207. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. septembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JL|ul>ljaiil 9. septembra. Popolnoma nepričakovano prinesla nam je brzojavna žica vest, da je češki namestnik, podmar-šal baron Kraus, svoje službe odpuščen, kakor je sam prosil. O premembi na namestniškem sedeži v Pragi se poprej ni prav nič čulo, vsi časniki brez razlike bili so uprav presenečeni in vsa stvar vršila se je s tako izimno tajnostjo, da se stoprav sedaj ko je imenovanje že dva dni star factum, ugiblje, da je najbrže minister marki Bacquehem v tej zadevi posredoval, kajti on pohodil je na gradu De-činfikem grofa Tinina, poslednji pa takoj na to, gospodarstvo obširnih svojih posestev, katero je doslej sam vodil, izročil drugim rokam. Odstopivši namestnik Kraus je bil general, a je bil dosti pravičen Čehom. Pod njegovo vlado se je na Češkem marsikaj na bolje obrnilo. Toda mož ni imel sreče, da bi bil mogel izvesti vladni pro gram sporazumljenja obeh narodnostij. Dasi je povsod ščitil jednako Nemce in Čehe, .vender so prvi za njegovega namestnikovanja ostavili deželni zbor in so vsa prizadevanja vlade bila zaman, da bi jih zopet spravili v zbor. Pa tudi mnogim Čehom njegovo postopanje ni ugajalo, zdelo se jim je, da s premajhno energijo deluje za izvedenje narodne jednakopravnosti. Stališče so mu najbrž spodkopale poslednje deželnozborske volitve, ker so Mladočehi pridobili toliko uspehov. Na Dunaji so mu najbrž zamerili, da ni znal Staročehom obraniti večine. Zatorej se sodi, da so z imenovanjem novega namestnika le hoteli zopet povzdigniti upliv Staročebov. Novi namestnik Thun Hohenstein je sedaj 42 let star. V državni zbor je bil voljen 1879. 1. in je ostal v njem do 1881. leta. Takrat bil je po smrti očetovi poklican v gospodsko zbornico kot dedni član. Leta 1883. je bil voljen v deželni zbor. V državnem zboru in gospodskej zbornici se ni posebno odlikoval, pač pa v avstrijski delegaciji, kjer je bil zadnja leta poročevalec o vnanjih zadevah. Thun, ki ima po majoratu veliko posestvo Dečinsko, je v sorodništvu in svaštvu s prvimi ple-menitaškimi rodbinami v deželi, z grofom Clamom Martinicem, knezoma Lobkovitzem in Schwarzen- bergom. Že iz tega se ve, da je mož jako konservativen in da čisla ČeSko državno pravo, kot odličen član češkega zgodovinskega plemstva. Thun je to lani naravnost povedal deželnemu zboru dne 5. oktobra. Tedaj je naglašal svoje nemstvo, rekel pa je, da je pa vzlic temu odločno za to, da se cesar mazili in krona za češkega kralja. Tudi za narodno jednakopravnost se je izrazil, ker je v interesu države. Glavno nalogo veleposestva pa vidi Thun v tem, da deluje proti liberalnim idejam. Če ta program preudarjamo, strinja se jako z mišljenjem grofa Schonborna, ka-keršno je kazal, predno je postal minister. Staročeški listi se jako vesele, da je Thun izbran na to visoko mesto. V tem vidijo, da na Dunaji neso voljni udati se željam Nemcev, ali bolje rečeno, zahtevam nemških poslancev, kakor jih je formuloval dr. Plener. Omeniti je, da je baš Ple nerja Thun v deželnem zboru imenoval za največo oviro, da se ne doseže sporazumljenje mej obema narodnostima. Iz tega bi se res dalo sklepati, d* se vlada ne misli udati Plenerju in tovarišem in da je torej morda že pustila vsako misel na pogajanje z Nemci. V tem oziru se res moramo veseliti tega imenovanja. Pa vender ima to imenovanje tudi svojo senčno stran. Že to nas ne more posebno razveseliti, da se je z grofom Tbunom poganjal baje marquis de Bacquehem, da prevzame namestništvo. Trgovski minister dosedaj ni kazal posebnih simpatij do Slovanov in če je imel pri imenovanji važno besedo, to ni baš dobro znamenje. Omeniti pa tudi moramo , da se mi posebno ne moremo nauduševati zb zgodovinsko plemstvo. Ti možje so uemški odgojeni in odtujeni čežkemu narodu, da mnogi se češčine celo sramujejo, da si v deželnem in državnem zboru sede na desni strani poleg čeških poslancev. Sam Thun je naglašal svoje nemštvo in češčine niti zmožen ni. Za zgodovinsko pravo se res naudušujejo, ker je združeno z njih stanovskimi prednostmi, a narodna jednakopravnost je njim največ le fraza. Poglejmo le našega pravosodnega ministra, grofa Schonborna. Mož je tudi jeden najvernejših pristašev zgodovinskega plemstva. Deloval jo poprej že v javnosti v tem zmislu in tudi literarno. Pa vender danes ne moremo reči, da smo Slovani ž njim dosti pridobili. Vsak Slovan bode priznal, da je njegov prednik baron Pražak bil boljši. Za narodno jednakopravnost se dosti ne briga, zastopnike narodov pa prezira, če ne morejo našteti toliko plemenitih prednikov, kakor on. Kdo ve, se li kmalu tudi grof Thun ne bode jednacega poka/al. Bojimo se, da bode za svojo prvo nalogo zmatral po svoji moči zatirati mladočeški radikalizem, narodna jednakopravnost mu bode pa le stranska stvar ; vsaj so ga zato poslali v Prago. Mi sami bi radi, da bi se motili in da bi v kratkem Čehi ne mogli reči, da je njegov prednik boljši m pravičnejši bil od njega. Občni zbor „Narodne šole". (Konec.) Napovedala se je vojska. Vojaški nabor je bil dasi „brez komisije" kmalu dognan, kajti vsi poklicani so bili „tauglich!" in bitka je bila tekom tedna pridobljena največ b klobukom, slamnikom ali kapo. Bitka bila je zelo krvava! Tu jih je padlo 30.000, tam 42.000, drugod 68.000 in v Ljubljani, kjer se je največji