernost, pa tudi izkoriščanje tega ljudstva. Nekateri od teh spisov so res prave ((bajke«, sloneče na ustnem izročilu preprostih dolenjskih ljudi. Toda med »bajkami« prevladujejo spisi, v katerih je Trdina obdelal sodobno življenje dolenjskega kmeta in malomeičana ali pa življenje v polpretekli dobi devetnajstega stoletja; vse seveda na podlagi gradiva, ki ga je sam nabral na svojih popotovanjih po Dolenjski. V teh njegovih spisih pa prihaja do izraza Trdinovo prizadevanje za prosvetlitev dolenjskega ljudstva in nacionalno prebujo, ter pisateljevo sovraštvo do vseh tistih činiteljev, ki so ta preporod dolenjskega ljudstva zavirali; sovraštvo do nem-škutarskih veleposestnikov. Najbolj je Trdina oster do nemških grofov, vitezov :n veleposestnikov, ki niso de- lali ničesar temveč samo brezskrbno živeli na račun žuljev slovenskih kmetov. Razumljivo je, da se je Trdina s takim pisanjem močno zameril. Bajke in povesti o Gorjancih, ki jih je priobčeval v Ljubljanskem Zvonu, so tudi reviji prinesle o-bilo nevsečnosti. njenemu u-redniku Franu Levcu po o-groziie celo življenjsko eksistenco. Kljub vsem napadom pa je Trdina, že tako zagrenjen v svoji dolenjski samoti, nadaljeval s pisanjem svojih »bajk«, dokler mu ni Zvon zaprl svojih vrat. S tem pa je pisatelj zgubil pravo voljo do pisanja in je tako napisal le 40 bajk, čeprav jih je imel v načrtu okoli sto. Literarna zgodovina uvršča Trdinove »Bajke in povesti o Gorjancih« med bisere slovenske književnosti, ki pa so dobili pravo vrednost sela kasneje. Pisateljevi sodobniki še niso bili dovolj zreli, da bi razumeli vsebino in smisel Trdinovega pisanja, Naš čas daje tudi pisatelju in njegovim »Bajkam« pravo mesto v slovenski kulturni zgodovini. Zato predstavlja novo izišli, sedmi zvezek Trdinovega zbranega dela, ki vsebuje nadaljevanje njegovih «Bajk», knjigo še posebne zanimivosti in vrednosti. Ru. SI. orientalno oblikovno pestrost pri tihožitjih z vrči, krožniki, čutarami jugoslovanske baročne folklore na mnogih grafičnih listih, o-pazen Že od nekdaj v zametku v njegovih slikah, je tu prešel v čisto dekorativ-nost. Vendar kaže isto prefinjenost z nekimi svoje-vrstnostmi na krajih, izrisanih s skopimi, le bistvenimi potezami, ki oddaleč spominjajo na izcizeliranost japonske risbe. Ali kažejo nekatere oblike čolnov konstruktivističnega nadiha razvoj tudi v tej smeri ali je to le iz potreb dekorativnih učinkov, bo pokazal razvoj. Vsekakor obeta ta vsestranski razvoj oblikovnega u-stvarjanja novih poti. Pri krajinah najrazličnejše vsebine, ki jih je na- biral mnogo let na skicirko' svoje popotne torbe od Sardinije, Bosne, Nemčije Dunaja do domačih Zavelj in tržaških predmestij, izstopa včasih celo okus za groteskno formo, ki ga doslej ni pokazal oz. mu je pri oljnih slikah narekoval mračne ekspresivne oblike dreves aktov. Tu pa dosegajo prav posebne učinke v kontrastni igri belega in črnega, ki jih dozira po kompozicijskih in dekorativnih zamislih. Psihološko poglobljen portret Ribiča in ekspresionistično zamišljeni akt Ljubezni najavljajo pač v večji meri globlje bistvo. Lukeži-čeve umetniške osebnosti, obrnjene bolj v duhovno ter vsebinsko poglobljeno plat slikovitega sveta. JELINČIČ VELIK USPEH SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA NA LJUBLJANSKEM FESTIVALU Se četrto predstavo „ Primorskih zdrah “ je od 7 ržačanov izprosilo vodstvo festivala Vsi ljubljanski listi hvalijo tržaško uprizoritev, ki je na lepi sceni Jožeta Cesarja in ing. arh. Viktorja Molke, postavljeni v letno gledališče v Križankah, navdušila ljubljansko občinstvo - Predstavo sta režirala Jože Babič in Modest Sancin Dne 14. t. m. je prvič nastopilo SNG iz Trsta na III. ljubljanskem jestivalu, in sicer z Goldonijevimi -rUo za to, da najdejo nove ^oznosti za preusmeritev ZJ' ,tarelega načina kmetovanja in V ta namen vlagajo ogromne pralne in materialne izdatke kmetijstvu uvajajo vsa no-^tjša izkustva, ne več ročno, zniveč strojno obdelovanj? ter izkoriščanje vseh Novejših tehničnih izkustev, da ta način olajšajo poljedel-težko in naporno fizično ln thu zagotovijo večji donos. Mladina pri nas danes ved-0 boij obrača hrbet kmetij-odhaja v mesto kot težak * l kot obrtnik, si tu išče mani oporno delo, M ji prinaša u-t°dnejše in lažje življenje. Saj popolnoma razumljivo: de-0 nd polju traja od zore do ^aka> zelo je naporno ter jcs na pridelek zelo poceni. 0 tff način se ustvarja zelo .na slika: z ene strani na ti-0Ce brezposelnih, z druge j^ant pa propadanje in zapu-CQnje kmetijstva zaradi ne-*Qdostne donosnosti. To ia-°s*no stanje mora še posebno *°niinati nas Slovence, ker ti-l< ki odhajajo v mesto, so sinovi naših slovenskih s* moramo postaviti Pisanje, ali imamo pri na* °-?iosti, da zaust avimo ta ne-^ ravi pojav. Naš namen je. u samo delno pokažemo na Katere možnosti rešitve tega vPras :anja v upanju, da se bose drugi, v prvi oglasili pa naši strokovnjaki in štetje sami. Podnebne prilike m struklu- ® tal nam dajejo možnost za ]°izvodnjo visoko kvalitetnih Jelkov, ki se po okusu zelo ["zlikujejo od tistih, ki pri- ht' ■ l'ar tile, Ur Kani najbolje dokazuje ve 0 po vpraševanje na tržišču njihova višja cena. Mož-prodaje pridelkov je ve-treba pa je pridelek sak ® Pouečuli. Kako’ Zd povečanje našega, kmetij. a mislimo, da bi morali trt' 'eti .že pri naši mladini. Tej Gladini je treba že v šoli vce-J‘ti ljubezen in veselje do netijstva, poučiti jo je tre-J® o naprednih ?neti>dah v 'netijstvu, o veliki možnosti "“Porabe raznih strojev v ^etijstvu tn to v vseh nalogah, Temu bi moralo sle,lili praktično drlo. Vsaka šo-morala imeti svoj vil ler bi se otroci spoznal’ 2 °*no®uimi deli: cepljenjem, Ttzovanjem, pomenom in včinuni skopljenja itd. Pre-»,T,l^9n* smo, da bi dober del vzgojene mladine popol- »0(7| •tjst la drugače gledal na kme- 'i. 1)0, 1 Pogovorov z našimi kme-..i tu<^* 12 raznih sestankov d Casopisov zelo dobro vemo, dn,Sl na** kmetje želijo pre-p **nJ iz kmetijstva. Hočejo j * da se jim predava v ma-„ !nc,u jeziku. Na žalost ni-(r#?° takšnih predavateljev i e ~Cn ene0a). Predavatelji bi sicer našli, toda ni mozno-*Qi ** njlhov° zaposlitev in to zar,,d‘ tega, ker so Slo-Z druge strani pa vidi-l>j| P° vseh uradih veliko He-dl °if e^° slabo zaposlenih hu-jji ' imajo malo dela. Naš it „tovalec, ki redno plaču-sv°je obveznosti do dr-l,na tuc*' pravico od nje j,,'"«da mu nudi odgovar-število agronomov, ki #»u, ;« "ajo e tež nJegov jezik ni nJe~ a ve. Agronom svetu-mu ra%v* Hiin^etu’ pokaie CB izboljšanje njegova- spoznava ga prak-lci(iet 2 r°znimi novostmi v »j ysJ’vu' daje mu nasvete )»„ ’« uporabo stro- n0rn Veliko je delo agro-tj( ® Ha vasi in sem tudi spa- i ^U se<^‘ v urac^w pravijo, da mo-Icni^.f1! vsako malenkost na 1tvJSki urarf- Kmetijska pre-p0 rudiu so hvale ki (jj U’ t°da velik del tistih, Jo r J1*1 radi poslušali, nima-tujj ° 'n- Kakor vzdržuje ob-t>i nr tjozdnih čuvajev. »0r,„qv lahko nastavila odgo- >Jo, Cc število slovenskih a se moral poskrbeti potreben kapital, Jci bi moral biti brezobresten vse dotlej, dokler ne začnejo dajati sadu (3-5 let). Pravilno negovane sadike bi nam zagotovile donašanje sadu za dobo od 15 do 30, nekatere pa tudi za več let. Pri vinogradništvu bi morali rešiti vprašanje namiznega grozdja zaradi možnosti velik? prodaje v mestu. Prodajna cena je znatno večja (20 odst.) od cene grozdja za pridelovanje vma. Poudariti je treba tudi vprašanje obnove oljčnih nasadov kjer oljke uspevajo. Tudi glede živinoreje so se nam kmetje pritožili. Ze san* odkup plemenske živine ni bil pravilen. Živino smo kupovali v Švici na sejmu. Na sejmu pa se navadno prodaja najslabše. ln tako smo tudi mi kupili. Pris tem pa nismo niti vedeli za ?nqlznost živine in kupovali smo kar na srečo. Ko gre za nakup živine, zato da bi se povečala molznost, bi se nam morala dati možnost nakupa res izbrane živine, pri kateri bo molznosl znana. Nepravilna politika glede prodaje mleka povzroča skrbi vsem našim živinorejcem in jih postavlja pred vprašanje, kam na j, dajejo, mleko. AH noj začnejo prodajati živino? Vprašanje prodaje mleka postaja posebno sedaj poleti zelo aktualno. Trst troši ogromne vsote denarja za cvetice, ki se v veliki meri uvažajo. Možnost gojenja cvetic in njih prodaje* je kakor vidimo, zelo veliko. Posebno pa je važno zainteresirati ljudi s' dobrimi nasveti in jih poučiti o cvetličarstvu. Omenimo naj tudi kokošere-jo, ki bi tudi bila donosna. Vse te panoge bi bile donosne iz navedenih vzrokov in zaradi bližine mesta. Mislimo, da bi se dalo dosti napraviti za pospešitev in razširitev našega kmetijstva. Dobra volja. potrpljenje ter pomoč v vsakem pogledu ne bi bili zaman. Ponavljamo: vrniti je treba kmetu ljubezen do njegove zemlje, nuditi mu vse možnosti naprednega kmetovanja. Ker pa Se to tiče'v prvi vrsti samih, kmetov, mora pobuda za to. priti od njih samih in prav tako tudi od nas kot njihovih sinov. Zuto ponavljamo, da bi bilo želeti, da se o vseh teh vprašanjih oglasijo še drugi, zlasti pa strokovnjaki in kmetovalci sami. SEMPOL\) Šolska prireditev Tudi letos (v nedeljo) S'> nam naši šolski otroci pokazali česa so zmožni in kaj m koliko so v sicer kratkem šolskem letu pridobili, ^ele izredno lično in okusno izvedena razstava, ampak-tudi sapia dela so izzvala v gledalcu prijeten vtis. Pozornost, so zbudila ženska ročna dela praktične vrednosti (prtiči, maje, predpasniki i. dr., razni deški izdelki od prvega razreda da- lje všivanje z barvnimi nitmi, rizbarije) ustvarjajo vtis, da so naši otroci pretežno tehnično nastrojeni. ;z razstavljenih šolskih izdelkov vseh razredov smo mogli razbrati napredek v dveh važnih predmetih: v jeziku in računstvu ter geometriji, kot tudi v lepopisju Letošnja razstava je zaznamovala korak naprej od lansks, ker je s temi izdelki nazorno pokazala delo in uspeh v šoli. Kaže, da se je učiteljstvo precej potrudilo in storilo kar jf. v danih razmerah mogoče. Naj tudi ob tej priliki podčrtamo, da more šola doseči toliko večji moralni in materialni uspeh, čim bolj tesno so;starši povezani z učiteljstvom. Se to-le prijetno poročilo: V nedeljo smo se mogli prvič o-kopati v našem kopališču. Tako bo vsako nedeljo v pred-poldanskih urah. ZGONIK Lep nastop naše igralske skupine Naša mlada igralska družina je javnosti že znana. Nismo pa je še poznali na odru mi. Sele na dan Rešnjega telesa so se nam predstavili z igrama «Hlače» in «Kje so meje«. Nismo vedeli, da se znajo na odru tako kretati in se vživeti v svoje vloge, To je bilo že nekaj več od običajnega odrskega nastopa. Svoje vloge io tako pogodili, da nismo nekaterih mogli z ničemer spoznati in smo mislili, da so — tujci. Njihova beseda in kretnje so nam izzvale vtis resničnosti in nas popolnoma pre nosna. Želeti bi bilo, da ti svoje vnete igralce peljala tudi v sosednje vasi. Naši kraji so le nekaj vredni, pa naj jih naši sovražniki še tako ponižujejo in naše proizvode cenijo tudi Italijani. Tako se na primer zanimajo za našo mlado mlečno živino, in jo nakupujejo za rejo, ker ie zdrava, ješča in čvrsta. Tudi pri nas so jo iskali. PROSEK Naše osmice Pred časom smo imeli v naši vasi dve osmici, v katerih so točili izvrstno domačo kapljico Ni jim bilo treba delati dosti reklame, saj so imeii vedno dosti gostov, med temi , _ tudi precej Tržačanov, ki radi VTZ.