Leto LXXI ffaročnlna mesečno 18 Lir, u Inozem* •tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, c« Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserat« Podružnica! , Novo meita. štev. 160 a V Ljubljani, v soboto, 17. julija I943-XXI SpefflztoM In abbonamcnto postale n r t n on Poštnina plačana t gotovini rreZZO • Lena L U.OU AbbuaameuUi Met« 18 Lir«. Estero, roe-31 50 Lir«. Edi-tinne domenica, »n-do 34 Ure. Estero 65 Lir*. C C P.l Lubiana 10.650 pet gli abbonamentl, 10.349 per I« in« iarzioni, Filial«! Novo mola, B Uredništvo In npravoi Kopitarjeva i, Ljubljana. e „ , , , ..„.., . Izključna pooBlaSSenEs M OglaSevanJe Ifatrjanslcega tn Injega | Ecdazione, Ammlnistrazlone, Kopitarjev. Lubiana. J Concesrfonarfa escln*Iva per la pnbbnd I dl pr^ent en z. Italiana Izvora. Union, Pubbllcitš Italiana 8. A, Milana 1 Telefon 4001-400?. 1 ed esteras Union* P„bblic.tA Italiana S. A, Milana. Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka tu dneva po praznik«. I Bollettino No 1147, Le forze delPAsse sostengono con tenace valore 1'urto nemico Sensibili perdite in carri arrnati inflitte al nemico — Un mercantile da 10.000 tonneilate affondato, tre danneggiati — 17 velivoli abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Dalla regione di Agrigento alla piana di Catania unitii italiane e germanirhe sostengono con tcnace valore il rontinuato urto di poderose lorze avversarie. Sensibili perdile in carri armati sono state inflitte al nemico. Nostri aerosilurantj, rinnovando gli attarchi ni niezzi navali e da sbarco, cnlavano a pirrn un mercantile da 10.000 lomi. c cnlpivano. danneggiandole, allro Irc unitii per com-plessive 29.000 tonn. Lungo le costc sud-orientali della Sicilia bom-bardieri in quota o in piccbiata italiani n germa-liici agivano con favorevule esilo su naviglio anglo-ainerieano. Nelle aperazioni, cnndotle in iiuesti ginrni daU'arma aerea, si sono parlirnlarmcntc so-gnalati il 4.3" stormo da bombardamento, il 1110" gruppo siluranti e il 121° grupjin tutfatori. Napeli, Foggia e Genova sono state obbicttivi di incursioni aeree; si dcplorano danni e vittime a Napeli, d»vo i nostri rncciatori distrug-gevano 4 qiiadriiuo1ori. Anche su localita delle pro-vincie di Alessandria, Savona, Bologna, Parma e K e Kg i o Emilia sono slale lanriate bombe o spezzoni elie banno causilo lievi perdite alle popolazioni. I)ae quadriliiotori, colpiti dai niezzi della dilesa, sono precipitati, uno verso Traversetoli (Parma) e 1'altro presso M i ran-dola (Modena). Alcuni iiomini degli ctiuipaggi sono stati catturati. II aerosiluranti risultano abbattuti da unitii navali c da aerci di seortu ai nostri convogli. • NOTA AL BOLLETTINO No. 1147: Le inrursioni citate dal bollettino odierno banan causato lo seguenti vittime linora acccrtate: A Napnli 204 inorti c 390 leriti, a Foggia 15 feriti, ad Arquata Scrivia (Alessandria) 1 innrto c (> leriti, a Savona 1 morto c 1 lerito, in provincia di Bologna 9 inorti c 20 leriti, in provincia di Parma 3 morti e ti feriti in provincia di Reggio Emilia 1 morto e 4 feriti, Genova 1 morto e 3 leriti. Vojno poročilo št. 1147 Sile osi junaško zadržujejo sovražni Občutne izgube sovražnika 10.000 tonski parnik potopljen, trije poškodovani — Sestreljenih je bilo 17 letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Od pokrajine Agrigenta docatanij-| ske ravnine zadržujejo italijanske in nemške I edinicc z vztrajnim junaštvom nadalnji sunek | velikih sovražnih sil. Sovražniku so bile priza-dejane hude izgube tankov. Naša torpedna letala so ponovila napade | na izkrcevalnn pomorska sredstva in so potopila 10.000 tonski pnrnik in zadela in poškodo- | vala še tri druge ladje s skupno 29.000 ton. Vzdolž jugovzhodne sicili.jske obale so | bombniki in italijanski ter nemški strmoglave! uspešno napadali angloameriško brodovje. Pri j letalskih napadih so se v zadnjih dneh zlasti odlikovali 43. roj bombnikov in 130. skupina j torpednih letni ter 121. skupina potapljačev- Letalski napadi so bili izvedeni nn Napol i, Foggio in Genovo. V Nnpoliju ob-1 žalujejo škodo in žrtve in tam so naši letalci ] uničili štiri štirimotorna letala. Tudi na kraje v pokrajinah Alessandria, Savona, Bologna, Parma in Reggio Emilin so letala metala bombe in znžigalne bombe, ki so prizadejale lahko škodo prebivalstvu. Obramba je zadela dva štirimotorna bombnika, eno je padlo na tln pri Tra-vorsetolu (Parma), drugo pa pri Miran-, doli (Modena). Nekaj mož posadke je bilo zajetih. Sestreljenih je bilo U torpednih letal in siccr so jih sestrelile pomorske edinicc in letala, ki so spremljala naše konvoje. DODATEK K VOJNEMU POROČILU ŠT. 114?. Poleti, ki so omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so do sedaj povzročili naslednje ugo- j tovljene žrtve: V Nnpoliju 204 mrtvi in 390 rojenih; v Fog-! • gii 13 ranjenih; v Ariiuatn Scrivin (Alessandria) en mrtev in šest ranjenih; v Savoni en mrtev in en ranjen: v pokrajini Bologna devet mrtvih in dvajset ranjenih; v pokrajini Parma trije mrtvi in šest ranjenih; v pokrajini Reggio Emilin en mrtev in štirje ranjeni; v Genovi en mrtev in trije ranjeni. Hudi boji sredi vzhodne fronte Razmah nemškega napada severno od Bjelgoroda — Sovjeti pri Kursku in Suhiničevu odbiti in so izgubili 530 oklepnih vozil — Podmornice potopile osem ladij Hitlerjev glavni stan, 10. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Težki boji na srednjem delu vzhodnega bojišča so se tudi včeraj ob slabem vremenu nadaljevali. Napad naših čet severno od Bjelgoroda je pridobil nadalje na prostoru iu je dovedel do nhkolitve močne sovražne bojne skupine. Sovražni protinapadi na tem odseku so zaradi dosedanjih težkih izgub popustili na moči. Nasprotno so Sovjeti z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami izvedli razbremenilne napade na vsem bojišču od Kurskn do Suh i ni fc v. Povsod so bili krvavo odhiti in je bilo pri leni samo na odseku ene armado uničenih nad 250 sovražnih oklepnih vozil. Skupno so Sovjeti včeraj v veliki bitki izgubili 530 oklepnih vozil. Letalstvo je kljub slabemu vremenu podpiralo bojo kopne vojske iu jc sestrelilo 49 letal. Na južni Siciliji so nemške in italijanske čete tiuli včeraj odbile številne angleškn-ameriške napade, ki so bili podvzeti na črti od Agrigenta do juga Catanije, in so prizadele sovražniku težke izgube na oklepnih sredstvih. Nemške in italijanske letalske sile so podnevi in ponori z dobrim uspehom napadale zbirališča ladij pred sieilsko obalo in potopile ali tciko poškodovale več sovražnih prevoznih ladij. V času ml 10. do vključno 14. julija jc iignbilo izkrccvalno brodovje najmanj 52 ladij s skupno približno 300.000 lir. tonami. Mnogo nadaljnjih ladij in izkreevalnih čolnov je liiln zadetih. Pri napadu na nemški konvoj v Sredozemlju so varovalne enote vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili 7 letal. V pretekli noči so sovražne letalske skupine, kakor vedno s kršitvijo švicarskega ozemlja, napadle nekaj krajev v vzhodni Franciji. Pri tem je imelo prebivalstvo znatne izgube. Posamezna molilna letala so preletela severno in jugozahodno ozemlje rajha. Protiletalsko obrambne sile so včeraj in v pretekli noči sestrelile 11 angleško-ameriških letal. Nemška bojna letala so prodrla v nofl na 16. julij na področje Londona. Podmornice so potopile v napadih na konvoje in posamezne ladje, ki so bilo močno zavarovane od letal in mornariških edinie, 8 ladij s skupno 51.000 lir. tonami in 1 prevozno jadrnico. Berlin, 13. julija. AS. Listi pišejo o bojih na vzhodnem bojišču in poudarjajo, da je nova doba bitke popolnoma v znamenju naraščanja napadalnih sredstev na obeh straneh. Takšnega gronia-denja vojnih sredstev na raznih točkah, kjer se razvija bilka, še ni bilo. Listi popisujejo lo silno borbo oklepnih sredstev. Novi vrsti nemških tankov, ki so jih pred kratkim poslali na bojišče, so Sovjeti postavili nasproti nov tank vrste -»T il-lt, ki je popolnoma moderniziran in podrobno izdelan, zlasti kar se tiče oklepa. Ali se lahko reče, da je to za nas presenečenja? Tako se vprašujejo časnikarji in odgovarjajo, da ne, pa če tudi so novi sovjetski tanki bili izdelani v največji tajnosti in v razmeroma kratkem času. Ta lanu ima posebno kovinsko kupolo z najširšim oklepom iz čistega jekla, kar daje temu velikanu silno odpornost in bilo bi nevarno te tanke podcenjevati. S temi tanki 60 Sovjeti upali izzvali presenečenje v zadnji ofenzivi, loda presenečen je bil sovražnik, ko je videl, da je bilo v nekaj dneh na bojišču uničenih nad 2000 tankov. Ne smemo pa mislili, da se Sovjeti v zadnjih mesecih niso dovolj naučili, da bi se zoper-slavili proti našemu orožju, zlasti pa so napredovali v organizaciji in pri razdelitvi napadalnih točk. Sedaj lahko v eni noči zberejo na enem meslu nove sile, da jih nalo zjutraj sveže vržejo v boj. Njihova laktika je poslala bolj prožna in manevriranje živahnejše. Toda boljševiško poveljstvo še od daleč ni doseglo popolnosti nemškega vodstva vojne, ki je vedno in povsod gospodar položaja. Listi pišejo tudi o bojih na Siciliji in podčrta- . vajo njihovo trdoto. Zlasti pa opozarjajo na velike I sovražne izgube. i Berlin, 16. julija. AS. Značilnost za novo dobo velike bitke na vzhodnem bojišču je dejstvo, da prihajajo na nemške postojanke na eni strani in na sovjetske na drugi 6trani velike rezerve in novo vojno gradiv.o. Sovjeli sc zlasti trudijo doseči uspehe s topništvom, ker menijo s tem zadržati nemški protinapad, ki se na tem odseku zmagovito razvija. Sovjeti čakajo na ugodno priložnost severno od Orla, Dnevno povelje načelnika letalstva junaškim letalcem Rim, 15. julija. AS. šef glavnega stana kr. letalstva, general letalske armade Kino ( orso Fou-gier, je izdal naslednje dnevno povelje svojim oddelkom: Letalci eskader in letališč, hombarderji, torpe-derji, napadalci, neznani junaki, specialisti! Domovina gleda na vas, medlem ko jaz sledim vašemu neprestanemu naporu in žrtvi, ki je sama plemenitost, z ogromnim ponosom. Po vzpodbudi vašega neukrotljivega duha pridobivajo stroji, tudi stari stroji, vedno nove borbene sposobnosti in razdrla letališča niso nikoli dovoli premetana, da bi preprečila vaše zmagovite polete, /.a sveto časi za-slave se vam bodo kmalu pridružili tisli, ki dane« nimajo mesta v naših vrslnh, zelo kmalu kot prostovoljni piloti ne glede na stopnjo. O tem sem prepričan, li.-ti ki so v manj težkih urah v drugih vojnah dokazali svojo hrabrost. In i<> danes radi potrdili. Naprej, najdražji tovariši! Duša vse Italije se vam pridružuje, polna ljubezni in zaupanja. Boji u vzhodu - največji v zgodovini Brezuspešni sovjetski poskusi pri Oriu iz neznano kakšnih razlogov niso marali povedali Berlin, 16. julija. Prvo sodbo o bitki med Bjel-gorodom in Orlom in ki je lahko prodrla skozi boljševiško cenzuro, je snoči objavila pozno zvečer agencija Reuter. Moskovski dopisnik agencije Reuler pravi, da je treba bilko med Bjelgorodom in Orlom smatrati za največjo v zgodovini. Niti bitka pri Stolingradu, niti boji južno ob Volgi niso bili tako obsežni in tudi v tiste bitke ni bilo zapletenih toliko oklepnih sredstev. To je pravo odkritje za navadnega Angleža, kateremu dosedaj Bitka tankov pri Bjelgorodu V Berlinu, t", julija. — Bitka, ki se nadaljuje že deset dni, postaja vsekakor borba, ki sc je spremenila dobesedno v veliko vojno fazo. Tako se dogaja, da poteka med Bjelgorodom in Orlom besna borba, kar je treba razumeti tako, da se sovjetske in nemške čete bijejo na srednjem in vzhodnem delu bojišča in je ta bitka ogromnega pomena, ker je vsa sila osredotočena