kontingent bojevnikov prostovoljno zglasil, da porazi „grđega belina", bila seje glavna bitka. Čez 1 pol milijona glav storilo je zasluženo smrt. — Gotovo pa je, da je v mnogih krajih naše domovine kruta roka naudušenega, mladega bosopetega vojaka vrgla ob tla še mnogo tisoč nesramnega pritepenca. Ko je orožje mirovalo in se je sestavila statistika uničenega frfotalca, delile so se seveda slavnim zmagovalcem svetinje, kolanje, križci — v podobi risank, pisank, Bvinčnikov, črtalnikov, držal, peresnikov in peres, radirk, tablic itd., ki v šoli vse „prav pridejo". In v to svrho je pomagala tudi „Narodna Šola". — Na prošnjo nekaterih učiteljev je odbor naklonil dotičnikom raznega šolskega blaga, ki se je delilo po- zasluženji. Kolike važnosti je ta dogodek pri šolski LISTEK Blodne duše. Roman. Čefiki spisal Vacsiav BeneS - TfebizBky, preložil I. Gornik. lE'r-vi <=Lel. XVIII. f Dalje.) »Ali je kdo bolan? — Pojdem takoj!" rekel je knez odstopujoč od okna h kostmi po talar. „Čestiti gospod!" Mlada devojka pri vratih privzdignila je glavo. „ Takoj! — V jedni minuti!" „Ali me ne poznate, čestiti gospod ?u Po teh besedah uprl je gospod kaplan oči k dverim. Trenotek obstal je ž njimi na devojki, a takoj jih je obrnil proč. Zdelo se mu je, da je ta obraz res že videl, a v sanjah, še pred leti in potem nikdar več, in zopet tu v Okrouhlinah zopet v spanji in v . . ? Ne, to ni bila ona! Od kje bi se bila tudi vzela zdaj in sama! Bila je tako boječa, ko ga je takrat pozdravila. Skoro zacepetala je le. Gospodu kapelanu zdelo se je, da vidi pred sa- bo) prikazen, ki je priletela od nekje z višin in mu prinaša vest, da se tam gori raduje njegovega pri hoda dobra, verna duša ... In znova obrnil se je k dverim. Zarja poslednega dae v letu ozarila je mladostno devojko s čarobnim svitom. Zdelo se mu je, kakor bi se ji bil okrog glave napravil svetal krog, s kakeršnim obroblja Čopič slikarjev sence svetnic. Beli obraz, na katerem rudeči svit večerne zarje ni mogel zatreti izraza težkega trpljenja, spomnil ga je obraza, ki je bil obešen v jednem iz hodnikov jezuvitskega kolegija in pred katerim je često mimogrede obstajal, kakor bi ga bil privlačeval k sebi z nerazložno vabljivostjo. Podoba predstavljala je mladega moža, nedvomno potnika, ki se je v tuji, neznani zemlji zgrudil, medel, izmučen, mlado glavo oprši si ob kamen, okrog njega bila je trava spaljena od žarkov solnčnih. Le nekoliko kalnomodrih cvetic, kakeršni so naši potrošniki — sklanjalo je k bledemu obrazu njegovemu svoje kelihe, kakor bi ga milovale v mačešji zemlji v očem-skein kraji. A nad njim bila je, kakor bi prihajala iz zarje zahajajočega solnca spuščajoč se niže in niže dražestna postava deviška — poslanka nebeška. Dotikala se je že skoro s snežnimi prsti medle njegove glave, hotela ga prebuditi iz omed-levice in mu reči: Ustani, zberi poslednjo svojo moč, le trenotek še potrpi, in pozdravi te rodni kraj, na verno srce pritisue te dobra družica . . . „Hči Kvčtova sem — Svetluška!" — „Častiti gospod! — Prihajam vas nečesa prosit l" „Zdrava, Svetniška!" Gospod kaplanu ostale so druge besede na jeziku. „Vi veste, kaka nesreča se nam je zgodila!" „Vem, Svetluška, slišal sem vse in pomiloval sem vas — vas! A kaj da prihajaš tako pozno? — Stopi naprej! Sedi!" Mladi duhovnik primaknil je devojki stol. Svčtluška stopila je tri korake naprej, a sedla ni. „Za sebe ne, — za otca, častiti gospod!" Mladi duhovnik bil je zopet v zadregi, s kakimi besedami bi ji ponudil svojo službo. A devojka rešila ga je takoj zadrege. „Poznali ste ga, govorili ste ž njim, česti i goBpod !* nRes da le nekolikrat, a to je zadostovalo!" „In si-li mislite, da bi mogel učiniti kaj zlega, da bi bil zmožen . . SvčtluSka je umolknila. „ Navadil sem se ga v kratkem času spoštovati. — — Vender sedi! Gotovo si se zelo utrudila. Slaba pot je. Pod vsakim korakom drčiI" vzgoji! Zanimivo bi bilo s statističnimi podatki preračunati to in kazati na uspehe! V jednaeih slučajih bi se morale „take vojne" na škodljive mrčese uprav organizovati. V ta namen poprijeti se je inicijative baš gg. učiteljem. Prikazovanje in širjenje škodljive golazni bilo bi pravočasno razglasiti ter opozoriti slavno c. kr. kmetijsko društvo in veleslavni dež. odbor, ki naj bi potoni „Narodne šole" klonila zaslužnim šolam majhna darila v šolskem blagu. Tako bi prišla kmetijstvu in šoli lepa, dobrodejna pomoč; z jednini blagim činom dosegel bi se dvojni uspeh: materi-jelni in moralni. Z iskreno žel|o, da gospodje sotrudniki ne bi prezirali mojega prijateljskega opomina, sklepam svoje poročilo in kličem gg. zborovalcem: Pozor! — in hvala za potrpljenje! Poročilo tajnikovo se odobrava in po predlogu g. Stanonika Miklavža funkcijooarjem izreče zalivala. Tajnikovi) poročilo glede uničevanja glogovega belina g. Stanonik dopolni, da je tudi njihov gosp. župan v ta namen mnogo izdal, ker je plačeval uničene metulje na težo. Gosp. Zumer pa pravi, da se je do pol milijona belina uničilo na njegovej šoli. Tajnikovemu predlogu, da bi se od g. Iv. Lega poslanih 30 gld. odpisalo 20 gold. ter se ustanovnim „Narodni šole" pripisalo, se ustreže Predloženi „Račun" se odobri. Pregledovaleem istega se volijo gg. Klinar, Kokalj iti Kruleč. Mej posameznimi nasveti izreče željo g. nad-učitelj Pfeifer iz Domžal, da bi se o plivalo na to, da bi trgovci prodajali boljše