® : burko enodejanko. pridejo k nam na dobro kaplji- «Hlace» so nam poklonili meh co m odnesejo s seboj poine smeha kot ga še nismo nili deležni, a smo ga zelo potrebni in nam zato toliko bolj prija. Zelo smo hvaležni naši učiteljici g. Lupine, ki je iz svojih učencev vzgojila tako dobre igralce in izzvala v njih ljubezen za oder. Na uspeh svoje požrtvovalnosti in nemajhnega truda je lahko po- pletenke. V kratkem pa bodo odprli ie eno osmico s pristnim «prosečanom# DOLINA Smrt zavedne žene Ta teden je nenadoma u-mrla 70-letna Josipina Strajn, po domače «Pepa Spinčevai;, Načrtno raznarodovanje na desnem bregu Soee Uslanova «Tre Venezie», ki je lastnica te zemlje, se baje rudi že pripravlja na naselitev večjega števila tujih, priseljencev, ki bodo obdelovali zemljišča Vte od pevmskega mosta pa do podnožja Sabotina se raz-stežajo' lepe njive, last ustanove Tre Venezie. Letošnja letina pšenice krompirja in drugih rastlin kaže dobro, kljub temu, da smo imeli hladno pomlad. Žito je že lepo mmenkasto in tudi koruza je f-ognala že precej visoko: človeku se ob pogledu na vse to stori milo pri srcu- Koliko desetletij so marljive roke slovenskega kmeta obdelovale grudo na tem desnem bregu Seče; slovenske družine iz O-slavja, Podgore, St. Mavra, celo iz Steverjana in seveda iz Pevme so živele od njenih pridelkov. Iz roda v rou se je poglabljala ljubezen do te zemlje. Sedaj pa ti jo hoče nekdo pod pritiskom zakona odvzeti samo zato, da bi prekinil tradicijo in spremenil iice ttsše vasi. Pred dnevi so delavci, ki jih je najela ustanova Tre Venezie že minirali skale na obrežju Soče; pripravlja te pot za vodovod in kanale za črpanje vode, ki naj bi namakala zeml.i o, na kateri mislijo gospodarji nasaditi predvsem povrtnino: grah, radič m druge rastline, ki v naših krajih dobro rodijo. Potrebovali bodo seveda ztto precej večje števdo kmečkih delavcev kot jih imajo sedaj zaposlenih. Cavuri se. da bodo za novodosle zgradili nove stavbe ob cesti, ki vodi v St. Maver, kjer naj bi ce- lo že merili zemljišče. Prav gotovo, da bodo skušali lastniki zemljišča najeti tujce, saj je bil pravzaprav glavni cilj ustanove Tre Venezie; odvzeti slovenskemu kmetu najeto zemljo in v Pevmo pripeljati tujce, ki bodo pomagali v najkrajši dobi vas raz-r.aroditi. Čudimo se, da oblasti nikoli niso hotele poseči v dolgotrajen spor; vsi od go-riškega prefekta pa do župana Bernardisa so *e izgovarjali, da je to stvar sodnije, pri kateri nimajo nobene besede. Toda mi predobro vemo, da so bili tu vmešani prav tisti ljudje, ki jih boli popolnoma slovenski sestav prebivalstva na desni strani Soče in ki so dali vso svojo pomoč, da se uresničijo sanje najbolj zagrizenih šovinistov. Tudi ekonomska stran tega problema je zelo pereča, posebno za tiste izmed najemnikov v naši in ostalih bližnjih vaseh, ki so doslej živeli samo od pridelkov zraslih na zemlji ustanove. Teh družin ni na srečo večina, toda njihov položaj bo brezupen. Kam st bodo obrnili po drugo zemljo? Kje bodo našli zaslužek, po katerem sprašuje v goriški pokrajini več kot 13.000 nezaposlenih. Kaj bodo dejali ostali vrtnarji v goriški občini, kot so na primer kmetje v predmestjih na Livadi, pod Turnom in pa v Standre-žu. Brezdvomno bo ustano- va Tre Venezie z namakalnimi deli omogočila boljši in večji pridelek povrtnine, ki jo bo lahko vrgla na - trg ceneje kot ostali posamezni pridelovalci. Nastala bo neenaka konkurenca, ki jo majhni ne bodo zmogli. Tudi o teh vprašanjih bi morali vodilni ljudje v Gorici, ko je bil še čas, voditi računa. Toda njih so vodili njihovi ozki, šovinistični nameni, pozabili so na blagor svojih volivcev in vseh občanov in dovedli do stanja, ki prav gotovo ne bo pripomoglo k ojačanju gori-škega gospodarstva. # * # Temelji ostroikemu vrtcu, na katerega smo toliko let čakali, so postavljeni. Poslopje bo stalo skoro v središču vasi, na lepem mestu in bo prav gotovo vasi tudi v okras, če bodo zidarji vanj vložili dovolj truda. Ni še znano ali bo samo za slovenske otroke, ki jih je večina v vasi, ali tudi za italijanske. To je odvisno tudi od nekaterih slovenskih staršev, ki so doslej z izgovorom, da je bil za o-troke slovenski vrtec na O-slavju predaleč, pošiljali svoje malčke v italijanski otroški vrtec k pevmskemu l.iostu Upajmo, da se te stvari ne bodo več ponovile. Sramotno bi bilo, da bi stal v slovenski vasi italijanski otroški vrtec, katerega bi napolnili slovenski otroci. a c. ki jo je zadela kap na hišnem dvorišču. Bila je mati padlega v NOB, njen mož pa je umrl pred dobrim letom. Naj ji bo lahka domača gruda. Zdaj imamo polne roke dela v vinogradih, kjer čistimo in škropimo trte. Pobiramo tudi češnje, a letos ni letina prav bogata. Pred dnevi nas je obiskala toča, kakor vsako leto kadar češnje zorijo; na srečo pa ni napravila veliko škode. SE S L|AN Lepa šolska razstava V nedeljo smo si ogtdall razstavo naših šolskih otrok in odnesli z nje najboljši vtis. Razen lepih ženskih ročnih del, ki so se zanje zanimale zlasti žene in se o njih pohvalno izražale, so krasile razstavo tudi lepe risbe na šolskih stenah. Razveselile so nas-geometrijske kombinacije in narodna ornamentika, To nase narodno blago naj bi prišlo do izraza tudi po drugih šolah. Iz ostalih jezikovnih, računskih, lepopisnih del smo mogli razbrati, kaj so otroci med šolskim letom pridobili in kako napredovali. Sola se je prizadevala, da bi jim dala čim več. Nedvomno bi bil napredek še večji, če bi bil dom s šolo bolj povezan. Vzgoja in pouk sta rezultat obeh teh či-niteljev. Ob poti, ki vodi iz Sesljana proti Vižovljam in ostalim vasem je bila stara hiša, ena od prvotnih sodobnih gradbenih zahtev. Tako bo — če izvzamemo staro finančno stražnico ob cesti, ki vodi k morju — zabrisan zadnji spomin na prvotni Sesljan. Par delavskih družin se namerava izseliti v Jugoslavijo, a oblast noče izstaviti njihovim ženam izselitveno dovoljenje. Cernu je to podobno? ko v njej pouk r. novim šolskim letom v jeseni. Nova šola je bila zelo potrebna, ker je bila dosedanja stavba nezadostna in neprimerna za pouk. LONJGR MAVHINJE Šolska prireditev Razen šolske razstave ?en-skih ročnih del, risalnih, jezi kovnih, računskih in lepopisnih izdelkov je v nedeljo popoldne izvabila v šolo polno domačinov in sosedov tudi zaključna šolska prireditev. Posebno nas je pritegnil in zabaval igrokaz «Botra godrnjav-ka», kjer se je posebno izkazala učenka Boženka Kralj 'n igrala kot da bi bila na odru — doma. Zal nimamo nobenih prireditev, nobenega duševnega užitka in razvedrila — ali bi nam šolska mladina r.e mogla nuditi nekaj p&dobnega kot ob koncu šole (petje, recitacije, lgie) tudi med šolskim letom? Tako bi bili starši in otroci bolj povezani s šolo in tudi učni uspeh bi bil večji od sedanjega. SV. BARB&EO Novo šolsko poslopje Stavba za osnovno šolo, ki so jo sezidali nad vasjo tik ob novi meji, je že dokončana in opremljena, tako da bo lah- Kako bo z igriščem za goli? Kakor smo že pred časco poročali, so vojaške oblasti piv novno rekvirirale del zemljišč na Hudem letu, kjer je igrišče za goli, z opravičilom, da bo to igrišče uporabljala vojska. Radovedno smo čakali in gledali, kdaj se bodo začeli vojaki ukvarjati s tem športom. Do sedaj tega nismo dočakali in vse kaže, da ga tudi ne bomo. Na igrišču je le vojaška straža, ki čuva zgradbe in pazi, da se nihče ne približa. Mar so rekvirirali igrišče samo zato, da bodo tam postavili stražo? Kmetje pa, katerim so bila zemljišča spet vrnjena, so jih ogradili, da se ne bi več tam vozili na sprehod zaljubljeni pari iz mesta. PRGBENEG V kratkem bomo dobili vodo v hiše? Dela pri gradnji nove vojaš nice za obmejno stražo nad našo vasjo in «Na križpotju« pod Mačkovljami se bližajo koncu. Pred tednom so bili v naši vasi 4 strokovnjaki od «Genio civilen in so obljubili, da nam bodo v kratkem napeljali vodo v hiše ter da ho-do sezidali tudi novo pralnico v vasi, katero zelo potrebujemo. Obljubili so, da se bodo vrnili čez tri tedne. Upamo, da tokrat ne bo ostalo le pri praznih obljubah. Ko so gledali z naše vasi onstran meje proti Gabrovici, so spraševali, od kdaj je tam toliko novih hiš. Čudili so se, ko smo jim povedali, da so po vojni tam sezidali celo novo naselje, ker je bila med vojno vas požgana. KATINARA Pot proti Ključu so začeli popravljati Po tolikem pisanju in intervencijah tudi v občinskem svetu, so končno začeli popravljati pot od zadnje postaje avtobusa proti Ključu. Bil je že skrajni čas. da to pot, ki je bila zelo zapuščena in zanemarjena popravijo, saj hodijo tod številni domačini, zlasti delavci iz Ricmanj, Boršta pa tudi iz Bazovice, ki se vozijo s katinarskim avtobusom v mesto. Prav bi bilo, kot smo že večkrat pisali, da bi tržaško podjetje Acegat podaljšalo progo katinarskega avtobusa do Ključa. Delavcem, pa tudi drugim vaščanom iz Ricmanj, Boršta in Bazovice, ki si to želijo, svetujemo naj zbero podpise in naj vložijo zadevno prošnjo na ravnateljstvo podjetja Acegat. uščene ali slabo ob-'Kvtlre"Uje- k]er ,u tnhki'1 "ti d]n 1 vinn(jradmštvo m r^V°’ P°dnebne in ieren-SnjeTeTe kakor ž* ^ drnge strani pa -* ^Ue Vanilin gospodar. f Ostjf 0 do"°sni v primeri 'ou0 lm' Poaoyamt. Za nji- torT‘<*>e*,tev l'“ potreb ... Praviti teren in dobiti . »»lojnost pndelon-i- tco», is°ko knulitetmh pridel- & , »o, bi dol sadike. N n Krasu uspevalo sadjnr- ratpo- "W J!. ,re,’n imeti na j za pripravila ^ Po,trct"10 J* i 'r|>o n obrezovanje m za *fcot,,jceiii ?n bo. Pot, “Dl r*b Ker so te piinou* ll* velike uiticitictje, l Življenje je predvsem boj za kruh. To dobro Ve zlasti