na tein delu bojišča. Odločilni boji morejo pomenili za te ali za one ogromen razvoj vse le silne bitke. Sovjeti in Nemci so zbrali med Orlom in Bjelgorodom ogromne množine modernega in spojiol njenega orožja, in zdaj, ko je borba v polnem teku, uporabljajo ti in oni vse svoje sile in jih mečejo v borbo prve črte, za katero stoji še druga in še velikanske rezerve. Vse vesti, ki prihajajo s tega bojišča, potrjujejo, da so Sovjeti tisti, ki so morali poseči po rezervah. Neizmerne množice čet in vojnega gradiva so pritegnili v ta odsek iz drugih delov, kjer se je zdela njihova navzočnost manj važna. Dolgi članek, ki je bil danes objavljen v »Volkischer Beobachterjiu, opisuje jirve dni bitke, ki bo zapisana v zgodovini kot najhujša borba med tanki, ki se bi je v stepi. Nemške vojaške edinicc in oddelki SS so stopili v borbo s tako dovršenimi oklepnimi sredstvi proti sovražnim edinicam, ki so se dozdevale jirav tako opremljene. Ne samo tanki vseh tipov, od najmanjše do največje tonaže, ampak v borbo so stopili tudi rušilni tanki, oklepni vozovi, napadalni topovi in ostalo topništvo vseh kalibrov. Teh je nn nemški strani velikansko število in so najnovejših, doslej ne- znanih tipov, in še oklepni motorji ter mali oklepni avtomobili grenadirjev. To ni bilo le srečanje med vojaškimi edi-nicami, marveč jo bila to predvsem borba jeklu in razstreliv, ki je spremenila velikansko stepo v pekel. S poslednjimi uspehi nemških vojnih sil v tej borbi tankov se je izguba sovražnika zvišala nn 230 tankov na dan. Semkaj je treba priSteti tudi 'j>oškodovane tanke in liste, ki so bili izločeni iz bojev, ki so jili uničili izstrelki protiletalskih topov. Bitka je stopila v novo fazo, in sicer z uporabo vseh bojnih pripomočkov in je zmeraj večjega pomena. Ker je ozemlje prizorišča bojev tako velikansko, se v zadnjih 24 urah niso pojavili posebni napadi, ker hoče nemško poveljstvo očistiti pridobljeno ozemlje in utrditi dosežene postojanke. Severno in severnovzhod-no od Bjelgoroda napredujejo nemške čete bolj počasno, ker razpršene boljševiško čelo zaposlujejo mnogo nemških oddelkov. Sovražnik je poskušal z novimi protinapadi, zlasti v odsekih Kurska in Orla, pa mu ni uspelo razbiti trdnosti nemških bojnih črt. Novo mostišče, ki so si ga pripravili Nemci na severni obali neke reke, ki teče severno od Bjelgoroda, že dobro služi nemškim četam. Kolikor se jo moglo zvedeti, so tankovski oddelki že dosegli nova prodiranja v sovražne črte in jim je uspelo razkropiti posamezne boljševiško oddelke, ki jih tudi že uničujejo. Pomembno je, kakor menijo nemški vojni strokovnjaki, dnevno povelje, ki ga je izdalo sovjetsko vrhovno poveljstvo, naslovljeno na čete. ki se borijo v odseku pri Bjelgorodu, ki poudarja, da je treba »trdo vzdržati*. — (»11 Gazzettinoc.) Mlaj v Maroku vedno slabši Prebivalstvo je silno nerazpoloženo proti Amerikancem Tangcr, 16. julija. AS. Neki francoski družini I se je posrečilo zbežali iz Casablance v Tanger. Ta družina pripoveduje, da je položaj v Maroku vsak dan slabši, to pa zaradi sporov med številnimi francoskimi strankami in pa zaradi tega, ker so angleški in ameriški okupatorji spravili gospodarstvo dežele v silno slabo slanje. Pristaši de Gaullea so neznosni nasproti vsem tistim, ki niso njihovega naziranja. V zadnjih ča-I sih pa so ameriške vojaške oblasti začele amerika-nizirati francosko kolonialno vojsko. Nekatere oddelke te vojske so postavili jiod svoje poveljstvo, drugo oddelke pa 60 samo preoblekli v posebno belo obleko. To pa je razburilo pristaše de Gaullea, ki proglašajo tiste Francoze v belih oblekah in pod ameriškim poveljstvom za prodance Amerikancem. Pristaši de Gaullea slalno izzivajo Francoze proti Amerikancem in prebivalstvo obžaluje, da so ameriške čete v deželi. De Uaulleovi pristaši pozivajo francoske družine, da naj prekinejo vse zveze z Amerikanci, Uradniki, ki imajo slike z Amerikanci, so posebej trn v peti degaulleovcem in degaulleovci jih zapirajo ali pa pošiljajo v kon-finacijo. Stalno so na sporedu spopadi med ameriškimi četami in domačim prebivalstvom, zlasti pa med Amerikanci in muslimani. Tako je pred kratkim patrola ameriških vojakov napadla in razpodila muslimanski poročni sprevod. Amerikanci so boleli preiskati ves 6prevod, ko 60 pa hoteli fotografirati nevesto, so se domačini uprli in prišlo je do hudega meteža. Ko pa so Amerikanci nazadnje nevesto celo ukradli, so nevestini starši začeli streljati na Amerikance. Mrtvih je obležalo 7 ameriških vojakov in muslimanska nevesta, nad 15 Ame-rikancev pa je bilo ranjenih. Ameriške oblasti so se takoj opravičile in nekaj dni Amerikanci niso smeli na ulice in to je nekoliko pomirilo arabsko prebivalstvo. Seveda pristaši de Gaullea la dogodek proii Amerikancem zelc izrabljajo. Proli Amerikancem ni tako samo francosko prebivalstvo, ampak tudi muslimani, resnice. Dopisnik pa na to podija Angležem in Amerikancem rnzlone o tem, zakaj je nemško poveljstvo izdalo ukaz dne 5. julijo za naskok. Poročila angleškega dopisnika potrjujejo v ccloti vpe tisto, kar sc je ponovno povedalo v Berlinu že tekom celega tedna To pa |e, da Ncmci ne nameravajo zasesti novih ozemelj, pač pa hočejo uničiti velike rezerve ki so jih Sovjeti zbrali resnično na zelo ozkem odseku. Zakaj so Sovjeti zbirali ta sredstva, je v Berlinu seveda dobro znano, lako je sedaj vse pojasnjeno. I3oljševiško poveljstvo je namreč sklenilo zbrati te velike reaerve pri Kursku zalo, da bi sprožilo obsežen napad, ki naj bi «c zaključil s tem, da bi si Sovjeti prisvojili nazaj Ukrajino. Preden pa sc je načrt začel izvajati, so Ncmci sprožili ofenzivo in sovražnik je moral sprejeti bitko, ki je postavila na glavo niegove načrte, la bitka je Sovjctom vzela iz rok pobudo in vse morebitne prednosti. Vsak dan bolj so vidne posledice tc taktike Dopisnik tudi priznava, da je sovjetski glavni stan moral vreči v borbo izredno v<>iko moštva, prav tako pa je moral iz drugih odsekov bojišča spraviti h Kursku rezerve oklepnih sredstev. 