blagi). Gosp. predsednik pravi, da so nekateri trgovci, kateri si naročujejo bi najceneje, dosledno tudi najslaiiS'' blago, da si veči dobič- k prihranijo. Gospodje učitelji naj hi odločno zahtevali le bolje blago od Grubbauerjeve firme, katera izdaje dvoje vrst blaga. Gosp Stanonik M. pravi, da so učitelji Kranjskega okraja pri zadnji učiteljski konferenci sklenili, da le pod to pogocbo vzamejo v šolo Giub-bauerjevo blago, ako on da le dobro blago. Gosp. M. Ko\šca pa temu doda, da bi se tem vednim pritožbam zastran slabega blaga za vselej v okom prišlo, naj se g. Grubbauerju naroči, da izdaje le dobro blago. — Gosp. Kos Miha stavi samostalen predlog,: Občni zbor „Narodne šole" naj sklene, da naj nje odbor uvažuje, bi li ne bilo možno napraviti učiteljem za časa zborovanja „Narodne soie" in „Udovskega učiteljskega društva" na korist, „Narodne šole" in „Sloveuskega učiteljskega društva" učiteljski koncert. — Vsled pojasnila g. presednika sklene zbor, vso to zadevo prihodnjemu odboru v daljno posvetovanje prepustiti, kateri bode že znal njemu znane zadeve za prevažno stvar uvaževati. — V odbor volijo se stari funkcijonarji, gospodje Feliks Stegnar, predsednik; Andrej Žumer, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Fran Govekar, tajnik. Odborniki gg. Funtek Ant., Tomšič Ivan, Praprotnik Andrej, 1'raprotnik Fran in Podkrajšek Henrik. Predsednik zahvali se vsem za udeležitev in vztrajnost pri zboru ter jih vabi, da bi se prihodnje leto še v obilnejšem številu sešli ter konča sejo „In v okrajnem mestu zaprli so ga v ječo. Dajejo mu le vodo in suh kruh. Leži na polugnjili slami mej gujusno živalijo. In sam Bog ve, kaj inu bodo storili. Niti mene niso pustili k njemu. Prosila sem jih na kolenih v imenu Jezusa Kristusa, v imenu njegove matere . . . !tt Svetluška umolknila je najedenkrat, potem pa je sklenila roci in oprla globoke oči v duhovnika. Ustnici tresli sta se ji mrzlično in iz oči utrinjale so se devojki velike solze. Ni in ni jih mogla udušiti. „Častiti gospod, za vašega otca, za vašo sestrico, za vašo mamico, povejte gospodi, da ni mislil zlo, da ni storil zlega, vam bodo verovali, z vami govorili bodo preje, na vas bodo preje se kaj ozirali!" Mlada devojka sklepala je roki krčevito in z vso silo dušila je jok, ki je hotel izbruhniti v stok. Globoko oči imela je zalite s solzami, lici kateri so poljubljali poslednji žarki, svetili sta se, kakor b bili od samih biserov . . . „Častiti gospod, povejte jim to! — Za otca, vašega, če imate še živega! Za vašo sestrico, ako ste kedaj katero imeli! Z vami bodo govorili preje, vam bodo preje verovali ..." Kaplan je kakor slučajno odvrnil glavo. ob polu druge ure. — Potem je bil skupen obed v gostilni g. Ferlinca, kjer so se gg. učitelji prav po bratovsko zabavali. Politični razgled. Notranja tleželc V Ljubljani, 9. septembra. Deželni zbor Koroški snide se baje dne 7. oktobra, kakor se poroča iz Celovca Dunajskim listom. Najbrž se isti dan snidejo tudi drugi deželni zbori. Nadomestne volitve za reški deželni zbor bodo dne 18 t. m. kakor pišeje „Narodni ListyB, Mladočehi se že pripravljajo za te volitve. Kandidati bodo isti, kakor so bi'i poprej, izimši nemške, kajti Nemci ne bodo vodili. Danes je v LeopotdatadtU na Dunaji dopolnilna volitev za rioleu jea vst rif »ki deželni zbor. V tem okraji biva jako mnogo cehov in so nekateri sprožili misel, da bi Čehi postavili svojega kandi data. V nekej okrožnici baje priporočajo dr Ed. Gregra. Višanj«* države. Veleposlanik v Beroiinu grof Szechenvi bode v kratkem dal svojo ostavko in bode njegov naslednik najbrž kHk general. O tem se že govori, odkar je a* sirijski cesar pohodil nemškega cesarja. S prva se je govorilo, da v Beroiinu žele, da bi Avstrijo Zastopal kak general. Minuli teden je pa nek nemški ofirijnzen 1'st objavil vest, da Szechenvi odstopi, ker se ne strinja z avstrijsko notranjo politiko. Grof Kalnokv in grof Szechenvi sta na inerodavnem mestu opozorila, da Slovanom prijazna notranja politika utegne biti škodljiva una njej politiki. To uinešavanje urada za vnanjo zadevo v notranjo politiko se pa ni odobravalo in Szechenvi zatorej ne mara več ostati veleposlanik V Beroiinu bi namreč radi, da vodstvo notranje politike v Avstriji dobi v roke zopet levica, ki bi pospeše vala germanizacijo. Grof Szechenvi je v tem oziru najbrž kaj obljubil Berol i nakitu vladnim krogom, kar pa sedaj izpolniti ne more in bode zaradi tega naredil prostor komu drugemu. Belgrajski radikala imeli so v petek shod, pri katerem so postavili kandidate za bodoče volitve za *rt»«ko skupščino. Shodu je predsedoval Nikola Pasić. Profesor Miloš Milovanovič je razlagal v dolgem govoru važnost sedanjih volitev, ter razpravljal novo volilno sistemu, ki zahteva velike pozornosti. Sedaj ne gre toliko za izbor osob nego za izbor kandidatne liste. Radikalci so pokli-licani v Srbiji osnovati pravo parlamentarično dobo, ako zmagajo pri bujdočih volitvah. Za Beligrad postavili so nastopne kandidate: Nikola Pasića, Rako Milenkovića, Demetra Cirkoviću in Milutina Markov ća. Kakor poročajo 1'ruiieoMki inonarhistični listi so se ministri sprli mej seboj. Ministerski predsednik ni zadovoljen s politiko ministra notranjih zadev Cunstansa in je v poslednjem minister-skem sovetu zahteval, da bode on določil notranjo politiko, C mstans pa le izvajal. To seveda slednjemu ni bilo