kmet. Koliko truda, skrbi, tveganja*in trpljenja je treba, preden prisiliš naravo, da ti da kruha — pridelek, ki ni nikdar zanesljiv! O letini odločajo vreme, kakovost zemlje, seme, obdelovanje... Letino utegnejo občutno poslabšati rastlinski škodljivci in bolezni. Dolga m težavna je pot od pluga do kruha. Ali je res ni mogoče skrajšali? Zdaj pišejo, da se jim it posrečilo naravi iz-trijali nujveijo skrivnost m da so pred odkritjem, la ho celo večjega pomena, kakor uporaba atomske energije v korist človeštva. Rastlino primerjajo s tovarno. Toda s tovarno, ki nima tekmeca. Rastlina s svojim listnim zelenilom ali klorojilom ob sodelovanju sonca (sončne energije) presnavlja ogljikovo kislino in vodo v čudovite izdelke, ki so bodisi že neposredno človeška hrana, bodisi živalska krma bodisi nujno potrebna industrijska surovina. Rastlina je «tovarna», ki rase in ki so njeni izdelki njene stene, temelji tn streha, pa tudi njeni stroji. Rastlina ustvarja iz surovi, ne iz zraka, iz ogljikovega dvokisa, iz vode, ki jo sesa iz zemlje, škrob, celulozo, beljakovine, smole, tolšče. sladkor, ogljikove hidrute... Zakaj je «tovarna» samo rastlinu? Zakuj ima rastlina v zakupu «izdelovanjp» poglavitnih surovin in žive. za? Zafcuj so vsa živa bilja odvisna samo od te,/a izdelovanju? Ali nt mogoče pridobivati iz tako preprostih surovin, kakršne uporablja rastlina, neposredno vsega kur potrebujemo, v tovarnah elovdca? Dandanes je kem,-ju lako razvitu. du keimki .nujo ustvarjali silno zamotane spojine, lako da izdelujemo umetna tvoriva, ki celo z nekaterimi lastnostmi prekašajo naravne surovim>: n. pr. umetna vlakna (nylon, perlon in drugu) so prožne i-ša in trpežnejša od naravnih. Zakaj bi torej človek ne mogel odkriti a industrij-sLe - fknuuostiD, recepta, pn katerem izdeluje narava t* nepiz zraka in vode to, kar zrase? Dolgo se je zdelo — tn marsikomu se zdi še danes — da nekaterih naravnih skrivnosti, čeprav so na videz še tako preproste, človek ne bo mogel nikdar odkriti. Prav to, da je znanost tako zelo napredovala, in da ki jut) temu ni mogla doslej še odkriti skrivnosti rastlinskega življenja — kuj se pravzaprav dogaja v listnem zelenilu — je vzbujalo dvom v sposobnosti človeka. Toda zdaj pravijo, da so odkrili to skrivnost. Ze nekajkrat so prejšnje čase pisali, da so tik pred odkritjem zadnje skrivnosti asimilacije ali fo{gsnUete rastlin, nam-leč skrivnostnega dogajanja, «izdelovanja» v zelenih delih rastline. Zdaj to odkritje pripisujejo profesorju Dume-lu Arnonu, ki dela v Ameriki na kalifornijski univerzi. Ce je vse to res, bodo seveda poslej o tem še mnogo več pisali in govorili. Toda Kaj kmalu bodo skušah posnemati naravo. Pravijo, da se poslej človeštvu ne bo več treba bati lakote, čeprav se bo še mnogo hitreje razmnoževalo. Dandanes ie ic okrog dve milijardi in pol ljudi na svetu; vsak dan jih je 80.000 več... V mnogih deželah po svetu stradajo. Neka/ten strokovnjaki jih tolažijo, da bi bilo mogoče pridelovati dovolj živeža za vse ljudi na svetu in da se vi trebit bati preobljudenu-sti. Drugi pa so tem bolj črnogledi. Zdaj pa imajo besedo še tretji, ki pravijo, da ne lionio več odvisni od narave m rastlin. Rastlina je bila «tovarna», v kalem človek doslej m mopel «stopiti».- m znal poiskati vrat, pa tudi skozi okno ni mogel pogledati. Dandanes p u imajo vvoliu-nev celo med atomi... V dobi razbijanja atomov so začeli uporabljati za nekatera raziskovanja tako imenovane radioaktivne atome, To so atomi, ki izžarevajo žarke med svojim daljšim ah krajšim življenjem. Razpadanje pomeni pri njih izžarevanje. Ce takšne atome pošljejo n živo rastlino med njeno hrano, potujejo po rastlini in stalno poročajo s svojimi žarki, kje so. S tem pa tudi izdajajo, kako potuje hrana po rastlini ali, kaj se dogaja z njo. S takšnimi «uo-huni» se je ameriškim raziskovalcem posrečilo pojasniti, katere kemične spojine nastajajo v rastlini med dogajanjem (procesom), ki ga imenujejo fotosintezo, to se pravi kemično spajanje s pomočjo svetlobe (sonca). Do-gna'i so, da sp se stari, slavni kemiki, ki so nekdaj raziskovali življenje rastlin, precej motili: zamišljali so si vse preveč preprosto: mislili so, da rastline med fotosintezo povezujejo vodo in ogljikovo kislino i2 zraka v formaldehid. Formaldehid, ki je znan kot razkužilo, je preprosta kemična spojina; vsebuje ogljik, kisik in vodik. S kemičnimi znamenji ga pišemo CH20. Po zamisli leemikov bi naj tako rastlina iz najpreprostejših spojin u-stvarjala takšne snom, kakršna sta škrob in sladkor. Ud škroba do sladkorja res ut dolga pot. Toda do tja? Rastlina pa dela po svojih »receptih«. Dandanes so raziskovalci dognali, da se v raslim dogajajo stvari, ki jih prej niso slutili. Spoznali so, du gre za tri različne kemične procese. Najprej skrivnostna kemikalija klorofil (listno zelenilo) razbije molekulo vode; to se pravi, razkroji vodo na vodik in kisik. Tako nastaja kisik, ki ga rastlina «izdihava». Poprej so mislili, da rastlina izdihava kisik, ki ga je dobila z ogljikovo kislino iz zraku. Vodik iz razkrojene vode se potem veže z ogljikovim dvo-kisom. Toda iz tega ne nastane formaldehid,' ki bi naj btl gradivo za nadaljnje bolj zamotane spojine. Potrebna so bila dolgotrajna raziskovanja z duhovitimi pripomočki in s sredstvi, da so dognali, kakšen kemik je narava ali rastlina. Odkrili so zelo pomembno nalogo fosfo-ra pri fotosintezi. Te prvine je bilo tako malo ,da so sprva mislili, češ da je zašla med spojine zaradi onesnaževanja. Pozneje pa so ugotovili, da prav fosfor o-mogoča nekatere kemične spremembe (reakcije) v rastlini, tako tudi pri nastajanju sladkornih spojin. Nastalo je vprašanje, ali je fotosinteza mogoča tudi izven žive rastline s kemikalijami, kt so potrebne za fotosintezo t; rastlini. Posrečilo se jim je iz rastline izločiti klorofilna zrnca, tako imenovane kloroplaste, in Jih raziskovati izločene. Celo prisilili so jih, da so sodelovali v fotosintezi, hkrati pa so s posebnimi kemikalijami. začeli proces fotosinteze zaustavljati poljubno na posameznih stopnjah, da so lahko vsako stopnjo dovolj natančno proučili. To se pravi, da so odprli veliko okno v «t o v u rno'K v rastlino, in da so nkrati tudi našli ključ do njene najskrivnejše kemične delavnice — ((laboratorija)). Ugotovili so, da se proces fotosinteze deli na tri poglavitne stopnje. V prvi stopnji energija sončne svetlobe s klorofilom razkroji vodo v vodik in kisik. Del tega kisika rastlina izdiha. Drugi del kisika rastlina porabi za sestavo vitaminov in fosfata, ki ga imenujejo adenosino-tri fosfat (skrajšano ATP). Ta fosfat je potreben v nadaljnjih stopnjah fotosinteze. V drugi stopnji se anor- ganski fosfat spremeni v ATP in v kloroplastih nastanejo nboflavin ali vitamin B-2, vitamin K in vitamin C. V tretji stopnji rastlina s pomočjo ATP in vodika n-porabi ogljik. Del ogljika se vrača v zrak v obliki ogljikove kisline (tudi rastline «izdihavajo» ogljikov dvo-kis!) ostanek pa je «surovina)) za «izdelavo» škroba, sadnega sladkorja in drugih spojin. Raziskovanja fotosinteze so napredovala tako daleč, da govorijo celo že o pridobivanju sladkorja z umetno (po človeku vodeno) fotosintezo. Trdijo, du smo že na pragu pridobivanja nekaterih živil i> surovin — iz zraka in vode. Počakajmo! (Iz revije (Naša vas«) BOLEHATE P na jelnh, na žolču, na ledvicah, I na žen skih motnjah, na izčrpanosti?? I T RADENSKO E i • pozorir. n »Moi TRST Ginnashca 22 7el. 95 998 Ob VII. mednarodnem Iržeskem velesejmu obiščire vašo trgovino/ ki vam nudi bogaro izbiro blaga za moške obleke po najugodnejših cenah VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE-VSAKOVRSTNE PODLOGE Ribarič Ivan m P OKT ♦ E X PO It T VSEM VUSI llvSA li\ Ilf 1)111 (,0151V THST — ULICA F. CMSP1 14 — Tli L. 93-5UZ ULICA UELLE MILIZIE 19 — TEL. 96-510 I TRSI, UL C B ATT ISTI 23 • I. Tel. 44 208 Telejjr. IMPEXPOK l -TKI KS I E UVAŽA: Vsakovrtlni len, drva zn kurjavo, gradbeni materini 17. VAZA: I e k* t i I. kolonialno blago in ra*, novrslne »troje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Izdelki svetovno znane kvalitete: avtomobile - avtobuse -trolejbuse - kamione -avtocisterne in druga specialna vozila. — Pomorske Diesel motorje -elektroagregate vsakovrstne rezervne dele NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO „AKAV TO" THST TOMAŽIČ A POŽAR • F.I.H.FOV: .17274 HHiC.: A It A I' I o IJI.. t.Al V .1 *•* H« i* . H(IX 245 OLAJŠAVE PRI PLAČILU! MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Čudoviti motorček. ki vas Pelje povsod. Prodaja na ob-roke do Ig mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zaslopsivo .Cilera" Mosclrion t Frisorl Trsi 01. Valdirivo 36 in Ul. XXX ottobre 11 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini • FRANC S1BLLIA ZNIŽANE CENE ARH O N Nova Izredna prodajna cena 5.500 I r Izključno zastopništvo precizna švicarska ura O Nemirika iz berilija O Pero Nivarox O 17 rubinov O Zaščitena proti udarcem an-limagnefična O Jeklen okrov. Zaloga ur: Longer, flureole, Laoco, Moeris, Lemama, Xaros Via C. Bottisti, 14 - Tel. 36231 iljn zzimvl I rr Miti i5 cV/o THST, UL. K. VENEZ1AN 5 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCH1HATT1 vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin VERMOREL škropilnice — naprave za žveplanje — razprsilniki CINGANO tovarna vinarskih strojev N A H D 1 kmetijski stroji »KARSOLJNE« proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ga tudi nadzorništvo za javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in sanitarni predmeti Ob današnji otvoritvi 7. tržaškega velesejma Sedem let je že preteklo od prvih zelo skromnih začetkov ustvarjanja tržaškega mednarodnega velesejma in z zadovoljstvom lahko ugotovimo njega napredek od dnem, ko je tržaški velesejem prvič odprl svoja vrata v neprimerni pomorski postaji-V teh sedmih letih je velesejem dobil še precej zadovoljiv stalni prostor, zgradili so štiri velike pa- viljone, Palačo narodov, upravno poslopje ter aa letos ponovno razširili sa 3.000 kvadratnih metrov. Ves ta napredek je stalno spremljalo tudi rastoče zanimanje tako tržaških kot tudi tujih razstavljavcev. Objavljena statistična tabela o gibanju števila razstavljavcev je zaradi tega vredna vse pozornosti. leto italijanska tuja skupaj sodelujoče države 1948 261 100 361 7 1950 467 277 744 15 1951 554 539 1093 24 1952 595 418 1043 30 1953 498 731 1229 33 1954 705 