2e samo la navedba osvetljuje uspeh nemške taktike. Toda Kcutcr priznava še važnejše poslcdice. Iako pravi, da so sovjetske sile okoli Kurska stisnjene zaradi neuspehov sovjetskih sil scvcrnovzhodno od Orla. Angleški časnikar tudi poroča o morali nem-kih čet in pravi, da so nemške čete prežele z optimizmom. Zaključuje, da se jasno vidi, da so nemške čete že premagale krizo Stalingrada in zato jc treba pričakovati novih sunkov, ki tpodo hudo preizkusili angleške ruske zaveznike. Čc je moskovska cenzura pustila skbzi to poročilo angleškega časnikaria, tedaj sc jasno vidi, da je položaj na srednjem odseku zelo slab. Spo-redni napad, ki ga je sproži! sovjetski general Ro-kosovski pri Orlu, je sedaj zadnji poskus, ki naj vpostavi v stari okvir položaj sovjetske vojske. Tekom včerajšnjega dne se ni na bojišču med Orlom in Bjelgorodom zgodilo nič posebnega, duši so boji v raznih odsekih trajali. Južno od Kurska so nemške čete obkolile in uničile sovražno oklepno skupino, nato pa so odbijale sovražne napade, ki pa so bili slabši od prejšnjih Južno od Orla pa so se napadi in protinapadi hitreje razvijali. Kljub slabemu vremenu vzdolž cclega odseka, kjer so boji, je bilo letalstvo zelo delavno. Ob robu pa se razvija bilka, ki so jo Sovjeti sprožili severno in vzhodno od Orla Ta bitka pa sc razvija tako, da ne bo ovirala prihodnjega razvoja bilke. Sovjeti hočeio razbremeniti svoie sile pri Kursku in hočejo prisiliti Nemce, da bi morali pren.iak-niti svoje sile proti Orlu. Toda nemško poveljstvo je vse te možnosti predvidelo in severno in vzhodno od Orla je dovolj nemških sil, ki so sposobne izvesti zmagovit protinapad. S svojim napadom pri Orlu jc general Rokosovski dosegel samo eno, to jc, da je razširil bojišče. Treba pa bo še ugotoviti, če je to prednost oli škoda za Sovjcle. Čimbolj sc razširi bojišče, tembolj sc poveča breme sovjetskemu orožju. (»II Piccolo«.) Omejitev železniškega prometa v Egiptu Smirna, 16. julija. AS. Poročila iz Egipta pravijo da so železniške oblasti morale zelo omciiti prevoz tovornega blaga na železnicah. Prevažati ce sme samo blago, ki ie namenjeno prehrani prebivalstva. I'a tudi prevozi živil so bili zelo zmanjšani. industrijske družbe so protestirale proti tem ukrepom, ker |e v nevarnosti obstoj mnogih industrij. A. Mrkun: Etnologija velikolaskega okraja Narodopisno blago je najboljši izraz narodnega bistva. Zato je spoznanj* lastnega naroda potrebno. Pri nas je mnogo lepih narodnih običajev in navad, v njih mnogo poezije in značilnosti, ki razodevajo ljudsko dušo in navezanost na domačo grudo; žal, v mnogih krajih vse to že umira, z njo zlo, ki je posledica omalovaževanja lastnega rodu in zemlje. Zato je vsak rodoljub kar vesel mož, ki nam s pisano besedo vse to ohranjajo in oživljajo. Prav zaradi tega pozdravljamo novo knjigo izpod peresa znanega zadružnika in narodopisca ter pisatelja, gospodarstvenik«, dobrepoljskega župnika, svetnika g, Mrkuna, ki je zbral za ves velikolaški okraj narodno blago in začel izdajati knjige, s katerimi bo podal etnografijo tega kraja naših slavnih mož in ohranil že marsikaj, kar je že drugod izumrlo: domačo umetno obrt, desetine ljudskih pripovedk, narodno pesem in njeno svojstveno melodijo. Pred dnevi je izšel prvi zvezek te nove kniižne zbirke »Etnogr&iija velikolaukega okraja« — Kmetijstvo. Obsega na 92 straneh prav zanimive odstavke in popise o velikolaškem okraju. Da bi bralec poznal ozemlje, jc v prvem zvezku po uvodni besedi kratek zamljepisni in zgodovinski pregled tega okraja in pregledni zemljevid. V etnografskem pomenu spadata k velikolaškemu okraju občini Velike Lašče in Vidcm-Dobrčpolje ter pet škocijanskih vasi iz občine Št. Jurij pri Grosupljem. V okraju je 144 vasi s približno 12.000 prebivalci. Pisatelj vneto podaja kratko zgodovino o pražupniji Dobrč-polje, o župnijah Robu, Sv. Gregorju, Strugah, pražupniji škocijanu, Turjaku in o Velikih Laščah. Najstarejši župniji sta Dobrčpolje, katere patroni so bili Ortemburžani in Celjani, pozneje pa avstrijski cesarji, in Škocian pri Turjaku, ki jo je ustanovil Herbcrt Turjaški (1266). Po kratkem odlomku o najstarejših šolah v okraju (Vel. Lašče — šestrazred-nica — 1. 1759) nam Mrkun podaja opis znamenitih podzemskih jam v Dobrepoljski dolini, Te opise so zbrali šolarji. Tak način zbiranja narodnega blaga je uspeicn, kar je pokazal b. pr. celjski profesor g. Janko Orožen s svojo knjigo »Gozdovi in graščine«, vendar bi. bilo potrebno, da bi pisatelj te preproste opise nekoliko geografsko označil in izpopolnil. Kratek zgodovinski pregled o poljedelstvu, način obdelovanja, o žetvi in košnii, m'ečvl, mlatičih, žitnicah, poučni odstavki o gozdarstvu In oglarstvu, o nabiranju zdravilnih zelišč, živinoreji in prašičjereji, ovčjereji, zajčjereji, čebelarstvu in prav zanimivi odlomki o lovu in njegovi zgodovini v dobrepoljski dolini, zlasti pa prav lepe risbe poljedelskega in drugega orodja in iedne fotografije iz kmečkega življenja, delo učitelja g. Toneta L)u-biča, vse to nam odkriva marsikako značilnost ve-likolaškega okraja in njegovih prebivalcev. Namen tega dela nI, kakor pravi pisatelj sam v uvodu, da bi s kritičnim očesom ocenjevali razne udomačene pojave, ali so pristno naši ali ne; ta knjiga nai bi zato služila narodopisccm — strokovnjakom kot zbirka — gradiva, ki iim lahko mnogo pomaga pri raziskovanju narodnih vrednot. Knjigo, ki jo dobite v vseh knjigarnah v Ljublian1 po 20 lir, priporočamo z željo, da bi pisatelj kmalu izdal tudi ostale zvezke, ki jih je navedel v vabilu za naroč-bo. Nekaj teh zvezkov je že v tisku in prihodnji mese bo izšel žc drugi zvezek 7.e naslovi posameznih zvezkov »Od zibelke do groba »Narodne pesmi velikolaškega okraja«, — cn zvezek je pisatelj že Izdal pred leti — »O narečju, o osebnih in krajevnih imenih, primerih, pregovorih, reklih* — označujejo pomen Mrkunove knjižne zbirke, brez katere nai nc bo noben Dnbrčpoljec in Loščan. Zvezek o »Ljudski umetnosti«, ki jo zbira g. Ljubič, bo knjiga, ki je bo vsak naročnik zelo vesel. Zaključujemo s pisateljevo besedo: »Kar je dobrega, koristnega, to ohranimo, goiimo in spopol* njujmo, kar je slabega, opustimo' Naj narod nanre-duje v dobrem, plemenitem in koristnem.