všeč. Drugi ministri so pa bili o tem različnih mislij, naposled so pa sklenili, da naj to stvar odloči predsednik republike Carnot sam. Berolinski urad za vnanje zadeve obstoji Bedaj iz treb oddelkov, političnega, trgovskopolitičnega in pravnega. Sedaj pa hočejo, kakor poročajo nemški listi, osnovati še četrti oddelek za kolonijalne zadeve, ker kolonijalne zadeve dajo vedno več dela. Načelnik novemu oddelku bode baje svetnik dr. Kraul, ki je tudi sedaj imel opravila s kolonijalnimi zadevami. „Molila bom za vas na veke, pomnila vas bom na veke!" Svetluška stala je še blizu dverij s sklenjenima rokama, z globokimi očmi, zalitimi s solzami, uprtimi vanj. Gospodu kapelanu prišel je na misel grob pri beli cerkvi, na katerem je zelenel križ s cipreso, katero je ondu zasadila roka lju beznjive devojke, in tesno moral je stisniti ustni da bi na njegovem obrazu ne bilo znati gan^enja. „Nimam več otca, Svčtluška!" rekel je tiho čez nekaj časa. „In radi tega mi morda ne verujete! — Vi tega niste nikedar skusili! Kaj sem že jaz pretrpela od svetega večera! In mamica leže, morebiti nam umro . . . Moj Bog! In jaz bom sirota ! Koga bodem imela na svetu!" r Ali ne veš, da si se učila v šoli, kadar vsi ostavijo človeka, ostane mu vendno jeden, ki ga nikdar ne ostavi? — In bila si baje Svčtluška, pridna — najboljša šolarica! — A da bi bila to že pozabila? — Jaz pojdem h gospodi, povedal jim bom, da tvoj otec ne misli zlo, da je tvoj otec miren, častiti, prosil bom za njega. u Jaz pa vam bom za to hvaležna do konca!" (Dalje prih.) Mejnarodna konferenca za zatiranje trgovin« z rohi v Afriki snide se dne 15. oktobra v Uru-sel j i. Konferenca se bode posvetovala, kako bi se dala najuspešneje preprečiti trgovina z robi in uredilo uvažanje u pijaniji vih pijač v Afriki. Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega. (Konec.) Poleg njenega sina bil je tudi Fiški, ki je materi v jedno mer prigovarjal, naj pusti sina v miru saj bode v gostiInici še kaj zaslužil. A stara Ma-tijanka ni mirovala, dokler ni od sina dobila denarja in je z istim odšla iz gostilne Ahlinove. A takoj za petami bil jej je Fiški, ki jej je, kakor priče nekako bojazljivo izpovedujejo, hotel takorekoč pot prestriči. Videli so ga nekatere priče, v prvi vrsti kovač Kalan, ki je pa pozneje svojo izpovedbo umak* nil, češ, da ga ni poznal, kajti kovač je bil tačas dolžnik svaka FiSkijevega, Ahliua, k obravnavi pa ga ni bilo. Vse izpovedbe druzih prič, katere ponavljaje naglašajo, da se Fiškija vsa okolica boji, gredo na to, kar Fiski sam ne tuji, da je bil takrat blizu, ko se je izvršil rop. Izgovarja se Fiški le 8 tem, da je žel le na stran, po čisto drugem potu, ne pa čez potok Reko. Preiskava proti Fiškiju o tej zadevi vršila se je že I. 1881., a ustavila se je, dasi je došlo brezimno pismo, v katerem se je trdilo, da je jedino Fiški to storil. Tudi vse zaslišane priče pravijo, da je obče glas počil, da je Fiški Matijanko pobil, daje bil izginil nekaj časa iz krčme Ahlinove in da prej pri igri ni imel denarja, potem pa, ko seje vrnil. Prečkal se je tudi zdravniški ogled 1. 1881. Ko je bia Matijanka pobita in oropana, in sedanji zdravniki veščaki so izpovedali pri obravnavi, da je skoro brez dvojbe, da je smrt, čeravno pozneje, nastala le vsled udarca, ki ga jej je ropar s kolom prizadejal. Tretji slučaj hudodelstvo goljufije je v vsej obravnavi manjše važnosti, za značaj zatoženca Fiškija jia vender karakterističen. Zadolženega kmeta, Janeza Kočarja ujel je v svoje pasti s tem, da mu je obljubil preskrbeti, da poplača svoj dolg, uovo posojilo, poleg tega pa mu je izsleparii tudi še 40 gld., češ, prinesel mu bode desetkrat toliko po-narejeuegi denarja. Posrečilo se je res Fiškiju dobiti moža, ki je štel za Nežo Pire na Kočarjevo posestvo ukniženo vsoto pri dr. Pirnatu v Kamniku, a prej vedel je Kočarja pregovoriti, da je predstavil Čisto drugo žensko kot dolžneo Pire, da je dala odstopno pismo za dolg. Komaj je bil denar v belež-nikovi pisarni odštet in so bili pri pijači v Valentina Pavlica gostilni v Kamniku, že je znal Fiški pregovoriti Nežo Pire, da je Kočaju zopet posodila na vola, od komaj povruenih 50 gld., s tem pogo-jum, da vola reši v 8 dneh. — Večinoma se je steklo teb 50 gld. v Fiškijev žeji, akoravno trdi, daje dobil le 25 gld., in se je vse drugo ali zapito, ali pa je Kočar denar izgubil, da se pa Kočar boji natanko povedati me uda zaradi ponujanih ponarejenih denarjev. Fiški taji seveda vse in pravi: 25 gld. je bilo le pra« vična plača za njegov trud. Drž pravilnika namestnik g. dr. Kavčič je v poldruge uro trajajočem govoru razvijal zatožbo, dočim je zagovornik dr. Tavčar točno in vneto branil zatoženca. Resume, kakor vsa obravnava ki jo je vodil predsednik nadsodnije svetog Gertscher, bila je jako jasna. Porotniki, so vsa vprašanja jednoglasno potrdili in Janez Hočevar, po domače Fiški, bil je vsled izreka porotnikov obsojen, na teško poo j štreno ječo za vse življenje. Fiški je obsodbo prav mirno poslušal in se ni niti zganil. Pri zadnji obravnavi bil je Janez Kralj 46letni delavec v Malem Mengši, kateri je bil že 17krat kaznovan zaradi tatvine in teške telesne poškodbe, zatožen hudodelstva uboja. Udaril je svojega soseda, kateri je „štimal" njegovo ženo, ki pa zanj ni marala, dne 2. junija t. 1. z gnojnimi vilami po glavi tako silno, da je kratko potem