401 1106 26 1955 999 445 1444 23 Hladni statistični podatki govore, da se je letos število razstavljalcev, tako domačih kot tujih, ponovno močno povečalo, da pa je istočasno prav tako ponovno padlo število na velesejmu zastopanih držav. To navidezno nasprotje predstavlja tudi osnovno pereče vprašanje tržaškega velesejma. Po eni strani imamo namreč opravka z vedno številnejšo u-deležbo velikih italijanskih podjetij, po drugi pa se mora velesejem stalno in uporno boriti z velikimi težavami, da pritegne tako države podonavskega zaledja kot prekomorske dežele, s katerimi ima Trst tradicionalne trgovinske stike. Udeležba velikih italijanskih industrijskih podjetij je razumljiva, saj so to podjetja take vrste, ki ne gledajo preveč tenkcvest-no na stroške za reklamo in ki prihajajo mnogokrat tudi čisto iz prestižnih razlogov, poleg tega pa računajo na nove možnosti izvoza, katere naj nudi tržaško prometno križišče. Glede tujih držav pa seveda izgubljajo ti razlogi dobršen del svoje teže. Položaj tržaškega pristanišča pa žal ni tak, da bi nudil tujim razstavljavcem obsežnejše možnosti povečanja kupčij, da bi lahko tako podjetja zaledja kot podjetja Levanta in ostalih prekomorskih dežel s katerimi vzdržuje Trst tradicionalne tesne stike izkoriščala tržaško pristanišče za ustvarjanje novih trgovskih vezi. Letošnja izredno obsežna udeležba podjetij težke industrije, gradbenih in sličnih podjetij pa ima poleg vsega tega še izjemen psihološko razumljiv razlog. Velik hrup o pomoči Trstu, reklama o novih gradnjah, ki naj se napravijo iz milijard posojila za Trst, je seveda pritegnil podjetja, ki izdelujejo opremo za nove tovarne in gradbene stroje. Velik napredek katerega izkazuje velesejem s svojo modernejšo ureditvijo je torej nezadosten, da bi velesejem do konca izpolnil svojo osnovno nalogo. To seveda ni vprašanje, katerega lahko reši uprava velesejma z nekaj več ali nekaj manj propagandistične dejavnosti, temveč vprašanje, ki zadeva celotni sistem tržaškega gospodarstva. Dejstvo, da Avstrija le- tos ne sodeluje z uradno razstavo na mednarodni razstavi lesa, kot tudi padec števila sodelujočih držav mora predstavljati, prav v dneh ko se hrupno ugotavlja povečano število razstavljavcev in ko se slišijo optimistični pozdravni govori visokih osebnosti ob otvoritvenih slavnostih, kot tudi dejstvo, da je Palača narodov taka žal skoro le po imenu, resen opomin ne samo vodilnim krogom tržaškega gospodarstva. temveč tudi odgovornim vladnim predstavnikom v Rimu. S. B. mmm. i mm s**!*#*« «ist ■r SPREHOD SKOZI PAVILJONE IN RAZSTAVNE PROSTORE ROMAfilH P0DJETN1H0V IN TEJ1H IZVOZNIKOV Ki ajboi mo vii del mmmmm m eti ošnji m\ rel esejn 1U Letošnji velesejem bo prav gotovo mnogo pridobil primerjevi s preteklimi leti. Postal bo bolj resen, o čemer priča tudi nova razporeditev razstavljavcev, na novo pridobljen prostor ter odstranitev skoro vseh zasilnih barak. Upravi se je tako posrečilo dobiti obseden prostor izven velfsejemsjfega « za?-ključenega zemljišča, nasproti glavgega vhoda, kjer so bili lani v vegastih in estetsko kaj slabo Učinkujočih barakah angleški tovorni avtomobili. To zemljišče je občinska uprava asfaltirala in ga delno spremenila v park ter bo med velesejmom prikazovalo vse naprave, potrebne za letovanje, za šport in podobne dejavnosti. Prvi paviljon desno od glavnega vhoda, ki nosi v uradnem načrtu črko F, pa bodo tudi letos v pritličju uporabili za razstavo avtomobilov, motorjev, raznih rezervnih delov in podobnega materiala. Obsedni del tega paviljona je zasedla tudi letos čistilnica Aquila z arhitektonsko izredno u-činkovito razstavo. V prvem nadstropju je bila lani tukaj razstava tržaških obrtnikov, letos pa bodo tu kraljevali televizijski aparati vseh vrst in znamk. V manjših prostorih istega paviljona bodo kolektivne razstave Sirije, Libanona, Izraela in Jordanije, medtem ko bo v dvorani upravnega poslopja kolektivna razstava Madžarske. 40 metrov je visok reklamni steber podjetja Dalmine sestavljen iz jeklenih brezšivnih cevi Največji paviljon «A» bodo zasedla velika podjetja, pTedvsem italijanska, deloma pa tudi nemška, avstrijska in tudi druge težke industrije. Vsa ta podjetja pričakujejo obsežnejši razvoj tržaške industrije, ki že sedaj predstavlja pomembnega potrošnika tovrstnih izdelkov, še v večji meri pa računajo z možnostmi izvoza tako v tržaško zaledje kot v prekomorske dežele. Zaradi tega je udeležba velikih industrijskih podjetij, kot so Dalmine, Fiat, An-saldo, QM itd., letos še posebno številna in obsežna. Nasproti paviljona «A» je Finmare izredno okusno u-redila svoj novi paviljon napravljen izključno iz jekla in stekla. Zanimivi so podatki, katere objavlja ta družba, ki združuje vse i-talijanske državne pomorske družbe, na velikih posebnih tablah in tako podčrtuje povečanje in modernizacijo rednih pomorskih zvez. Pri tem pa tržaški o-biskovalec z začudenjem u-gotovi, da ni nikjer niti najmanjše številke in nobenega podatka o stanju pomorskih zvez Trsta. Sosedni paviljon CRDA pa prikazuje moderno veliko turbocifterno v prerezu ter na stranskih ogromnih panelih objavlja sledeče številke: CRDA je od ustanovitve gradila ladje za 33 naročnikov raznih držav in zgradila skupno 1,925.000 ton ladjevja. Na nasprotni steni pa čitamo, da je Tovarna strojev Sv. Andreja napravila 2.200 ladijskih motorjev, ki imajo skupno 3,650.000 HP moči- Poleg CRDA je ponovno v že običajnem paviljonu mednarodna razstava, ..i pa vsebuje letos žal samo jugoslovansko uradno razstavo lesa, medtem ko je Avstrija zastopana le z nekaterimi koroškimi lesnimi podjetji. Jugoslavija razstavlja v tem paviljonu številne lesne izdelke in med njimi vrsto kuhinjskega in drugega pohištva, katero izvažajo nova jugoslovanska indu’nj-ska podjetja v Anglijo in v druge države. Tako bodo tukaj razstavljene kuhinje izdelek podjetja DIP Delnice, katerega izvaža Export-Dr-vo iz Zagreba. Ves pokriti del jugoslovanske razstave bo posvečen izključno izdelkom iz lesa, saj stremi Jugoslavija za tem, da poveča izvoz gotovih izdelkov m zmanjša izvoz surovega lega. Pred paviljonom pa bodo na odkritem prostoru prikazane v izredno originalni leseni kocki najrazličnejše vrste rezanega, klanega in tesanega lesa. Na tem mestu bodo tudi razstavljeni zanimivi stroji za obdelovanje lesa, izdelek DIP, Belišče. Drugi veliki- paviljon «B» pa bo kot vsako leto prikazal najrazličnejše gospodinjske stroje, opremo za bare, pistrnišjco opremo in podobne izdelke. Pred tem paviljonom pa je na daleč viden 40 m visok steber originalne konstrukcije podjetja Dalmine iz jeklenih palic. Za občinstvo je poleg izlo-ženih izdelkov predstavljal vedno izredno privlačnost gastronomski del velesejma, na katerem se po utrudljivem obisku lahko okrepča s kranjskimi klobasami, z bolonjskimi tortellini, napolitanskimi picami in drugimi specialitetami. Ta oddelek bo letos združen na novem 3.000 m2 velikem prostoru, je v kotu med že omenjenim paviljonom «B» in Palačo narodov. Na tem mestu bosta letos dve jugoslovanski podjetji. Na že običajnem prostor«, to je tam, kjer je bilo že lani. bo Slovenija-vino prodajala kranjske klobase, priznana štajerska in druga vina in pivo Union. «Vino Export» Umag pa bo nedaleč od tu prodajalo istrska vina skupno z nekaterimi drugimi podjetji s Koprskega, poleg tega pa še likerje iz Zadra in bo seznanilo po vsej verjetnost; tržaško občinstvo z znano specialiteto — čevapčiči. V Palači narodov bosta tako jugoslovanska kot avstrijska kolektivna razstava na že običajnih prostorih presenetili obiskovalce z izredno moderno in arhitektonsko u-strezno urejenostjo ter s številnimi zanimivimi proizvodi. Jugoslovanska kolektivna razstava združuje 35 proizvodnih in trgovinskih pocl-jetii, med katerimi tudi znana velika industrijska podjetja, kot je podjetje Iskra iz Kranja, Rade Končar iz Zagreba, rudnik svinca in topilnica Mežica, industrija stekla Pančevo, tovarna gumija RIS iz Zagreba in druge. Seveda so na tem mestu tudi številna podjetja, ki izvažajo vina, sadje, zelenjavo, živo in zaklano živino, meso in ostale prehrambene izdelke. Močno je tudi zastopstvo pletarskih in drugih izdelkov domače obrti, čipk, lesne galanterija, cenjenih ročno izdelanih preprog in ostalih izdelkov umetne obrti. Usnje in usnjeni izdel- ki, ki so zastopani po podjetju TOKO iz Domžal ter Alpini iz Zirov pa bodo kot vedno presenetili obiskovalce s svojo odlično kvaliteto. Med jugoslovanskim in avstrijskim paviljonom bo večino prostora zavzela razstava umetnih vlaken Snia Vi-sčosa t£r nekatere druge manj pomembne razstave. Nasproti Palače narodov na vzvišenem prostoru pa bo nekako nadaljevanje gastronomskega parka, samo da tukaj ne bodo prodajali jedi, temveč skoro izključno pijačo. Tržaško podjetje «Dre-her» se lahko postavlja s paviljonom v obliki kmečke koce, utilizirane na moderen način, seveda pa so vsak v svojem paviljonu tudi konkurenti kot Villacher Bier, pivo Forst in drugi. Zlasti pa je zanimiv paviljon Recoaro, ki bo imel na vrhu svojevrsten vrtilnik. Za pralni prašek Lauril pa bo delalo reklamo celo lutkovo gledališče. MILAN SVAB SOAVE TRST Ul. S. Giusto štev. 16 Telefon štev. 