« S. S. Gospodarstvo Vinska produkcija v Italiji Povprečni letni vinski pridelek je znašal v Italiji zadnja leta okrog 40,000.000 hI. V normalnih časih je prišlo od tega do 15,000.000 hI vina v po-štev za izvoz. Zaradi vojne in vojnega gospodarstva pa so se razmere na vinskem trgu znatno spremenile. Tako jc n. pr. znatno nazadovala francoska vinska produkcija, ki je iz povprečka okrog 55,000.000 hI letno pred vojno vsa vojna leta stalno nazadovala in dosegla 1. 1942, komaj 34,000.000 hI. Zato je povpraševanje po italijanskem vinu še tem večje vzporedno s poživitvijo trga pa je tudi v Italiji vojno gospodarstvo zahtevalo, da se je marsikje omejilo pridelovanje vina. Tudi pridelovalni stroški so narasli, deloma pa se pozna tudi pomanjkanje umetnih gnojil. Za letošnje leto se pripravljajo odločni posegi v vinsko gospodarstvo, ki naj bi se začeli že takoj ob trgatvi in bi spremljali vinsko produkcijo vse naprej do podrobne razdelitve med potrošnike. Po dosedanjem načrtu bo vsako ozemlje dobilo zalogo, ustrezajočo potrebam. Ustvarjena bo tudi enotna vrsta navadnega vina, ki se bo z lahkoto ločilo od plemenitih vrst. Boljša vina se bodo prodajala le v prav za to določenih trgovinah. Cene za navadno vino kakor tudi za boljša vina bodo seveda določene tako, da bo9ta tako vinogradnik, kakor tudi trgovec kot posredovalec deležna primernega zaslužka, pri čemer bo seveda onemogočeno, da bi kdo lahko dosegel prekomerne zaslužke. (II Sole.) I« »Službenesa llslac. 56. kos »Službenega listat dne 14. julija prinaša naredbo Visokega komisarja o spremembi pristojbine za Izvoz za prejo iz kratkih umetnih vlaken in iz odpadkov teh. Izvozna pristojbina ie določena na 4%. Dalje prinaša odredbo o podaljšanju rokev za kolkovanje igralnih kvart. ' Sprememba rodbinskega imena. Visoki komisariat je na osnovi zakona o osebnih imenih dovolil v LJubljani rojeni 37 letni Adeli Gruden, da spremeni svoje rodbinsko Ime v »IIayne<. Izredno dobra letina žita se obeta Romuniji. Po dosedanjih cenitvah pričakujejo v Romuniji, da bodo pridelali vsega skupnj pri letošnji žetvi okrog 4(10.000 vagonov žita. Lani Zlata Gjungjenac gostuje v Operi Kadar koli je najavljeno v Operi gostovanje priljubljene pe.vke gospe Zlate Gjungjenac, jo ljubljansko občinstvo vedno z veseljem pozdravi v 6voji sredi. Tudi v teh dneh gostifje Gjungjen-čeva v eni svojih najbolj uspelih vlog, namreč v vlogi Madame Butterfly v istoimenski Puccinijevi operi. V svojem gostovanju je postopoma pokazala igralsko in pevsko svežost kot smo je bili vajeni izza časa njenih največjih uspehov na ljubljanskem odru. Občinstvo je njeno izvajanje sprejelo z vidnimi dokazi svoje naklonjenosti. V delu, s katerim operna uprava zaključuje vrsto svojih letošnjih predstav, so razen Gjungjenčeve sodelovali isti umetniki kot že v nedavni letošnji izvedbi. V splošnem so je pokazala vsaj pri prvi predstavi majhna razrahljanost na odru in v orkestru; če bo opera večkrat na sporedu, bodo izvajalci gotovo uposta-vili trdno medsebojno povezanost kot smo je ravno pri Madame Butterfly običajno vajeni. M. T.' je žitni prideleik dosegel le 250.000 vagonov, -zato računajo, da bodo mogli okrog 100-000 vagonov celo izvoziti iz države. Romunski pogozdovalni načrt. S posebnim zakonom namerava poljedelsko ministrstvo v Romuniji uveljaviti obsežen za vso državo določen pogozdovalni načrt. Kot področja, ki pridejo za pogozdovanje posebej v poštev, omenja zakon nekatera pustinjska območja, dalje poplavno ozemlje Donave, Pruta, Sereta in Dnjestra. Zlasti važno bo pogozdovanje Besa-rabije, kjer jo zdaj gozdov najmanj. Saj dosegajo besarabski go/.dovi komaj 4% celotne površine, medtem ko je povpreček v vsej Romuniji 21 %. V podrobnosti določa zakon pogozdovanje razvrednotenih gozdnih površin, ustvaritev gozdnih pasov in pogozditev 12% vseh občinskih pašnikov, tako da bi bili ustvarjeni tudi občinski gozdovi, ustvaritev posebnih varnostnih pasov v zaščito poljedelstva in proti, zametom itd. Za ta veliki načrt bo potrebnih ogromno drevesnih sadik. Poljedelsko ministrstvo je odredilo 5000 ha zemlje v Besarabiji in 6000 ha v ostali državi samo zato, da tam zgradi in uredi potrebne drevesnice, ki bodo za-laga:le deželo s sadikami. Španija bo gradila velike namakalne naprave. španska vlada ima pripravljene načrte in deloma že gradi vsega skupaj 40 velikih jezov, med katerimi so nekateri pravi velikani. Večina teh jezov bo omogočila smotreno namakanje polj, kar bi pomenilo, da bi se na prizadetih poljedelskih površinah pridelek laliko podvojil, če celo ne potrojil. Zeto velik jez že gradijo v bližini Guadalajarja in bo zadrževal 800 milijonov m* vode, s katero bodo namakali okrog 100.000 ha zemlje. Znatni bodo tudi novi jezovi, ki bodo zgrajeni v krajih Burrios de Luna, Bcrmejale«, Cijara, Borbollon, Crespia, Gabriel, Galan in drugi. Največji jez pa nameravajo zgraditi ob reki Jticar pri mestu Alarcon. Ta naj bi zadrževal 1.2 milijarde m' vode. Ta velikan je proračunan sam na 70 milijonov pesosov. Na švedskem bodo pridelali mnogo konoplje in lann. Po poročilih obeta biti letina konoplje in lanu na švedskem izredno dobra. Z lanom so posejali