umrl. Obsojen je bil Janez Kralj na osem let teške ječe, poostrene s postom. Obravnava zaradi detomora, katera se je bila že pričela se je odložila na drugo zasedanje. Domače stvari. — (Zopet znamenita prememba) in sicer na namestaiškem sedeži! Govori se namreč, da pojde štajerski namestnik, baron Kiibeck t pokoj. Mož je izvestno že „regierungsmude". — (Korni povelj nik fcm. baron Schon-feld) bode dne 22. t. m. praznoval petdesetletnico svojega vojaškega službovanja. — (Najvišje priznanje) izreklo se je g. Franu Kočevarju, predsedniku deželnega sodišča v Ljubljani, in dr. Fr. pl. M \ h usu v Celovci za uspešno in previdno vodstvo pri sestavljanji novib zemljiščnih knjig. — (Slovensko gledališče.) Prva letošnja predstavu bode dne 3. oktobra. „Dramatično društvo" poskusilo bode letos prvikrat naročbo (abon nement) na 10 predstav po 7, 6 in 5 gld. Več o tem prihodnjič. — (Na razstavo v Parizu) odpotovali so poslednji čas gg. Ivan Šubic, vodja obrtne šole v Ljubljani; dr. Josip Stare, hišni posestnik in pristav finančne prokurature, in Oroslav Dolenec, bišui posestnik in svečar v Ljubljani- — Od dveh rodoljubnih gospodov dne 3. t. m. na Eftiovem stolpu oddana dopisnica nam je došla in se dotič nikoma toplo zahvaljuj mo na laskavem spominu. — (Na c. kr. gimnaziji v Novem Mestu) začne se Šolsko leto 1889/90 dne 18. septembra s slovesno sv. mašo in prizivanjem sv. duha. — Upisovanje učencev v prvi razred vršilo se bode v nedeljo 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostala razrede pa 16. in 17. septembra ob navadnih uradnih urah. — (G os po d Fran K ura lt,) tajnik kmetijske družbe hrvatske, naš rojak bode dne 12. t. m v Zagrebu predaval o svojem potovanji po viuograd-nih krajih Francoske in o raznih načinih proti filokseri. — (Gospića Antonija Pajnič) poslala je iz Rudolfovega blagajniku podpornega društva za bo venske visokošolce na Dunaji 6 1 gold., katere so darovali sledeči rodoljubi: G. dr. Karol Slane, od-vetuik, 10 gld., g. dr. Albin Poznik, c. kr. notar itd. 5g!d., Hočevar, kanonik, 3 gld., J. PajniČ 3 gld , vsi iz Novega Mesta; dalje g. Miha Novak, c. kr. okrajni Bodnik v Kostanjevici 5 gld., g. Viktor Kosina c, kr. notar v Kostanjevici, 5 gold. in gospa Josipina pl. Hočevar v Krškem 30 gold. Društvo izreka vsem najtoplejšo zahvalo. Slednjič je društvo od g. Frana Kotnika ml. z Vrhnike prejelo 57 gld. 60 novč. kot prebitek od dohodki.v dijaške veselice na Vrhniki prirejene za podporno društvo! Slava! — (Gosp. F Kikerec,) znani slikar hrvatski, dela sedaj po naročilu trgovca in izdavatelja slik g. Nikolića, dve sliki, katerima je „sujet" vzet in naših krajev, iz naše zgodovine. Jedna slika je „Krst pri Savici" po Preširnovi pesmi, druga znani prizor na Gosposvet-dtem polji pri Celovci, ko slovenski vojvoda potrjuje pravice narodove. Kakor čitamo v „Hrvatski" ima g. Kikerec dogotovljeno tudi lepo „studijo: Pogled na Blejsko jezero. — (»Glasbene Matice" poziv.) Oni učenci, ki žele ustopiti v šolo „GlaBbene Matice* zglase naj se 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne v šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje), kjer se bode vršilo upisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih drugih in štrumentib, v petji, teoriji in harmoniji. V glas beno šolo vsprejmo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnina za jednega učenca znaša 1 gold. na mesec, udnina za rodbino 2 gld. za celo leto in upisnina 1 gld., katere zneske uplačati je takoj pri vsprejemu. Učenci, ki 86 bodo pozneje oglasili, se ne bodo mogli vsprejeti. Odbor. — C. k r. o kraj n o glavarstvo Kamnik) izdalo je nastopni razglas: Daje se na splošno vednost, da leže načrti za odkup zemljišč za projektirano lokalno železnico Ljubljana Kamnik dotični imeniki nepremakljivih posestev in kozolcev z iz k a/, o m potov in vodotokov in imeniki razlaščencev pri županstvih v Trzinu, Depalji Vasi, Domžalah, Jaršah, Ilomci, Mengeši, Šmarci, Podgorji in Kamniku za vsako teh občin, skupni podrobni načrt pa pri tukajšnjem uradu mej uradnimi urami od 9. do 23. septembra 1 889. 1., da jih more vsakdo pregledati V tej dobi sme vsak udeleženec pri tukajšnjem uradu ustno ali pismeno ugovarjati proti zahtevani razlastitvi ali opominjati, da bi se železnica preložila ali se drugod napravile postaje in dovozne ceste. Omenja se, da smejo vsled § 18. postave o razlastitvi z dne 18 februvarja 1878. št. 30. drž. zak. razslastitveno razsodbo pobijati samo tisti razlaščenci ali njihovi pravni nasledniki, ki so o pravem času podali ugovore proti razlastitvi. — (C. kr. obrtni strokovni šoli) v Ljubljaui, Virantova hiša, I. nadstropje. A.) Strokovna šola za lesno industrijo ima namen, učiti na podlagi primernega teoretičnega in praktičnega pouka najvažnejše stroke lesnega obrta, in ima naslednje 3 oddelke j a) za stavbeno in pohišno mizarstvo, b) za rezbarstvo (podobarstvo), c) za stru-garstvo. Pouk traja štiri leta in obsega te-le predmete; 1. krščanski nauk, 2. nemški jezik, 3. slovenski jezik. 4. aritmetiko in računsko geometrijo, 5. mehaniko in prvotni pouk o strojih, 6. tehnologijo lesa, 7. obrtno knjigovodstvo. 