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVOD-NIH INSTALACIJ KLEPARSTVO C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R. L. Ul. della Geppa, 9 - TRST - Te!. 37-940, 28352 UVOZ IZVOZ OBIŠČITE TVRDKO KERŽE u £- —) ml < Z as M O M ees 0U as o M O cu HAWKINS LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PR1STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA jj223ŽŽfle TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 zadruzni izuizno Bimzim imlteile Sloveni sadje Ljubljana, Čopova 5(J, P. p. 83 Tel. 23-301, 23-302, 23 303 Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu in Skopju Odkupna postaja in skladišče v Volčji dragi in Kanalu Izvoz: Sveže sadje in povrtnina Gozdni sadeži Suho sadje Sadni izdelki (puipe, sokovi) Krmila Uvoz: Agrumi in ostalo južno sadje Kolonialno blago PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR Proizvaja: bombažno in stanično prejo Vseh Vrst, bomm bazne in stanične modne tkanine za ženske obleke, posteljno perilo - kanafas itd. Lastna predilnica, tkalnica in plemenilnica Kvaliteta prvovrstna - cene solidne? tkimorski dnevnik ■II! lili SLIH, ANSKA Kil LB K Tl VIHA RAZSTAVA V PALAČI IH A R 0IIU V na ia| omigiči zimo gosoodarsho RAZSTAVA LESA Jugoslovanska udeležba ie tudi na letošnjem velesejmu izredno obsežna, s či-mer se jasno odražajo pomembni gospodarski stiki *>ed Trstom in Jugoslavijo. Jugoslavija sodeluje z obrežno uradno kolektivno razstavo v Palači narodov, 1 uradno razstavo na tretji mednarodni razstavi lesa in s štirimi kioski za prodajo n* drobno. V gastronomskem parku sta tako organizirali podjetji Slovenija-vino in Vino-eksport iz U-m*ga, vsaka svoj paviljon za prodajo znanih vin, pijač jedil. Tu prodaja tudi na drobno tobačne izdelke tvor-nica tobaka iz Ljubljane, "»•litem ko prodajajo izdel-umetne obrti v poseb-prostoru poleg Palače Narodov. Ta tako številna jugoslovanska udeležba na trža-»kem velesejmu pa še zda-n* izraža yseh možno-*ti za trgovske stike med brstom in Jugoslavijo, Se v*dno namreč veljajo žal omejitveni ukrepi uvoza in izvoza, zaradi katerih se *rgovina ne more razviti do *»l?e mere kot bi se lahko. Statistični podatki tovore, da je izvoz Jugoslavije v Trst v letošnjih prv>h mescih močno nazadoval v Primerjavi z istimi meseci v preteklem letu in da je v aprilu padel na najnižjo točko, in je bil dvakrat manjši kot lani. To kljub temu, da so prav Prvega aprila podpisali v Rimu znani trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. ki ureja trgovinsko izmenjavo med tržaškim področjem in sosednimi jugoslovanskimi področji. Ta sporazum določa podvojitev trgovinske izmenjave, ki bi tako dosegla 4.3 milijarde lir. Vendar pa žal do izvajanja tega sporazuma še vedno ni prišlo in je trgovinski promet ’ še nadalje padal. Te nerazumljive težave imajo seveda svoj odraz tudi pri težavah, ki nastajajo za sklepanje kupčij na velesejmu. Tako jugoslovanski izvozniki dan pred svečano otvoritvijo velesejma še vedno niso vedeli za obseg velesejemskega kontingenta za izvoz blaga v Trst. Upamo, da bo v novem ozračju mogoče odstraniti tt umetne zapreke in da bo tako omogočeno zdravo gospodarsko sodelovanje s sosednimi jugoslovanskimi področji. Jugoslovanski kolektivni paviljon v Palači narodov se tudi letos odlikuje po okusni ureditvi in zanimivem razstavljenem blagu. Paviljon je uredilo podjetje «Export projekt* po načrtih arhitekta Miloša Lapajne, medtem ko je izdelke aranžiral njegov brat arhitekt Danilo Lapajne Tržaški velesejem križišče prometa iz lista Italija-1 razstavo« v Palači narodov .cijo Trsta v okviru italijan-JngZlavija priloge «Go- pod okriljem Zvezne zbornice skega gospodarstva bodo pri-spodarstvat) za zunanjo trgovino v Beo-|Sotne na sejmu največje itali- S prireditvijo, ki je pred J gradu. To bo sedmič, kar pri-jjanske proizvodne skupine, od fltmi, »topa tržaški velesejem v sedmo leto svojega ob-«t*nka. Uspehi, ki jih je dosegel od leta 1648 do danes, a« v vsakem pogledu spodbujajoči, kajti dokazali so, da ima Trst vse pogoje za blagovno razstavo širokih razredov, ki naj služi predvsem •mednarodni trgovini. Delovno območje tržaškega v*lesejma narekuje zemljepisni položaj Trsta; kot križišče •Uednarodnega prometa predstavlja mesto zvezno točko, °«rednjo spojnico med Sred. Evropo in čezmorskimi deže-^mi ter tržišče, ki povezuje c*linska gospodarstva s pohorskimi. Zato je tudi logično, da se je na tem ozemlju, je zemljepisno zelo priklad-Do> ustanovil sejem s funkcionalnim značajem, ki naj *Pcdbuja gospodarske sile tr-iišia. Trst leži v središču dveh "kažipotov«; prvi je sejemski, diugi trgovinski. S sejemske-S|J vidiki je potrebno nagia-^’ti, da gresta skozi mesto 'e idejni osi, ki spajata glav-sejme v Srednji Evropi \ ob Sredozemskem morju, •j- tista vertikalna of, na ka-er° se naslanjajo blagovni na Dunaju, v Gradcu, 'lovcu, Trstu, Bariju, Izmiru n Uamasku, ter os 45. vzpo-^ednika s sejmi v Milanu, Ve-jCll'i, Padovi, Trstu. Zagrebu J} Plovdivu. S trgovinskega tališča vidimo, da se v trža-; 1 ^u^'i srečajo prometne stru-^ Slednje Evrope — Sredo-_fimsko morje — Suez z onimi. ki — - ■ - vežejo Padsko nižino Vzhodno Evropo in sever-"'J? Balkanom. ,t. *.t«i prirodni »obliki« pri-gospodarstva slom 11 tura tržaškega velesejma. Predstavlja hkrati: ^ Pomorsko-kontinentalni seti*' vrst° blagovnih razstav, katerih se specializacij« aJo v celoto z občimi raz-l,*vami; &ed 'zvozni sejem. Ul ma prireditev, ki bo tra- b0dvod 19. junija do 3. julija, *'ii|V s‘*avnem ponovitev prejš-vjo*’ naglasila bo posredniško 6° glede na Srednjo Evro-vid 'n na bližnji vzhod. Ako •Peš'1'0 V se^mu osnovo za po-n>et*Vanj* mednarodnega pro-he,. v sejmu osnovo za po-vai ■ ®> Predstavljajo prvi ste^ 'tkt V n^em uradne tuje kota,,lv.ne razstave, ki so danes ‘vrscene takole j8 , ^°*ektivne razstave zaleil-aterih se udeležujejo Av- strii. 11 uaeiezujejo Av- Jusoslavija. Zahodna j m Madžarska; H, ' kolektivne razstave Bliž lt,a.a V2hody in čezmorskih Hon*V’ i Grško, Sirijo, Liba-Zij0 m’ Jordanijo in Indone je letos zastopana iiki ^aPoredoma v uradni ob-jo ; 8 kolektivno razstavo, ki Vq,j* ort«aniziral in uredil /,a-z* Sospodarsko pospešeni,^ Zvezne trgovinske zboristi na Dunai'l- Jugoslavija ’P* x »uradno kolektivno haja sosedna republika na tržaški velesejem in s «IV. kolektivno jugoslovansko razstavo lesa« v organizaciji «Ex-portdrva« iz Zagreba, katere se udeležujejo najvažnejša lesna podjetja republike. Razstavi izpopolnjujeta «Slovenija-vino» in «Ljubljana-Export», slednja specializirana v tobaku in cigaretah. ' Nemčija bo letos drugič prisotna s «trgovinskim obveščevalnim uradom« pod upravo Odbora za gospodarske razstave in sejme iz Koelna. Madžarska bo zastopana z uradno razstavo, ki so jo organizirale razne državne gospodarske skupine, in z obveščevalnim uradom pod upravo Trgovinske zbornice v Budimpešti. Čezmorski kraji bodo uradno zastopani na sejmu po sledečih razstavah: 1. uradni kolektivni razstavi kr. grške vlade; . 2. libanonski razstavi, na kateri sodelujejo obtrniki, pristaniška družba iz Beyroutha. Zveza uvoznikov industrijskih in poljedelskih strojev, tobačna režija, Zveza prijateljev dreves (ki bo kot javna ustanova razstavila najinteresant-nejše poljedelske proizvode, o(l sadja do pomaranč ter od ::eder do araka, te klasične libanonske domače pijače); a. uradni razstavi Sirije; 4. uradni razstavi kraljevin Jordanije in 5. uradni razstavi Indonezijske republike. Druge stebre sejma tvorijo sledeči oddelki: a) IV. mednarodna razstava lesa, ki ima za geslo «od gozda do Imalnega proizvoda«; b) inozemske kolektivne izložbe s sodelovanjem glavnih držav donavskega zaledja jr vzhodnega Sredozemlja; c) razstava proizvodov težkih in lahkih strojev, preciznega orodja in proizvodov ladijske nielianike, s posebnim ozirom na stroje za trajno investicijo; d) najraznovrstnejše blago namenjeno potrošnji, higieni, prodajalnam, uradom itd.; e) splošna razstava obrtništva ki stopa v sedmo leto obstanka m ki v uspeli sintezi zraža tipične pokrajinske proizvodne oblike ter jih spaja z visoko tehniško dovršenostjo italijanskega obrtništva; f) «Mali salon« inozemskih avtomobilov, z udeležbo velikih tvrdk iz Nemčije in ZDA, priključene so tudi razstav« motornih koles, scooterjev in pritiklin; g) razstava prehranjevalne industrije, ki obsega tako finalne proizvode kot stroje za predelavo surovin; tudi letos bodo na ustrezni površini razmeščene «stojnice»», kjer bodo razni proizvodi naprodaj in iiu poskušnjo. Pestra zunanjost stojnice in kioskov bo vabila obiskovalce v ta pravi pravcati ((gasHonomični park«. Glede na gospodarsko lunk Brede do Cogne, od jeklarn Falck do glasovitih tovarn Ga-lileo, od proizvodov precizne mehanike do televizijskih, od tovarn, ki pošiljajo v svet čudovite aparate za kavo «ex-press« do svetovno-znanih podjetij, ki proizvajajo motoscoo terje, električne stroje za gospodinjstvo itd. Tržaško gospodarstvo bo zastopano pa prav pomembni skupini proizvodnih podjetij, od CRDA do tovarn pohištva, od obrtništva s svojimi tehnično in umetniško dovršenimi proizvodi do petrolejskih čistilnic, od trgovinske mornarice do industrijskega pristanišča. Ing. ERNEST SOSPISIO pred sed. Ustanove tržaškega medi larotl. vzori, velesejma Vhodi in vstopnice nagradni natečaj Vhodi na velesejem bodo letos trije. Glavni vhod je s Trga Montebello, poleg tega pa bo tudi letos udprt vhod iz Ulice Rossetti. Iz Ulice Settefontane pa bo odprt nov vhod, ki vodi neposredno na razstavo obrtništva in od tu na velesejemski prostor. Vstopnice-stanejo 200 lir, 150 Ur za skupinske obiske in 100 lir za pripadnike oboroženih i 1 v uniformah. Vsi obiskovalci velesejma bodo s tem, da so kupili vstopnico, sode-i iovali tudi pri nagradnem žre-' banju, ki bo vsak večer ob zaključku okrog polnoči. Vsak večer bodo razdelili. 2 do 3 nagrade, ki sestoje iz različnih električnih gospodinjskih aparatov od hladilnika do pečice za prepečenec, iz radijskih in televizijskih aparatov, zabojčkov likerjev Stock in drugih predmetov- Poleg tega pa bodo ob zaključku velesejma izžrebali glavni dobitek — avto FIAT 600. Obiskovalci velesejma, ki se pripeljejo od drugod lahko žigosajo svoje vozovnice vsak dan na upravi velesejma od 9. do 21. ure in dobe s tem pravico do popustov, ki so jih odobrile številne železniške uprave in pomorske družbe. Ureditev prometa med velesejmom Ulice zaprte za promet od S.30 do 23.30: Ul. Rossetti med Ul. Revol-tella in Ul. Cumano, Ul. Ippodronio med Ul- Kos-setti in Ul. Settefontane. VI. Settefontane med Ul Vergerio in Ul. Ippodromo, Ul. delle Milizie med Ul. Lamarmora in Ul. Rossetti Ul. ftevoltella med Ul. Pic-cardi in Ul- Rossetti. Prepoved parkiranja: Ul. Ippodromo v predelu okrog glavnega vhoda na ve les ejem. Ul. Ro/fsetti na desni strani od Ul. Cumano. Prostori za parkiranje: 1. Za predstavnike oblasti bo rezerviran prostor ob glavnemu vhodu velesejma, 2. za avtomobile: Ul. Rossetti, Ul. Lamarmora,, Ul. delle Milizie in na novem prostoru med Ul. Rossetti in Trgom Ippodromo; 3- za motorje: nasproti glavnega vhoda na velesejem, na desni strani Ul. Revoltella, Ul. Rossetti med Ul. Cumano in Ul. delle Milizie; 4, za avtobuse: Trg Ippodromo in po potrebi tudi na prostoru med tem trgom in Ul. Rossetti; 5 za razstavljavce: Ul. Settefontane; 6. za taksije: osem vozil bo parkiralo poleg bivšega vojaškega avtomobilskega parka tako, da bo prvi voz v višini Ul. Ippodromo, eno vozilo bo parkiralo poleg glavnega vhoda in tri vozila na Ul. Ros£«tti. Razstave obrtnikov so dolgo vrsto let predstavljale šibko točko tržaškega velesejma, ker so bile po navadi bolj podobne stojnicam na Ponterpssu kot resni