okrog 4000 ha zemlje, s konopljo pa 2000 ha. Z temi tekstilnimi rastlinami nasejana površina je seveda večja kakor prejšnja leta, saj skušajo z domačim pridelkom kar najbolj kriti potrebe tekstilne industrije. Dobički ameriške industrije še rastejo. Po sedaj objavljeni statistiki o čistem dobičku 326 največjih severnoameriških družb v prvem četrtletju letošnjega leta je videti, da dobički severnoameriške težke industrije že ra.stejoi Medtem, ko so lani znašali v istem razdobju 287 milijonov dolarjev, so dosegli letos 296 milijonov dolarjev napram letu 1941 pa pomeni to nazadovanje, saj je v prvem četrtletju tega leta znašal čisti dobiček upoštevanih družb kar 384 milijonov dolarjev. Novo državno posojilo slovaške republike. Minulo soboto je slovaški finančni minister razpisal novo državno posojilo v skupnem znesku pol mili-' jarde slovaških kron. Vplačila je mogoče prijaviti pri vseh denarnih zavodih do konca tega meseca in sicer je treba plačati 97 kron na nominelnih 100. Kazni zaradi prekrlkov prehranjevalnih predpisov (Nadaljevanj*.) Zaradi Istih prekrškov je civilni komtsarljat novomeškega okollta v mesecu maju izrekol naslednjo kazal; zaradi navijanja eenl Plcl Srečko čevljar. Bcžo-kova 1, Novo mesto, 11)0 lir globe; Kueitor Marija, prodajalka sadja, 6ukljetova 3, Novo mesto, 250 lir gtobej Priraoo Uudolf, čevljar, Brod 27, občina fcinibel btopiče. 10(1 lir globo: Mnll Ignacij, čevljar, Arkovu C Novo mesto, 150 lir globo: Vidmar Mnrljn, gospodinja, Kralk« ulica 1. Novo mesto, 25 lir globo; Vesel .1"-sip, čevljar, Gotuu vas 50, občina Šinihcl-Stopiee, 150 lir globei zarndi opuščenega IzveSenJa cenika za blago In zaradi nerodnega vodstva spiska n prlbodu ln lzila.il raeloiilranega blaga: Pavlin Franc, trgovec, Zagrebška 13. Novo ineslo, 800 lir golbo; zaradi nedovoljenega mletja žita: Mišič Marija, mllnnrlda, Zalog 1(1. občina Prečila, 250 lir globo Iu zaplemba blugiii lvovučič Anton, uiliuur, lliib 5, občina ftmiliel-Stoplče, 50 lir glolio; zaradi nedovoljenega nakupa rac. blaga brez dovoljenju In brez odvzema živilskih odrezkov ter zaradi skrivnega zakola prašU-a: Kodrič Josipina, posestnim. Mihovlca, občina St. Jernej 150 lir gluho in zaplemba blagai zaradi nedovoljenega nakupa raclonlrnnegu blnga po zvlianl ceni: Cizolj Marija, gospodinja * St. Jernej 47: Turk Zofi.ln. gospodinja, Clgfnrjtsvn ,12, Ljub-ljunu; in Rnloh Beti, Kolodvorska 2. Novo mesto; vso tri po 50 lir globo in zaplemba hl.ign. zaradi opuščene prijave prodaje prašiča In zaradi prevoza žitu brez mlevskega lista: Onzdovu Josip, posestnik. posestnik, St. Jošt 8, oblina Smihel-Sloplče, 100 lir globo; znrndl nedovoljene prodale raelonlranega blaga po zvišani cenil KnliiiJ Antonijn, delavka, Vinica 38, oh-Finn ftmnrjctn. 50 lir globe: Dular Josip, Jnrka vus 8, občina Smlhel-Stoplf'0. 150 lir globet Kavtek Frnne, delavec, Vuvta vas 21, občina Smihel-Stopičo, 150 lir globe; zsrsdl nedovoljenega nakupa živil: SuSterSI« Ivan, železničar, Opekarska 10. Ljubljana, 100 lir globo In zaplemba blnga; Toiuio Frančiška, gostilnlčarka Knn-dijska 5 Novo mesto. 200 lir globe; zaradi nedovoljenega nakup« raelonlranega blaga In zarndi prevoza žita v mlin brez mlevskega dovoljenja- TomiS IgunMj, železničar. Srobrničo 9, občina fimihel-StopIče, 200 Ur globe in zaplemba hlnen; zaradi nedovoljenega prevoza živil: Koželj Mnrljn. šivilja, Dobrava, 4fi, občina Dobrnlče. 100 lir globo in zaplemba blaga. V okraju LJublJana-okolIca: Zaradi nepravilnega mletja žita: Cerar Frančiška, Dev. Mar. v Polju 188, 200 lir globe in zaplemba bln-gn; Burkoljcn Ivnn. Spod. Zadobrova 3. 100 lir globe in zaplemba blngn; 1'rimar Anton, Znlog 31, 300 lir gloho in zaplouibu blngn; Gurtroža Ivnn Spod. Zadobrova d, 100 lir globo ln znplembn blnga: Bulinik Leopold, Zgor. Zudobrova 6, 200 lir globe ln znplem-ba blnga. Zarndi nepravilnega vodenja poslovnih knjig: Botur Ignnc, Vrhnika. 100 lir globe; Šetinci Martin, Vrhnika. 100 lir globei Volč Ivan Vrhnika 100 lir globe. V logaškem okraju: Zaradi skrivnega zaknlat VnlenčiS Marija, Bnkek št. 40, 100 lir globe; Mcrlnk Andrej, Dol. Logatec M, fino lir globo In zaplemba blnga; Rupnlk Cecilija Jliberše, 500 lir gtobei Maček Frane, Dol. Logateo 211, 700 lir globe in zaplemba blagu; Lognr Josip. Cerknica 105 000 lir globo In znplembn blnga; Goinhnč Andrel, Rnkek 77. 100 lir globe; Zupan Pavel, ltukek 152. 200 Ur globe. „ Znradl prepovedane nabave masla: Vnvken Ivnnn Ziberšo 24. 000 lir globe ln znnlemba blngn; IstcniS F.rnest. Gor. Lngnteo 75. 200 lir gloho In znplembn blngn: Poženel Martin. Dol. Logatec 68, 100 lir globe in znplembn blngn; Liknr Anloniju, Itovte D2, 100 lir globo in znplembn blnga. Zaradi prepovedanega nakupa teleMega mesa ln masla; Rupnlk Frauc, Gorenja vas, 2.700 lir globe in zaplemba blaga. ....... t* Zaradi neprijavljenega krompirja In fižola: Jer-nejf-lfi Matej. Slivnica 14. Rakek. 500 lir gloho In zaplemba blngn: Dohevo Ivana Hnkek 108, 2j0 lir globe ln znplembn hlaga. . ... , . ... Zaradi prevoza krompirja lire* predpisane dovolilnice: Jone Josip. Nova vas 5. 200 lir globo. Znrndl dvig« krompirja hren dovoljenja Prevod«: fepon ravla, Rnkek 12, 200 lir globe in zaplemba 1)1,1 zlrsrtl prepovedane n«ti«ve tn tajnega zakola prašiča: ICranie Frnne, Bnvlo 83. (500 lir globe in zn-plemba blnia: Brenfič Fellk«, Rovto 101, 000 lir globe in znplembn blngn....... Znrndl neprllave povrženlh prsilfkov: Mele Frano, Cerknlen 101. 500 lir gloho. _ Zaradi tajnegn z«kola In navijanj« cen: Kovne Ana Grahovo 12. 500 lir globe; KrSDjc Josiplnn. Grahovo 11, 500 lir globe Koneo. Zaplemba Imovine upornikom Z odločbo Visokega komisarja se zaplenja vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Grabnar|a Karla, roj. v Motniku 11. 2. 