8. poslovne sestanke, 9. arhitektonsko oblikoslovje, 10. začetno prosto risanje, 11. geometrijsko risanje, 12. projekcijsko risanje in nauk o sencah, 13. prosto risanje po modelih, 14. strokovno risanje, 15. modelovanje, 16 tehniška zvi Sevalna dela, 17. lepopisje, 18. praktični pouk. Učenci so redni ali pa izvaredni; prvi obiskujejo šolo v vseh predmetih, drugi pa so upitani le v nekaterih strokah. Pouk je brezplačen. Spričevalo o dovršeni šoli daje pravico do samostojnega zvrševanja dotičnoga obrta. B.) Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek. Pouk traje dve leti ter obsega naslednje predmete: 1. krščanski nauk, 2. nemški jezik, 3. slovenski jezik, 4. račun stvo, 5. delavsko knjigovodstvo, 6 tehuologijo vezenja, 7. oblikoslovje umetnega vezenja, 8. začetno risanje, 9. krojno risanje, 10. strokovno risanje, 1J. praktični pouk v belem in pisanem vezenji ter šivanji čipek. Učenke so redne in izvanredne s 1 u š a t e 1 j i c e ; poslednje obiskujejo le nekatere prostovoljno izvoljene predmete. Pouk brezplačen. Upisavanje (za oba zavoda) se vrši dne 14. septembra zjutraj in popoludne. Učenci (učenke), ki misijo na novo vstopiti, zglase naj se s svojimi sta-riši ali pa z njihovimi namestniki v pisarnici vodstva strokovnih šol (v Virantovi hiši, uhod v Zvez-darskih ulicah) ter naj prineso s seboj odpustno spričevalo ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14 leto; bi\ši učenci (učenke), naj se prijavijo 14. sep-tnnbra s spričevalom o prvem šolskem letu. Na obeh šolah se prične šolsko leto z dnem 16. septembra 1889. C. kr. vodstvo strokovnih šol. — (S Trnovskega pristana) smo prejeli naslednji dopis: „Gospod urednik! Tu pri nas Vam živimo, kakor v raji, v Arkadi ji ali v kaki „deveti deželi". Tukaj Vam ne vemo ni za posvetne niti za božje postavo ter Vam ne poznamo ni orožnika niti redarja: ko bi se zdaj pa zdaj ne prika zal kak berič, eksekutor ali pasji ogleduh, mi bi bogme! ne znali, da smo v kulturni Evropi Ustno poročilo nam pripoveduje, da so v svetopisemskem raji, predno sta prva naša roditelja pohrust la tisto pogubono8no jabelko, vse živali bile krotke in domače. No, živali se tudi tukaj ne manjka! Tu imamo bosopete paglavce, poulične pobaline, lenuhe, potepuhe in barabe kar na izbere. In kako so Vam te božje živalice pohlevne, domače in krotke, to je kar veselje. Vam skačejo čez plote, plezajo po drevji, da, pridejo Vam i pred hišni prag ter Vam jedo takorekoč kar z dlani! In nič kaj Vam niso izbirčni, ti pitomi golobčki! Bodisi na pol zrel krompir, kilava jabolka, s< gnile buče ali snetljiva koruza — vse jim gre v slast, da njih človek kar zavida na toli zdravem želodci ! Pa se Vam te oskromne svoje frugalnosti niti ne sramujejo! Kar o belem dnevu, v pričo Vas, takoj Vam pred nosom zmekne Vam tak krokar svoj plen! In, prosim Vas, zakaj bi ne? Nebo je visoko, a — redar je daleko! Da, pri nas Vam je prava Arkadija! Tu vladajo še povse idilske razmere! Po blatnem našem pristanu ni nevarnosti, da bi si človek na trdem tlaku prihodil kurja očesa, ali da bi po noči ne mogel spati zbok prebujne razsvetljave: po jedenkrat na leto se nam nasuje v blatne kolovoze nekoliko debelega grušča in brlave petrolejske svetilnice nam zabHŠče, kadar se baš /.ljubi dotičnemu prižigalcu in to še le, ako je baš v koledarji zaznamovan — mlaj! Ni čudo torej, da se tu na zavetnem bregu shajajo vzdihujoči zaljubljeuei vsega mesta, katerim je pod Tivoli predaleč ali v „Zvezdi" presvetlo. Ta se po večerih bodisi po letu ali po zimi, meseca maja ali o vseh Svetih — „objemčka in poljubčka," da Vam dleska in mlaska po vsej okolici. Skratka: Trnovski pristan je varno utočišče kradljivih pobalinov in barab shajališče zaljubljenih vojakov, in ne baš vonjavih deklač ter sploh skladišče mestnih smetij in pri stavbah izkopane nesnage, katera se potem pari na solnci po leto duij. In naposled, ako bruhne v mestu kaka kužna bolezen, hajdi na Trnovski pristan z koza vi m i bolniki......Da, da, gospod urednik! Tu imamo pristen raj, blaženo Arkadijo in tisto toli zaželjeno „deveto deželo." .... Toda, zadnje dni se je začela slavna policija zanimati za ta naš „raja ter izganjati liki angelj s plamtečim mečem dolgoprste zmikavce in, če pojde tako naprej, vzdihovali bodo kmalu po — „izgubljenom raji". — (Vojaštvo Ljubljanske posadke) vrnilo se je daues opoludne v Ljubljano. Ulanci imajo tri dn i počitka v Ljubljani in okolici, kjer so nastanjeni. — („K meto valeč" ima v 16. številki naslednjo vsebino: Kmetski sinovi in kranjska kmetijska šola v Grmu pri Novem Mestu z jako lično podobo. — Kako s konji ravnati. — Razne stvari. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — ( A n t i s p i i' 11 i s t M r. S u p p e n s.) Gospod Zupan, (Slovenec) napravil je sinoči v restavraciji Ljubljanske čitalnice predstavo ter ž njo vse navzoče občinstvo prav zadovoljil. Jako spretno izvajal je vse točke svojega čarovniškega repertoirja in žel obilo pohvale. — (Popravek.) V sobotni številki se je v notici „Premembe v posesti" minila pomota. Čitati je pravilno: da je g. Počivavrnk Šulčevo hiš) kupil za 19.020 gld., g. Koejek pa največ razven njega ponudil, to je 19.018 gld. — (Na današnji „češpljevi" semenj) prignalo se je 1150 konj in volov, 562 krav, 111 telet in prašičev, vkupe 1823 glav, kupčija z žre-beti in voli bila je prav živa, cene dobre, semenj mnogobrojno obiskan — (Semenj čebelarski) vršil se je danes po stari šegi pred frančiškansko cerkvijo. Čebelo ao letos dosti boljše, nego lani, pridelek je srednje dober. C-ina medu nastavila se je popoludne do 3. ure za 100 kil 25 gld., cena voska pa po 70 gld. Največ pokupil je medu v satovji voskar, g. Oroslav Dolenec, ki z istim trguje po vsi Avstriji in tudi v inozemstvu. — (Trgatev v Da I m ac i j i) bode jako dobra, najobilneja pa okolu Spleta. — (Toni ne) prišle so letos v izredni obilici v Jadransko morje. V Zadru prodajal se je kilogram [>o 12, v Šibeniku celo po 10 soldov. — (Pri delavski zavarovalnici zoper nezgode za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo) s sedežem v Trstu, bodeta se oddali službi: ravnaj oče^a uradnika z letno plačo 2000 gld. in knjigovodje z letno plačo 1400 gld. Prednost zi ti službi imajo prosilci, ki so zmožni sloveuskega, srbsko-hrvaškega in italijanskega jezika. Prošnje do 16. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Krakovjec S. septembra. Danes zjutraj ob 7. uri po cerkvenem opravilu peljal se je cesar z nadvojvodo Viljemom, namestnikom in vojaškima atašejema v Przemvsl ter bil povsod naudušeno vsprejet. Ogledavši vojaška poslopja, vrnil se je opoludne v Krakovjec. Jutri popoludne ob 4. uri popelje se cesar s posebnim dvornim vlakom iz Jaroslsva v Lajtomisel. Cesar podaril je za dobrodelne namene 7000 gld. Antwerpen 8. septembra. V dokih še vedno gori in ogenj obseza več hektarov. Še le v par dneh utegne biti konec požaru. Število ponesrečenih ljudi j ceni se na 300. Razen tega nabirajo se v vreče človeški ostanki, ki so tako sežgani, da jih ni moči spoznati. Število ranjencev ceni se nad tisoč. Vse bolnice so polne ranjencev. Skoda znaša nekda 50 milijonov. Praga 9. septembra. Deželni kulturni svet izjavil pripravljenost svojo, da bode naj-živahneje podpiral vladno pomožno akcijo, ki jo je nemško kmetijsko centralno društvo sprožilo. Pariz 9. septembra. Škof Seez poslal pravosodnjemu ministru protest proti njegovi okrožnici zaradi umešavanja duhovščine v volilno borbo. Okrožnica žali duhovščine dostojanstvo in domoljubje. Duhovniki so francoski državljani in zahtevajo svojih pravic. Algier 9. septembra. Podadmiral Bergas vsprejemaje častnike rekel je v svojem nagovoru, da se Rusija danes šteje mej naše prijatelje. Bazne vesti. *(Eifflov stolp) donaša velik dobiček. Del niŠka družba, kije za zgradbo uplačala 5,100.000 fr. delnic, uaznanja sedaj, da se pri njenih blagajnicali izplačuje že tretja petinka. Pri tej priliki je nekdo tračunil, da bi se iz 255 OOO napoleondorov šesta vila solia, ki bi bi/a ba5 300 metrov visoka. Ljudje, ki imajo dovolj časa, prešteli soj tudi že stopnice, katerih je od vrha Eifflovegastolpa, zgodovinsko znamenito število 1703. Da bi Efiliov stolp dobil zagrinjalo, ki bi ga varovalo prahu, trebalo bi 75.000 metrov blaga * (SI epa rs t v o.) Iz Rima se javlja: "V pisarni rimske banke („Banca Romana"), katera pripada konsorciji banke papirnega denarja našli so 6. t m. pri pregledovanji izdanih bankovcev 3O0 tisočakov v dvomi izdaii, kar prouzročuje konsorciju škode za 300.000 lir. Kdo je zakrivil veliko sle paratvo, še ni dognano- * (V Parizu) použije se zdaj dan na dan razun velikanske množine perutnine tudi 430 do 480000 kg. mesa, 500000 jajc, 50000 kg. rib in 650000 kg. zelenjave. O pijači in o drugih užitnih jedilih francoski listi molče. Narodno-gospodarske stvari. Poslano. C. kr. priv. zavarovalna družba „Avstrijski Phonix" na Dunaji. Današnje izredno glavno zborovanje ,l>hOnix"-ovih delničarjev je sklenilo, na dva milijona goldinarjev av. velj. določeno delniško glavnico razdeliti na 20.000 popolnoma tiplačanili delnic po 100 gld., glascčih se na laBtnike, ter s tem učiniti, da se bo popolnoma upl'.čala družbina glavnica Dosedanje, na ime glaseče se delnice, katerih je 20O0 v prometu in na kate e .so je po 300 gld uglačalo, odve-žejo se plučilne dolžnoBti in tako zamenjajo z novimi, 73 goldinarjev zavarovane vsote in 78.797 gld. letnih rent ter pomnože premijski dohodki na letnih 1,530.000 gld. Zbor je potem od upravnega soveta predlagane premembe pravil Eotrdil. It teh naglašumo, da se je namesto dosedanje družine tvrdko vsprejela nova tvrdka: „C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje avstr. Phi'mix na Dunaji" ter se je družbina delniška glavnica od 480.000 gld. v zlatu povišala na 660.O 0 gld. avstr. velj. Predsednik jo poudarjal, da so za povišanje glavnice potrebna sredstva že uplačana v družhine blagajnice, kakor je tudi miiusterstvo notranjih zadev že dovolilo premembe tvrdke in pravil /. ukazom dne 5:5. avgusta t. I. Pri novi volitvi v upravni sovet so bili izbrani gg.: Alfred vitez Barry, dr. K. Biol, Konstantin knez C zar to r y sk i, Henri Ehrmann, Alfred Freund, Albert G igo t, Kristijan lleim, Arnošt Ilerring, baron Fr ankensdorf, Fran Klein baron Wiesenbcrg, Ivan baron Liebieg, dr. Alojzij Millanicb, Ka'ikst knez Po-ninski, Ilugon knez in stari grof S a 1 m - R e i f f er sc h o i d, Zmagoslav Scb rever, Amedeo Selil6r in Denis Sien-k ie w i cz. „Azienda", avstro-francoska zavarovalnica zoper elementarne in druge nezgode. Današnje izredno glavno zborovanje zavarovalne družbe zoper elementarne in druge nezgode, „Aziende", je imelo sklepati o predlogu, da se družba spoji z zavarovalnico „Avstrijskim Pbt"mi\u-om. V utrjen j u tega nasveta po ravnatelju Denisu Sienkievviczu pročitano poročilo naglasa, da zvezne pogodbe nikakor neso prouzročili notranji, na finančnem aH upravilnem stanji družbe sloneči razlogi. Poročilo marveč po uda r j a, da je družba izza svoje ustanovitve stalno napredovala, da je bilo njeno gmotno stanje nedvojno trdno, njeno fi nanc o vanj e varno in da razpolaga z dobro trgovino in letnim dohodkom, ki jamčita nepogojno in pri vsakjh okoliščinah tudi za njen samostojni nadaljni razvoj. Željo, da se družba spoji,' izrekli so delniški krogi, ki so v zadnjem času nakupili skoro vse delnice „Avstrijskega Phoni.