razstavi t Ze lani pa je Združenje tržaških obrtnikov uspelo spremeniti to razstavo in je uredilo obrtniške izdelke na ustrezen način v prostorih prvega nadstropja paviljona «F». Letos pa je dobila razstava tržaških obrtnikov svojo dokončno obliko, in dokončen prostor v kletnem prostoru paviljona «A». U-prava velesejma je v ta namen razširila in dostojno u-redila vhod z velesejemskega prostora in hkrati odprla nov vhod neposredno iz Ul. ♦♦ techna Zastopamo razna jugoslo-IMPOHT-UKPORT tehničnega materiala mh >,.in» dadiii n/I vanska podjetja za in- TRSl — ULICA PABII) HLZl 17/1 <|UStrijske stroje, orodje Tel. 35 - 907 leleor.: TECHNALUIN in tehničnega materiala VrSimo vsakovrstne izvozne in uvozne FRANC BERGINC TRST UL. F. FILZ1 II (vis. priti.) — tel. 28-748 IMPORT - EXPORT TER RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA uvoz IZVOZ Papir - Celuloza - Kemični artikli Ind. naprave in shoji - Eleklr. material Ul.Commercialel5/a -Tel. 24*619 Na odprtem prostoru razstavlja Jogoslavija različne vrste rezanega lesa v originalni kocki, napravljeni iz lesenih letev URAD Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalatije vseh vrst električnih napeljav Pokličite naso št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio II. SE PRIPOROČAMO! AVTOPSEVOZNiŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroka, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. K. Severo 6, tel 33-U3 Glavni vhod na velesejemski prostor «UNI0N» Svetovno znana za-varovaloma od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35938 Prokurator RAVNIK Razstava obrtništva 'Settefontane. Na tem prostoru bo letos razstavljalo 40 tržaških obrtnikov in kot gostje 60 obrtnikov iz različnih italijanskih pokrajin. Vsaka posamezna stojnica je izredno okusno urejena po arhitektu Cerniju. Pred glavnim vhodom pa je postavljen o-kusni depanel prol. Predon-zanija. ki prikazuje obrtniške dejavnosti. Ureditev obrtniške razstave pa pomeni še en korak dalje. Na tem prostoru bodo namreč v septembru v slični obliki kot že na velesejmu uredili trajno razstavo tržaških obrtniških izdelkov, ki bo tako pripomogla k uveljavitvi in napredku te pomembne tržaške dejavnosti. Miflnk* In Žaromall d. d IMPORT - EXPORT vseh vrst lesa - trdih goriv in strojev za lesno industrijo TeleobUM Signala* luit UVOZ IZVOZ Zaloga električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobil* I H ST - UL C0R0NE0 39 • TEL. 24-955 Udarnic 9 51) Srt nudi najboljše pogoj« pri nabavi In prodaj1' vsakovrstnega blaga trst« Ml. valdirivn 18, tel. 38*449, 31*986 C IN Iki LESNO TRST , SKLADISCE Lesno pristanišče Telet 44-552 Izven urnika Telet. 92-982 SKLADISCE VEZANIH SPLOSC FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ul. Cologna št. 13 - Tet. 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN 'TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, PO-STAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič SEMPOLAJ 61. 4 (INabrežina) < K X K /. Sl K It K K OLAJŠA vic riti IM.Af 1LU Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu . |t HIJKL ’ 4.4 ». r Hit ' Urni f« 1 TRST - UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 2 nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni in se priporoča. TRST — UL. TORHEBIANCA 19 — TEL. 23-5*7 Uvoz, izvoz, kolonialno biago, kemikalije, Konfekcije. POŠILJA DARILNE PAKETE. Predilnice - tkalnice - barvane - tiskane - apr e tur e Poštni predal: 9 Telefon: 40-11 Telex: 033 17 Brzojavni naslov: Tekstiltvor NB podružnica Maribor št v. 640-T-150 Proizvaja ! bombažno prejo, sukanec za šivanje in vezenje hlačevmo, klot, bombažno m umetno svileno podlogo, /lamio. po-pelme za sra jce-pidžame, tiskane iz bombaža in iz sla nične volne Vse naše tkanine iz stamčne volne ter tropikala so apreti-rane proti mečkanju m so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za apreturo tudi po večkratnem pranju Izvaža: sukanec za šivanje, klof, svileni serže, popeline, cefir fer liskanino za moško in žensko obleko Uvaža: surovine, barve, kemikalije, uienzilije ild. * Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteli in nizkih cenah GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PREPOZNO SO LETUŠ OBRODILE BRIŠKE CESMJE Mo manj povprašujejo po češnjah na goričkem in videmskem tržišču Kupna cena na Hebnlo ne doseže niti 1 (J lir m kg Ker je češenj na pretek, bi oblasti morale dovoliti žganjekuho, kot je to primer v Jugoslaviji Brici živijo v glavnem od sadja in vina. Letos je na primer mnogo češenj. Sprva so šle dobro v prodajo, sedaj pa se sadjarji vedno bolj pritožujejo zaradi nizkih cen. Včeraj jih na goriškem trgu sploh niso mogli prodati, ker jih trgovci na debelo niso hoteli kupiti niti po lo lir kg. Kmetje menijo, da se iim ne splača, da bi se trudili po cele dneve, ker itak nič ne zaslužijo. Trgovci na debelo jih prodajajo na videmskem tržišču. Toda tudi tam imajo težave, ker morajo za prodajni prostor plačati 6.000 lir, poleg tega jih stane prevoz v Videm in nakup, kar jim da zelo malo zaslužka. Prejšnja leta so šle briške dešnje tudi v svet. sedaj pa «e o tem sploh ne govori. Gospodarski krogi bi se morali pozanimati, da bi prve briške češnje prodali na evropskem tržišču, zlasti v Švici, na Švedskem in pa v Angliji. Kako se to napravi bi bili xa vzgled lahko Brici na jugoslovanski strani, ki prvo »pomladansko sadje pošiljajo v svet kar z letali. Sedaj imajo v Brdih češenj na pretek. Kmetje bi iz njih lahko kuhali žganje, vendar jim zakon to prepoveduje. Ce bi imeli zadrugo, bi lahko z zakonskimi olajšavami dosegli dovoljenje za kuhanje žganja, kot pod Avstrijo. S tem bi bila v marsičem odpravljena skrb, ki danes tare briško prebivalstvo. n;.ških zvez med Trstom in Gsrico ter po možnosti poskrbele, da bi iz Tržiča odpeljal proti Gorici vlak. ki bi imel zvezo s tistim, ki pripelje iz Trsta v Tržič okoli polnoči. Z uvedbo tega vlaka bi bili odpravljeni razlogi za utemeljene pritožbe. Mednarodno zborovanje zdravnikov v Gradežu V začetku tega meseca se je zbralo v Gradežu okrog 1.200 zdravnikov iz Nemčije. Avstrije. Švice in Posarja na mednarodno zdravniško zborovanje. Zdravnike spremlja še nad 1.300 drugih oseb, povečini njihovih družinskih članov. Prijavljenih jih je bilo še več, pa so morali omejiti število udeležencev, da bi lahko preskrbeli za njihovo ugodno bivanje. Ta Prva seja umnega ocoora SKGZ V četrtek 16. junija je bila prva seja novoizvoljenega u-pravnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici. Ustanovili so dve komisiji v okviru upravnega odbora, in sicer gospodarsko in kulturno komisijo. Razdelili so tudi naloge in odgovornosti ter določili dneve prihodnjih sej. Izvolili so izvršni odbor, ki je sestavljen iz sedmih članov. Upravni odbor je soglasno sklenil podeliti častno članstvo pisatelju Damiru Feiglu in pevovodji prof. Emilu Komelu za zasluge na narodnem področju. Sedež SKGZ je v Ul. Ascoli, uradne ure so od 9. do 12. in o,i 15. do 18 Predsednik SKGZ sprejema stranke vsak četrtek na sedežu od 10. do 11. v ostalih dneh pa sta od 9 do 12. članstvu na razpolago tajnik ali podpredsednik. Napeljava luči na Vrh je končana Te dni je podjetje SELVEG končalo z deli za napeljavo e-lektrične luči na Vrh. Uspelo mu je. da so dobili električno luč tudi Črnci, čeprav se je še zadnji čas zdelo da ne bo mogoče premagati ovir. ki so se sta- rffii h|«K . 1 jp p - , i«**- -I- 1 ' ' - lit” i§r . 58.1 ar 4* .{r'- ■ ' V ■ 'J j mm _ gp >• i. := L*rt Hšjgg*. - < , , EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI Madžari že skoraj gotovi prvaki Premagali so včeraj Ruse - Današnja tekma med Italijo in Jugoslavijo bo odločila, kdo bo zadnji teden je prišlo na to zborova- vile na pot zaradi prevelikih nje, ki je tretje te vrste, še večje število nemških zdravnikov iz Porenja. Tako ima Gradež k'jub neugodnemu vremenu, ki je zakasnilo kopalno sezono, lepo število gostov in bodo hotelirji prav gotovo dobro zaslužili. stroškov. Slovesna proslava tega važnega dogodka, ki bo temeljito spremenil življenje in delo v naši vasi. bo v nedeljo 26. t. m. ob 17. uri. Na otvoritev električne razsvetljave vabimo ze sedaj vse vaščane. P O UGOTOVITVI VEČ PRIMEROV SLINAVKE Plemenito dejanje Preteklo sredo so v bolnišnici pri »Rdeči hiši« nujno potrebovali transfuzijo krvi za hudo bolnega Andreja Žabarja, ki je šolski sluga na slovenski srednji šoli v Gorici. V ta namen se je ponudila Nevenka Cigoj, hčerka lani umrlega zavednega slovenskega trgovca iz Gorice. Zdravniki so ugotovili, da skupina njene krvi odgovarja in so ji je odvzeli 250 g ter tako rešili bolnika. Res plemenito in posnemanja Vredno dejanje. Upravičene m\nk Goričanov nart žele/niškim vo/nim redom Od naših čitateljev smo prejeli veg pritožb glede železniškega voznega reda, ki se nanašajo na pomanjkljivost zvez med Gorico in Trstom. Ta pomanjkljivost je občutna predvsem zvečer. Iz Trsta pripeljejo zvečer trije vlaki, in sicer eden ob 19.58, drugi ob 21.. tretji pa ob 23.09. To pomeni, da je za Goričana zadnji vlak tisti, ki odpelje iz Trsta 4 minute pred 22. uro in se pripelje v Gorico ob 23.9. Ce zamudi ta vlak, potem ima naslednjo »vezo šele zjutraj in se pripelje v Gorico ob 5.17. Goričani se iz raznih potreb tatekajo v Trst zlasti ob sobotah in nedeljah. Pogosto so r Trstu razne športne in kulturne prireditve, ki se končujejo okoli polnoči, vendar Goričani, če nimajo sorodnikov, kamor bi šli spat, ali pa č« se nočejo okoristiti s hoteli, nimajo na razpolago nobenega vlaka, razen tistega okoli štirih, ki pa skoraj ne pride v poštev. Zaradi tega priporočamo di-lavnim železnicam, naj bi pregledale pomanjkljivosti želez- Navodila števerjanskega županstva živinorejcem na okuženem področju Steverjansko županstvo je v zvezi s poročilom občinskega veterinarja, ki je na področju števerjanske občine ugotovil več primerov slinavke, in v skladu s členom 10 pravilnika veterinarske policije, ki je bil odobren 8. februarja. 