1900, bivaiočcga v Črnomlju št. 37, v prid zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski • pokrajini. — Ista odločba velja za Korene Frančiške Nino, poročeno Novak, roj. v Ljubljani 12. 10. 1910 in v Ljubljani bivajočo. Obsodba vojaškega sodišča Te dni je obsodilo vojaško sodišče na dosmrtno ječo z vsemi pravn;mi posledicami Mateja NoVaka, roj. 1. 7. 1914 v Mali Ligojni pri Vrhniki in tam stanujočega. Novak Matej je ^bil obtožen: a) da je kriv uboja, ker je v noči 6. avgusta 1942 premišljeno po mučenju povzročil smrt Hreba Franca skupaj z drugimi komunisti; b) da je kriv drugega uboja, ki ga je zagrešil pod istimi okoliščinami nad Hrebom Jankom; c) drugega uboja pod istimi okoliščinami nad Hrebom Stanislavom; d) uboja, ki ga jc zagrešil nad župnikom na Za-plani Josipom Geoghelijem; e) ropa, ker je dne 18. oktobra 1942 oborožen vstopil v hišo Lcsnjaka Franca v Bevkah 25 pri Vrhniki in odgnal 2 kravi, voz, prešiča, 600 kg krompirja, 200 kg žita, obleko in perilo; I) atentata na varnost države; g) članstva v prevratniški družbi; h) članstva v oboroženi tolpi; i) nošnje orožja in streliva brez dovoljenja; j) atentata na javna prometna sredstva; k) ogrožanja življenja članov oboroženih sil. Vojaško sodišče je Novaka spoznalo za krivega obtožb pod e), h), g) in i). Od ostalih obtožb ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Andrej Antoni 30 Rako postanem javen delavec Tudi ne smel vzeti za čisto zlato tistih, k i so preveč ponižni in skromni ali takih, ki so celo norčujejo iz samega sebe. Za tukim videzom je navadno precej nečimernosti in stremuštva. Resnično skromni ljudje O sebi ne govore, ne dobro ne slnlvo in tudi ne kažejo nobene žolje, da bi se z njihovo osebo kdo pečal. Nečimcrneži pa poskušajo večkrat po ovinkih napeljati pogovor na sene in svoje delo in vzbuditi pozornost, da bi bili deležni hvale in poklonov. Končno ljudje opazijo, kli-stov« je bilo vedno zelo veliko, ni pa mogoče določiti niti približnega števila, ker ta sekta ni imela določenih meja. Prav v tem so razlikuje od drugih ruskih ločin, ki so se zaprle same vase in njihovi pripadniki so bili tako nestrpni, da eo smalrall kot nečiste pripadnike vseh drugih ločin, kakor tudi vernike uradne ruske cerkve, tako da niti jesti niso hoteli z njimi. KI isti pa so bili v tem oziru popolnoma drugačni. Včasih so ee kazali kot goreče pripadnike uradne cerkve, izpolnjevali so vse njene zapovedi, se udeleževali obredov in se družili z ostalimi verniki. To pa je bila le spretna igra, da so se na ta način izognili policiji, ker je bila ta ločina prepovedana zaradi svoje nenravnosll. Bolj kot verski ločini je prav za prav podobna tajni družbi, kalere Člani so spoznajo med seboj po posebnih skrivnostnih znakih. Zbirali so se v majhnih skupinah, ki so jih Imenovali »korabk. Na čelu vsake skupine jo bila navadno ženska, ki je nosila naslov »bogorodica«. Sestajali so so navadno zvečer. Molili so skupno, prepevnli svete pesmi in klicali Duha. Vvasth so na te sestanke povabili tudi tiste, ki šo niso bili člani ln ti seveda niso pri teh sestankih videli nič slabega. Če pa so bili Člani eaml med seboj, se je verska vznesenost e.preme-nila v pravo blaznost, ki se je javljala s skakanjem ln vrtenjem, dokler ni«a vsi navzoči izčrpani popadali na tla. Vršili so tudi dru- gačne obrede, ki eo vsi Imeli značaj verske histerije ki ja nemalokrat prešla v pravo poltenost. Ko pa je ta vznesenost prešla, so se »klisll« vrnili med ostale ljudi, brez katerega koli znaka, ki bi jih izdajal, da pripadajo tej ločini. Rasputin je brez dvoma prisostvoval podobnim tajnim sestankom, kar bomo pozneje dokazali; zdi se pa, da ni pripadal določeni skupini »klistov« in prav to je zavedlo v zmoto tiste, ki so iskali dokazov o njegovi pripadnosti k tej ločini. Ohranil je vodno popolno samostojnost in se nikdar ni hotel podvreči kateri Izmed »bogorodic«. Od časa do Časa so ga sestanki »klistov« privlačevali, drugače pa je bil preprost romar, kakor jih je nešteto v Rusiji; hrepenel je samo po potovanju in hotel biti v neposredni zvezi z naravo, ki mu je nudila mistično in čulno ugodje obenem. Včasih se Je Čtilil popolnoma zvestega sina cerkve, ker je cerkev bila izvor precej nejasnega misticizma, brez trdne podlage naukov. Kakor v vseh drugih kmetih, je tudi pri niem bilo opaziti čudno mešanico krščanskih načel in nenavadnih zablod, ki so izvirale iz nevednosti. Večina kmetov pa je to nevednost nadomeščala s pravo krščansko ponižnostjo. Hnspulin pa je bil vse prej kot ponižen. Domišljal si Je, da je Imel nadnaravna videnja in v trenutkih vznesenosti se mu je zdelo, da je v njem neka skirvnostna sila, ki je po njegovem mnenju bila božjega izvora. Ko je ta vnešenosl prešla, pa je padal zelo nizko. Toda prav zalo je bil še toliko bolj prepričan, da so ti poiavi nadnaravnega izvora. Domišljal si je, da mu ni treba klicali Duha s skakanjem in plesom kakor navadni »klislit, Prihajal Je k nJemu sam H sebe kakor k svetnikom. To prepričanje mu je dajalo močno samozavest in povečalo njegov vpliv na slabotne la nervozne ljudi. V srcu srednjeevropske žitnice Piše Viktor čadež, župnik, Plofcica ivo nam je četrtošolcem v šolskem letu 1899-1900 nepozabni mojster zgodovine prof. Fr. Vrhovec razlagal Banat, ga je nazorno, kakor je on znal, poveličeval kot eno glavnih pšeničnih žitnic srednje Evrope; tedaj pač nisem slutil, da se bom po dobrih 40 letih o tem na lastne oči prepričal. A odlično mesto pristoja Banatu tudi glede koruze in vinskega pridelka, saj ima zaradi nizke lege (povprečno 70 do 80 m nad morjem, razen nekaj izjem sama ravnina), zaradi ugodnega podnebja in jako plodne zemlje vse pogoje za to, tako da je n. pr. letni pridelek vina normalno znašal okrog 600.000 hektolitrov. Pač pa je Banat precej siromašen z lesom, pri čemer je večinoma navezan