^-a, ter so tedaj menili, da jo spojitev obeh zavarovalnic tako v njihovem, kakor tudi v interesu teh dveh zavodov. Zbor je potem jednoglasno vsprejel predlagano zvezo z Dunajsko zavarovalno družbo ^Avstrijskega Phunix.u-a. (729) ..udUDlnlAnuiM «tvM fT Stoj* za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15. |jr1 .MIL*, ■ -*«+t«.-.«*< T vi j o i : 6.Qseptembra. Pri Slonu t Supanek in Spitzer iz Zagreba. — Melon iz Pariza, — Kulovic iz Toplic. — Aichelburg iz Jezera. — Rieder it Šmohora. — Suša iz Senožeč. — Torkar iz Ko-isne, — BenŠek, Praiidik fn Fiseher z Dunaja. — Cerovskv Ileimer in Angler iz Zagreba. — Haas iz Radovljice. — pl. Heydweiller iz W'iesshadena Pri .ti,til.-i t Klein, Zupane, Steiner, Rohn, Roscn-berg, Rosenfold in Popov ie z Dunaji. — Czernrakovsky iz Trsta. — Išiitzler iz Kočevja. — V>l. Lilienbacb in Krajnik iz Gradca. Pri »VHtriJskeui ce-Mar jI: Zurlini iz Divače. — Ivančič fz Deskla. — Kafol lz Kanala. — Garlatti iz Kanala. Pri Južnem kolodvoru: Korošec z Dunaja. — Hajek iz Gradca. — Demšar is r. — Knific iz Vipave. Umrli so v I Juhljaiii: 6. septembra : Reza Prem-ru, kondukterjeva vdova, 37 let, Kravja dolina nt. 11, za spridenjem možgan. 7. Fran Zori, pleskar, 43 let, Poljanski nasip šr. 50, za plevritienim eksudatom. — Marija Sluga, gostija, 70 let, Kravja dolina št. 28, za osla-bljenjem. — Urša Uražem, gostija, 70, Kravja dolina št. 11, za oelabljenjem. 7. sept. D*« 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer m £> U ta os oo t z. z. O ci< ov b a b P F F Stanje barometra v mm. l-1 t>£ 1—> SIO*-o ch tb con Temperatura < ■< a> n e» < crcrN Ve-trovi obl. obl. Nebo o o o b ■ B S o < 1 - Fff« o D-. gtr:: _ r* g 5- 00 o. CC C C I I I I I i I I I I —• o; »x> 1— O i er> -q i li cii i" cji oc c o i o S 8.6*8.1 r 22 na b i 9 a E — op CJ' I s^gg I i I £81 I S« r = ; = = s = 3 3 s Na tukajšnji e. kr. 1 li t> ra v I j ;i I n i < i za učiteljišča jc upisovanje 16. in začetek šolskega leta t "7, t- lil. (730) V Kobaridu, 6. septembra 1889. Vodstvo. Brnskega maunraktnrnega finega snltDBnega Map razpošiljalniea flCHO Zelny trh 18 BRNO Zelny trh 18 razpošilja po poštnem povzetji: (697-2) Žensko sukno, sama volna, v vseh modnih barvali, dvojno široko, 10 metrov gld. 8. Riški loden i najnovejše za jesenske in zimske ■ obleke, dvojno široko. 10 metrov gld. I.50, Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno široko. 10 metrov gld. 4,50. Dubrovniško (Raguza) modno blago, dvojno široko, za ko stumske obleke, v vsek gladkib barvali, progasto in križasto. 10 metrov gld. O* i Volapiik-flanela 1 najnovejši uzorec, 60 centimetrov ■ široka. 1 10 metrov gld. S.BO. Flanelni naglavni robci jako lep načrk. 3 kom uli gld. 1. Barhent za obleko najmodnejši načrk. 10 metrov gld. 8, Kalmuk i najbolje baze, 60 centimetrov širok. I 10 metrov gld 2.70. 1 1 Jarsey-jopiči za ženske ■ s svilnatimi gumbi in škrici, v vseh js& barvah, kompletni, veliki, j§ 1 komad gld. l.»0. Double-Velour-robec ! B/» kompleten, 1 komad gld, :t-."»n. Zimsko ogrinjalo °/4 veliko, gladko in križasto gld. 2. Jute-zastor turški uzorec, kompleten zastor stane gld. S.80« Garnitura iz jute f 2 posteljni odetali in namizni prt 1 z resami gld. S.KO. H I Delavske srajce ■ iz Bnmbturlkega oksforda, kompletno ■ velike, B 3 komadi gld. 2. Garnitura iz ripsa obstoječa iz dveh posteljnih pregrinjal in enega miznega prta z svilnimi resami gld 4. Normalna srajca kompletno velika, 1 komad gld. 1.50. Normal e hlače kompletno velike, l komad gld. 1.50. Ostanki I holaitdskilt posolmih preprog R 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek m gld. :».«<». i | Ženske srajce p iz močnega platna, z zobci, Is 6 komadov gld. Domače platno 1 kos 30 vatlov */< ■ • • gld- ••»O. 1 „ 30 „ ''!,...„ 5.20. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, — 1 komad la. gld 1,60, Ha. gld. 1.20. King-tkanina | boljše kot platno, 1 kos 5 4 široke, ■ 30 vatlov gld. «. 1 1 14 A \ K \ A. H a jT*i*«|init kunevaN ■ t koo 30 vatlov, lila in rndtfi . . . gld. 6.—. 1 kos 30 vatlov, Ia- . . . gld. 5.50. mm Konjske žebraks mm najboljHi izdolok, 1!)() cm. dolg«, 130 cm. široka, gld. 1.00. Fjjakarska žebraka 1UU cm. dulga, 130 cm. Široka, 1 komad «ld. B.O0. OKSFORD | ki sc sme prati, dobre baze, 1 kos I 30 vatlov gld. 4.50; p Tovarniška zaloga sukna. Brnski sukneni ostanki za zimske obleke, ostanek 3*10 metr., za celo moško obleko gld. 5. Blago za zimske sukne j ostanek 210 metr. za celo zimsko B obleko, črno, rujavo ali modro ^ gld. 5.50. | | 1 ! Prilični kup ! ! 1 Brnski ostanki sukna ■ 3*10 metr. zp celo moško obleko 1 Blago za ogrtače ? najfinejše baze, 2.10 metr. za cel 1 ogrtač gld. 7. H Uzorci zastonj in franko. Za dobro blago in točno pošiljatev se j amči. Elegantno oskrbljene karte uioioev ■ 400 načrkl gospodom krojaiklm mojstrom nefrankovano. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti n Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".