1.948. leta. ugotovilo, da se okuženo področje razteza med cešfo na Prevalu, ki gre k dvolast-riškemu bloku na Valerišču. ir državno mejo. Okuženo področje bodo oznadevali^.tudi posebni napisi na okuženih hlevih. Županstvo je odredilo, da morajo biti vse okužene živali oštevilčene po pasmah. O-bolele živali in tiste, za katere sumijo, da so bolne, mo-lajo biti ločene od zdravih. Poginule živali je treba preiskati, dokler se ne dobijo natančnejša navodila. Živinorejci morajo paziti, da se ne bi bolnim živalim približevale tuje osebe, psi, mačke in druge domače Živali, dalje morajo imeti, zaprta hlfivsiia, vrata in pred pragom morajo temeljito razkužiti ter preprečiti sleherni stik ljudi, da ne bi bolezni prenašali na sosedovo živino. Z.aradi higienskih vzrokov ne bo mogoče prodaja ti mleka dva tedna. Prodaja bo dovoljena le tedaj, če ga bodo vsaj 30 minut segrevali do 75 stopinj. Posode za molžo in za prevoz morajo biti razkužene v zbiralnih skladiščih pod nadzorstvom občinskega veterinarja. Pred molžo si morajo osebe, ki se s tem ukvarjajo, redpo rnzkuževati obleko in obutev. Na okuženem področju je treba zdtave živali cepiti, da postanejo i-mune. Kdor se ne bo ravnal po navodilih, bo kaznovan. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 12. do 18. junija: 11 rojstev, 14 primerov smrti, 7 oklicev in 5 porok, Rojslua; Paolo De Santis, Paolo Delpin. Sandra Pituelli Monika Kogoj, Anna Bombi. ,\nna Grusovin, Gabriella Marconi, Miryam Comelli. Mario Zampa, Paola Plazi, Mi chele Piotti. Smrti: 74-letna gospodinja jCalolina Trevisan, por. Lago, ]74-letna gospodinja Ivana Brajnik, por. Blasizza, 64-let-ns gospodinja Antonia Ma-lig, por. Martellam, 85-letni Romano Martellani, 77-letni Luigi Orsini, 77-letni kmetovalec Mihael Rebolica, 45-let na gospodinja Emma Manon. por. Geromet, 58-letni mehanik Angelo Basso, 56-letni tesar Francesco Oppedisano, 59-letna Erminia Di Giusto, vd. Agrusa, 41-letni agent civilne policije Raffael Konjedic, 17-letna gospodinja Giovanna Galliussi, 49-letna gospodinja Gisela Brajnik, por. Nanut. Oklici: trgovec Nereo Visin-tin in gospodinja Carla Ma-sau, poročnik orožnikov Antonio Telesca in gospodinja Leila Maria Molinaro, učitelj Virgilio Malni in učiteljica Laura Soranzio, Egidio Dean in tkalka Maria Vecchiet, Ca-scino Croeifisso in gospodinja DaJia Balestier, mehanik Dan-ti Rosa in gospodinja Eleo-nora Bregant, industrijski iz vedenec Ernesto Vecoyo in gospodinja Vilma Zulli. Poroke: uradnik Sergio Sca-rel in trgovska pomočnica Ondina Rossa, mehanik Bruno Degano in delavka Olim-pia Manfrin, uradnik Romano Trevisan m trgovska pomočnica Silvana Paulini, policj-ski stražnik Bernardo Lini in uradnica Valeria Mazzolini. uradnik pierino Bordin in računovodkinja Licia Cocianni DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 — tel. 29-72, od 8. do 13. ure pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese, Ul Rossini 1, — tel. 24-43. REZULTATI Poljska - Jugoslavija 67:59 (31:29) CSR - Romunija 91:69 (48:36) Madžarska-Rusija 82:68 (39:30) Bolgarija - Italija 76:72 (35:32) Tolažilna skupina Avstrija - Luksemburg 80:55 (40:23) Švica - Švedska 53:43 (31:26) Finska - Turčija 55:54 (29:27) Nemčija - Danska 51:49 (28:30) Francija-Anglija 103:56 (43:24) BUDIMPEŠTA, 18. — Madžarska si je osvojila evropsko prvenstvo v košarki. To sicer še ni dokončno res, toda po zmagi nad Rusijo ni nikogar, ki bi Madžarski ne prerokoval tudi zmage nad Romunijo v jutrišnji njeni zadnji tekmi. Danes so si Madžari izbojevali zasluženo zmago nad Rusi. ki so jih danes prehiteli Cehi in Bolgari. Poljska je premagala Jugoslavijo, vendar s tesnejšim rezultatom kot se je to zgodilo v kvalifikacijskih tekmah. Zelo dobro se je Italija postavljala po robu Bolgariji. O zadnjem mestu bo odločila jutrišnja tekma med Italijo in Jugoslavijo. Doslej sta ti dve reprezentanci vsaka po enkrat zmagali, vendar vsaka drugega nasprotnika. Po rezultatih sodeč bi dejali, da govori več v prilog italijanske zmage. V tolažilni skupini nemoteno vladata v obeh skupinah Francija in Finska; Francija še mnogo bolj očitno kot Finska. LONDON. 18. — Skoraj gotovo bo 22-letni Južnoafrika-nec Eddie Firmani, ki je sedaj zveza v moštvu Charlton. v prihodnji sezoni igral v enem izmed italijanskih klubov. Predvsem se zanj zanimajo Juventus, Torino. Inter in Lazio. Mladi napadalec, ki nastopa eno leto v Angliji, se je v Charltonu odlično izkazal. Ker je sin Italijana, bi bil njegov angažma po kakem italijanskem moštvu mogoč takoj. Baje se je že dosegel načelni pristanek za preselitev Firmanija v Italijo proti plačilu 35.000 šterlingov (okrog 60 milijonov lir). do izbrani reprezentanti, ki bodo igrali mednarodne tekme v sezoni 1955-56. Izbrani igralci bodo na skupnem treningu od 16. do 29. julija v Športni akademiji v Muenchen-Gruenwaldu. Tu bodo potem izbrali reprezentante, ki bodo nastopili v sledečih tekmah: 18. septembra proti Italiji, 25. septembra proti Jugoslaviji, 16. novembra proti Norveški. Tekma z Rusijo je bila načeloma določena za 21. avg. v Moskvi. Za skupni trening je določenih sledečih 24 igralcev: vratarja: Fritz Herkenrath, Heinz Kubsch; branilci: Jupp Posipal. Erich Juskowiak. Erich Retter. Herbert Ehrardt, G. Vigna: krilci: Horst Eckel, Werner! Liebrich. Karl Mai, Link, Rudi Hoffmann, Gerd Harpers; napadalci: Helmut Rahn, E rich Waldner. Max Morlock. Berti Kraus, Fritz Walter. Karl-Heinz Haase. Josef Roe-rig. Hans Schaefer. Ulrich Bie-singer. Berni Termath, Ber-thold Buchenau. Gre za stare igralce, ki imajo že dosti izkušenj, pa tudi za mlade nade nemškega nogometa; vendar je starih še vedno več. Niso še nastopili v reprezentanci: Vigna. Link. Kraus. Haase in Buchenau. Hrbtenico moštva tvori osem igralcev, ki so lansko leto igrali v moštvu, ki si je osvojilo svetovno prvenstvo: Posipal, Eckel, Lieb- rich. Mai, Rahn, Morlock. Wal-ter in Schaefer. Med njimi pa ni več vratarja Tuna Tureka, branilca Wernerja Kohleme-yerja in srednjega napadalca Otmarja Walterja, ki so aii bolni ali pa sicer izven forme. Med izbranimi pa ne vidimo še dveh velikih imen: Uwe Seeler in Klaus Stuermer. To sta dve zvezdi v nemškem nogometu, ki še nimata 20 let. Toda obadva sta se v zadnjih tekmah prvenstva preveč izga-rala in 'ako nista več v formi. V nemških nogometnih krogih sodijo, da je ta izbira prvi in mogoče odločilni ltorak za energično obnovo reprezentance, ki je po lanski osvojitvi svetovnega prvenstva tako propadla. Drobny bo igral v Wimbledonu LONDON, 18. — Drobnv, lanski zmagovalec na wimble-donskem turnirju je bil že skoraj v nevarnosti, da letos ne bo smel igrati. Drobny namreč objavlja svoje članke v nekem londonskem listu in to menda i pri Lawn Tennis Association i smatrajo že za neke vrste profesionalizem. Končalo se je tako, da Drobnv teh člankov pač ne bo pisal. (Čudno, kako pretirano natančni so ponekod zaradi profesionalizma. Zdi se. da bi morali po takem nazira-nju biti vsi teniški igralci sami bogataši,, če jim je celo za-branjen zaslužek s pisanjem.) M PČ1H,I R K IU)/\ \ IM RK/l IM) ŠVICI Hoblet hončni zmagovalec V etapi na kronometer po ga je premagal Belgijec Bronkart Brough in Rosewall londonska prvaka LONDON. 18. — Američanka Louise Brough, ki je bila že trikrat wimbledonska prvakinja, je danes v finalu turnirja za prvenstvo Londona na travnatih igriščih premagala mlado Južnoafričanko Jean Forbes s 6:3. 6:1. Prvenstvo med moškimi si je osvojil Avstralec Rosewall, ki je premagal rojaka Hoada, zmagovalca lanskega leta, s 6:2, 6:3. Med moškimi dvojicami sta si z zmago v finalu osvojila prvenstvo Avstralca Hartvvig in Hoad, ki sta premagala rojaka Rosa in Worthing*ona s 6:3. 1:6, 6:2, 6:2. Priprave nemšiiifi nonomelašev /a prihodnje tekme FRANKFURT. 18. — Tehnični komisar nemške nogometne reprezentance je že določil 24 igralcev, izmed katerih bo- K I N O CORSO. 14.30: «Vojna zastava«, S. Hayden in A. Smith. VERDI. 14.30: uOkno na dvorišče«, J. Stewart in G Kelly. CENTRALE. 15.00: «Samson in Dalila», v barvah, V. Mature. VITTORIA. 15.00: «Kraljica Far Westa», A. Stewarth. ZUERICH, 18. — Hugo Ko-blet je postal letošnji zmagovalec krožne dirke po Švici, vendar pa v zadnji etapi ni zmagal, kot se je pričakovalo. Na 83 km dolgi etapi na kronometer ga je premagal za 5” Belgijec, čeprav se je zdelo, da bi ga prav v tej etapi drugi ne mogli premagati. Sicer :e res. da so drugi bolj zaostali in predvsem se je od njega precej oddaljil Ockers, ki mu je bil ves čas v splošni klasifikaciji zelo za petami. Ockers je sicer ostal na drugem mestu, vendar ie sedaj med njima presledek nekaj minut. 1. Brankart (Belg.) 2.05'14"; 2. Koblet (Sv.) 2.05'19”: 3. Kue-bler (Sv.) 2.08’15”; 4. Boni (It.) 2.10'10”; 5. Ockers (Belg.) 2.10’ 30”; 6. Clerici (Sv.) 2.10,49"; 7. Graf (Sv.) 2.11’18”: 8. Van Est (Hol.) 2’H'25’'; 9. Padovan (It.) 2.12’21 10. Pontet (Fr.) 2.12’ 43” itd. Splošna klasifikacija: 1. Ko-fclet (Sv.) 47.27'41”; 2. Ockers (Belg.) 47.3.T29”; 3. Clerici (Sv.) 47.33’57”: 4. Kuebier (Sv.) 47.36'07”; 5. Brankart (Belg.) 47.36’28”; 6. Schellenberg (Sv.) 47.37'44” itd. LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE V BOLOGNI Državno prvenstvo moštev BOLOGNA, 18. — Prvi dan tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo moštev je bilo poleg povprečnih doseženih tudi nekaj prav dobrih rezultatov. Del rezultatov navajamo: 800 m: 1. Tagliapietra 1’55”7. 2. Toniato r56”2, 3. Finesi 1’ 56”5. II. skupina: Giuliano 1’55”4, 2. Patelli I’55’5. 3. Scavo 1’55”V. Palica: 1. Chiesa 4.20 m, 2. Scaglia 3.90 m. 5000 m: 1. Lavelli 15’25”2. 2. Peppicelli 15’27”4, 3. Perro-ne 15’27”4. Kopje: 1. Bonaiuto 62.15 m, 2. Rosati 60.43 m, 3. Marchesi-ni 57.53 m. Daljina: 1. Ulivelli 7,39 m. 2. Canattieri 7.15 m, 3. Cola-tore 7,11 m, 4. Druetto 7,50 m, 5. Bravi 7.01 m. Kladivo; 1. Taddia 56.67 m, 2 Giovannetti 52,54 m, 3. Lu-cioli 49.71 m. 400 m zapr.: I. skupina: 1. Bertuetti 55”7. II. skupina: 1. Martini 54”2 2. Filiput 54”2, 3. Bonanno 54”9. 200 m: I. skupina: 1. Cola- rossi 22”, 2. Grossi 22”2, 3. De Murtas 22”2. II. skupina: 1. Lombardo 21 ”6, 2. Gnocchi 21”9, 3. San-germano 22”. Štafeta 4x400 m: I. skupina: 1. G. A. Coin Mestre 3’21”2 2. C. S. Pirelli Milano 3’23”2 3. Alessandria Libertas 3'26”4. II. skupina: 1. Atletica Brescia 3’24”8. 2. S. C. Etruria Prato 3'24”8 3. U. S. Lavora-tori Terni 3'25”4, 4. Associazio-r,e Sportiva Roma 3'26”. 5. Vir-tus Lucca Sportiva 3'26'”. Klasifikacija po prvem dnevu: 1. Pirelli 4810.točk. 2. Galla-rafe 4593, 3. Fiamme gialfe 4530. 4. Diana Piacenza 3737. V Cortini januarja zasedanje CIO PARIZ, 18. — Prihodnje zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora bo 21. januarje 1956 v Cortini d Ampezzo. Mednarodni olimpijski odbor je sklenil, da sprejme tudi Vzhodno Nemčijo med svoje člane, toda pod pogojem da se zbere reprezentanca, ki bo sestavljena iz atletov Zahodne in Vzhodne Nemčije. šž-=r5šS5^=ss=^ Crvena zvezda premagana na svoiem igrišču Na prvenstveni tekmi prve zvezne lige je Crvena zvezda doživela danes na lastnem igrišču nepričakovan poraz 3:1 (1:1) v lekmi s Sarajevom. RIM, 18. — Tekma med moštvoma Colleferro in Mestrina, ki bi naj odločila, kdo bo prvak IV. serije, se je končala po podaljških neodločeno 4:4. V prvem času je zmagala Mestrina 3:2, na koncu prvih 90 minut pa ie bilo 4:4 in tako je ostalo. Tekma se bo ponovila jutri popoldne, prav tako na stadionu Torino. predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 15. uri in 20. t. m. ob 18. uri Columbia film: l omila brni ,'ie ?mI& WILY BUERGEL in THEO L1NGEN Znana jugoslovanska atletinja Mira Tuce je izboljšala jugoslovanski rekord v skoku v višino na 1,56 m. Dosedanji rekord 1,55 m je bil postavljen že leta 1949. ocKuvorat ureannt STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trs« K1X0 V KHIŽIT Danes, 19. t.m. ob 16. uri CIGANKA Jeanette MacDonald Eddy Nelson :: Glasbeni tehnikolor :: V sredo, 22. t.m. ob 20. uri Zmaga nad temo KINU ŠKEMilVIJ predvaja danes 19. t. m. ob 15. uri barvni film: PiDlinunslan Igralci: Errol Flynn, Maureen O’ Hara V ponedeljek 20. t. m. ob 1*. uri film: Prodajalka kruha Walter Lazzaro Lida Baarova SLOVENIJA VINO nudi na tr£aškem velesejmu IZBRANA BELA IN ČRNA VINA, KRAŠKI TERAN, SLIVOVKO, PRISTNE KRANJSKE KLOBASE, ČRNO IN BELO PIVO «UNIOIN> Obiščite nas v našem paviljonu! MOTO GUZZI umislil. A.V TUKI/K.M 1 K S 1*0 K I' TOVORMKI-15 S l OTOV, l*KKVKM..IIVI V I* I. I X J A C I 1» K I, L O K T O co oo oo oo PKIBOR-NAOOMKSTM DRLI DELMIDICA ZA POPRAVILA MOTORJEV AVTO M OTO O IESEI, . BAT JI ON Dl AL TVRDKA CREMASCOLItrst lil. Fabio Severo 18 - Telefon 38903 KINO PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes 19 t. m. ob 17. film: uFERNANDEL, SOVRAŽNIK ST. 1» Igralci: Fernandel in Zsa Zsa Gabor BLAGOVNICA KALIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA tj Za poletno sezono vam nudit DELOVNE HLAČE OD 490 LIR DALJE; MOŠKE HLAČE IZ POPELINE PO 2900 LIR; POLETNE MOŠKE HLAČE IZ VOLNE «ALPA-GATEX» PO 4950 LIR; POLETNE OBLEKE OD «900 LIR DALJE; POLETNE OBLEKE «ALPAGATEX» OD 12908 LIR DALJE; BOGATO IZBIRO JOPIČEV; POLETNE ČEVLJE PO 950 LIR; BOGATO IZBIRO POLETNIH SRAJC OD 1190 LIR DALJE IN RAZNOBARVNE •INTER-LOC» MAJICE; ŠPORTNE ARTIKLE, TORBICE, NAHRBTNIKE ITD. LJUBLJANA EXPORT £Xr»ORT - IMPORT LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA P. O. BOX 328 - TEL.: 20263 - 20333 • TElEGR.: IUBEX IZVOZ: Mesni in klobasičarski izdelki Mesne konserve - Čreva Mlečni izdelki - Sadni sokovi in pulpe Konserve povrtnine Mineralne vode - Tobačni izdelki, UVOZ: Prehrambeni in kolonialni pred(T»efl Obiščite nas na velesejmu, kjer prodajamo kranjske klobase in cigarete = Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) = TEŽKA Ji; POT DO UČENOSTI ^ Prvo poglavje, PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI 14. Ta izprememba tako rekoč čez noč v človeku, v otroku, je zbudila ze takrat v meni neko mučno začudenje in sprožila mojo pozornost. Gotovo se je o tem «janičarstvu» govorilo tudi doma in Jurčičevega «Jurija Kozjaka, slovenskega janičarja* sem po vsej priliki spoznal že zelo zgodaj vsaj iz pripovedovanja staršev in morda tudi Mašenke, ki ga je poznala iz šole. Da so taki nesrečni otroci slovenskih staršev, ki lih je tuja šola učila sovrastva do lastnega rodu in materinega jezika, neke vrste «janičarji»,. sem vsaj s čustvom zelo zgodaj doumel. Spoznal sem jih nekaj tudi pozneje. Ce so bili zrelejši, bolj izobraženi in čustveno bolj tenkoslusni, so kazali spričo svojih bivših narodnjakov namesto sovraštva nekakšen sram in mučno zadrego. Zato se niso radi družili g svojimi bivšimi sošolci, ki so ostali narodno zavedni, marveč so si rajši poiskali novo, če le mogoče čisto italijansko (oziroma nemško) družbo. V zrelejših letih, ko sem imel na vpogled še številne dru?e primere, me je to «pojaničarjenje» zanimalo tudi kot psihološki fenomen. Kajti prestop iz ene narodnosti, iz ene kulturne sfere v drugo mora imeti za posledico popolno izpremembo, popolno predrugačenje osebnosti. Ta izprememba mora iti globlje, zarezati mora temeljiteje v osebnost kot katera koli izprememba, alttrvtion de la personalitč. ki jo more povzročiti katera koli bolezen. Iz Godine Vrdelskega sem navedel citat, kako bi bil tudi on sam skoro postal renegat zaradi »trupenih Cegnarjevih kritik, kakor Je postal v Ljubljani nem- ški renegat Dežman. Pred nekaj leti sem slišal za primer iz nekega drugega našega predmestja, kako se mpnata oce m mati s svojimi starimi znanci le na skrivnem pogovarjati slovenski, ker ju otroci oziroma zeti in snahe, prav tako vsi slovenskega rodu, sicer ozmerjajo z znano psovko, češ, naj nikar ne govorijo «ta prekleti jezik, od katerega jih bolijo ušesa.» Prav Izjava, da jih «ob tem prekletem Jeziku bolijo ušesa*, kaze, kako strašen je moral biti boj ene osebnosti z drugo, da so še zmerom tako občutljivi in ranljivi, kadar zaslišijo svoj pravi in pozneje pokopani materin jezik. A!i se ne zdijo taki ljudje v resnici podobni morilcu, ki je svojo žrtev pokopal. — njihova žrtev je v tem primeru njihov ■ prvobitni narodnostni «jaz> —, in vsakikrat vztrepetajo in vzrojijo, kadar jih nekdo spomni na njihov zločin, ali celo privleče mrtveca iz groba? Narodnoosvobodilna vojna je s svojo silno osveščenostjo potegnila marsikaterega takega pokopanca iz njegovega navideznega groba m ga vrnila lastnemu zatajevanemu rodu. Eden izmed teh mi Je v podrobnostih pripovedoval svoj primer in svoja občutja ob taki dvakratni izpremembi Popisal sem ga v ■rJaničarjevi izpovedb, noveli, ki je izšla (če se ne motim) 1. 1950 v «Raz-gledih*. Novela je naletela na različne komentarje, med katerimi se mi zdi najmanj upravičen tisti, ki očita avtorju «izumet.ničeno p.sihologiziranje». Kajti opis «smrti» ene osebnosti in prehoda v drugo ni za proučevalca take preobrazbe osebnosti nekaj neznanega in utegne vsebovati tudi elemente resnične avtentičnosti. Takrat, v moji mladosti, so bili razlogi za uspeh takega potujčevanja v prvi vrsti socialnega značaja. Mnogi delodajalci so vršili pritbk na svoje delavce in uslužbence, ca so dajali otroke v italijanske šole. Povrh tega so nudile organizacije, kakršne so bile Lega Nazionale ’s šolo in otroškimi vrtci m razni «rikreatoriJl», otrokom, ki so jih obiskoveli. zajtrk, kosilo in razne druge ugodnosti, ki niso bile za marsikaterega našega gospodarsko šibkega okoličana majhnega pomena Nekaj sta k potujčevanju pripomogli tudi splošna zaostalost in z njo zvezana narodnostna neosveščenost nekaterih naših gospodarsko šibkih in socialno potlačenih slojev. Da je bilo to raznarodovanje zelo načrtno nam pokaže pogled nazaj v faze. po katerih se Je pfostopoma vršilo. Pritisk je prihajal iz središča mesta navzven. Moja mama se le spominjala, da so v njeni mladosti prebivali Slovenci od litiše hiše se daleč navzdol proti mestu. V mojih otroških letih se je naselilo večje število «renjikolov> tik pred nami v Fedrigovcu. Nekaj pod njihovim vplivom, nekaj pod vplivom raznarodovalne šole se je lice tega naselja že takiat močpo izpremenilo. Okoličanske mandrije .->o izginjale, na njihovem zemljišču so se gradile stavbe, v katere so se vseljevali najemniki povečini italijanske narodnosti. Z lastnimi očmi sem gledal, kako se je tuji ali potu.l-čeni val zgrinjal okrog nase hi.se. sredi katerega je ostala kot nekakšna osamljena trdnjava. To postopno izpremi- njanje narodnostnega obličja naše ožje okolice se je odražalo tudi v občutju: bivanje sredi napredujočega in napadalnega tujstva je postajalo zmerom bolj nelagodno. In medtem ko so naši ljudje nekako od naše hise oziroma Ulice Donatello naprej pri Svetem Ivanu živeli takrat še idilično na pol vašk:) življenje, smo se morali mi nižje doli že naravnost telesno otepati s priseljenci in potuj^enci. 14. Ce je bil moj obisk prvega šolskega leta kratkotrajen in ni mogel zapustiti v meni globljega vtisa, ker je vse premočno odjeknil v meni spomin na bolezen, ki je ta obisk ^?iIa in. me privedla do praga smrti, pa mi je udejstvovanje pri Sokolu pogled v čisto nov svet: v clov^ družbo In v nujnost, da se vanjo vključim. . . T'J bil vec kakor v predsolski dobi «kralj nel7Zn\i nih daljins> in sredisce sveta, ki ga Je oila ustvarila & otroška fantazija, marveč eden izmed najmanjših in, šibkejših elanov in členov organizacije, ki je bila res“f„ m moc demokratična, a v kateri si se zlasti kot naraščajnik ^ telovadec lahko uveljavil razen z neobhodno discipli110. vsem s telesno spretnostjo in močjo. In ker mi je zlasti nje v veliki meri primanjkovalo, bi se bil čutil gotovo d ^ mejno zapostavljenega, da me ni Iz takega občutja rešilanie K v m®01 že zB°daJ razvita prirojena lastnost: nagnjen občudovanju kakršnih koli izrednih storitev Obe nasprotji sta se združevali v otrokovi duši: K0 razl' tnčna zaprtost v svoj lastni svet in sposobnost poP01116?,?^!1 osebij en j a in izginotja v drugih. Ali bi se temu in moglo reci identifikacija ali istovetenje z drugimi bo1'’ razvitejšimi, si ne upam trdtii. izražalo pa se je t° r ,exe%* ljenje v popolni zamaknjenosti v tistega ali v tisto. ui ali kar sem občudoval. Gotovo sem si kdaj tudi zeleh ^ni bil, ko bi bil velik, na primer tak telovadec, kakršni s ^^9. moj vaditelj Zidarič, Dekval, Perhauc aii tudi P°?ar'vaj P? takrat, ko sem jih gledal pri izvajanju kompliciranih. drogu ali bradlji, vaj. ki so zahtevale drznost. s;Pre„ in eleganco, sem nase popolnoma pozabil in se topil. ^ j* veselju nad umetnijo izvajalcev. Natančno sem cutn. vegeij* bilo izvrstno dobro ali slabše Izvajano. Toda a**1®- do kritiziranja ali do kritike nisem imel nikoli- jPsanie,IlU kadar je komu kaj spodletelo, kakor bi se bilo rne'nr)OCirslJa^u zgodilo, in ce so se gledalci pri kakem nerodnem j etoiv®* c 3l v it (tu, chui luuAciu, v . neznancu sem v srečnem trenutku izsledil diivno^t w . - - — gledalci pil kakem nerodnem ®P , zasmejali, mi je bilo mučno, kakor bi se smejali m< Pri Sokolu sem se spoznal s širokim krogom kate5(‘f, nov. zagotovo pa z vsemi takratnimi naraščajniki, ^ sem se s tem in onim ob svojem povratku po „avidffzl,^i spet srečal kot z zrelim možem. V marsikaterem n0Zab'J®he neznancu sem v srečnem trenutku izsledil davno uu ,, poteze otroškega obraza, ki so mi bile ne in so me zdaj spominjale moje mladosti.