na uvoz iz drugih dežel. Zaradi tega n. pr. dobršen del hiš v sobah nima lesenega tlaka, ampak tlak iz stlačene ilovice, ki pa se seveda težko čisti in je zlasti pozimi mrzel. V zvezi s pomanjkanjem drevja je neljuba kosava, ki včasih more tekmovati z burjo na Carsu in je n. pr. lanskio zimo za 16 dni ustavila domala ves železniški in poštni promet. Kljub temu bi se na splošno skoraj lahko reklo o Banatu, da je dežela, po kateri »se cedi med in mleko«, in je vladalo tu v rednih razmerah veliko blagostanje, železna roka vojne pa je tudi tu marsikaj zasukala na' slabše in zahtevala težke omejitve. Prehrana v mirnih časih je bila neprimerno' boljša in izdatnejša, kot v naših slovenskih krajih. Maščobo pri jedeh so uporabljali naravnost razkošno, jedi pa pridno zalivali s pristnim banača-nom. Tako jc razumljivo, da najdeš tu polne, rde-čelične kmetske obraze, medtem ko si slovenskega kmeta-debeluharja moreš kvečjemu le v domišljiji predstavljati. Opaža se tudi, kako so tu splošno ženske tudi v poznejšiih letih veliko bolje ohranjene nego naše, zlasti kmetske trpinke. Je pač standard tukajšnjega kmetskega stanu mnogo višji nego pri nas. Banaško vino je močno Temeljito pa bi se motil, kdor bi sodil, da se kmetu tu ni treba mnogo truditi. V poletnem času banatski kmet ob delavnikih redno vstaja med eno in drugo uro ponoči in dela brez prestanka — izvzet je kratek čas za jed — do desete ure zvečer; tega reda se drži prav tako sedaj kot v rednih razmerah. Zdrži pa vse to, ker ima pri krepki telesni konstrukciji delu primerno hrano in pijačo, pozimi pa si nabere del moči, ki jih poleti potroši. Najdem pa v tem nov dokaz, da smo pri nas doma treznostno vprašanje motrili z vse preveč filistrskega stališča. Kajpada so si ljudje tu vino lahko privoščili, saj je imelo pod bivšo Jugoslavijo kljub izborni kakovosti bajno nizko ceno od 1.50 do 2.50 din liter na debelo; zadnjo ceno so imela najboljša vina iz okolice Vršca in Bele cerkve.' Zaradi pomanjkanja modre galice je lani pridelek padel, a cena zrasla, a pri vsem tem ponarejenega vina tukaj nc prodajajo; po gostilnah dobiš ali kapljico, kakršno je Bog dal, ali pa sploh nič, če namreč zahtevaš vino. Boj proti alkoholizma Umljivo je, da je tudi alkohol tega ali onega omrežil, vendar bi človek pričakoval še več žrtev. Zadnja leta — okrog 1. 1937 — so pa tudi te skušali rešiti iz trdega objema alkohola in sicer pri mnogih uspešno. Pošiljali so jih v Beograd v poseben zavod, ki ga je ustanovila treznostna liga, in jim dajali silno močne injekcije v obe roki in to Najvišje cene za tehnični les Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino }e smatral za potrebno urediti cene za okrogli le«. Cene okroglega lesa se določajo takole: A. Jelov okrogli les: I. Hlodi za žago ali za tesanje, zdravi, ravni, brez lubja, kakovost ntonte, cenc za kub. meter: a) premera nad 20 cm, merjeno v sredini, dolžina 4 m 450 lir, od 4—8m 480 lir, 9 m in več 405 lir; b) premera od 12 cm do 19 cm. merjeno v sredini, dolžina 4—9 m 420 lir, 10 m in več 4G0 lir. II. Brzojavni drogovi, obeljeni, pri tleh ravno odžagani, na vrhu dvojno pošev ohtesani, dolžina 8.50 m 480 lir, od 9 m naprej 520 lir. III. Jadrniki neobeljeni, dolžina 6—10 m 510 lir, nad 10 m 550 lir. IV Jamborniki. dolžina do 10 m 700 lir. nad 10 m 700 lir; jamborniki nad 15 m po prosti pogodbi. B. Bukovi blodi: a) bukovi za luščenje od 35 cm navzgor 75 lir za stot franko vagon; b) bukovi za žage od 20—24 cm 450 lir za kub. meter na žagi; od 25 cm navzgor 530 lir za kub. meter na žagi. Člen 2. Vse druge določbe naredbe z dne 26. junija 1942-XX š>t. 133 ostanejo nespremenjene. Ljubljana,, dne 13. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: M c Oiuseppe Lombrassa. brezlačno. V Pločici n. pr. (to je najbolj južno selo v Banatu, blizu Donave), kjer bivam, sta bila dva alkoholika prvega razreda, oba kovača. Eden od teh je v 11 dneh prejel pet takih injekcij; vztrajal je, četudi so ga po vsaki injekciji spustili domov. V malo dneh se je divji volk prelevil v krotko jagnje, in v družino večnih prepirov — grozila je vedno zakonska ločitev — se je prismejalo sonce sreče in zadovoljnosti. Podobno je bilo tudi pri drugem; danes sta oba zdrava in popolna abstinenta, a sicer bi najbrž že oba počivala »v črne zemlje krili«. Seveda ta procedura ni prijetna, saj pretrese ves organizem, pristudi pa človeku alho-hol tako, da ga skoraj niti pokusiti več ne more, saj je že pri neznatni množini zaužitega alkohola ves bolan in zgubi zavest. Kakih pet jih je pa bilo tudi iz tega kraja, ki so dobili prvo oz. drugo injekcijo; nato se pa na svobodo puščeni tički niso dali več vjeti; če bi jih bili kar tam pridržali, bi bili najbrž rešeni, tako pa »so si izvolili slabši del« in še naprej ponižno hlapčevali krutemu kralju-alkoholu. V čudnem nasprotju z opisanim položajem pa so tukajšnje ceste. Asfaltiranih cest tako rekoč ne pozndamo, pač pa poznamo na cestah silen prah, ki se pojavlja po daljšem lepem vremenu, ob dežju pa grozansko blato, ki včasih avtopromet skoraj onemogočuje. Tudi elektrifikacija dežele je šc precej pomanjkljiva; mesta pač imajo elektriko, po deželi pa jo marsikje bridko pogrešajo — zlasti sedaj. Narodnosti In vere Zanimivo sliko nudi Banat v narodnostnem kakor tudi v verskem' oziru. Če izvzamemo velika mesta, bo pač težko dobiti deželo, kjer bi bila v tem oziru tolika mešanica. Glavne narodnosti so: Srbi, Nemci, Madjari in Romuni Tako so n. pr. v Kovinu dokaj močno zastopane vse te narodnosti in je tam mnogo trgovin, kjer dobro govore štiri jezike. Tukajšnji kat. obrednik je sestavljen mestoma v petih jezikih (v latinskem, nemškem, madjarskem, hrvatskem, v ikavskem narečju, in romunskem). Zanimivo ie opažati, kako posamezne narodnosti kljub toliki pomešanosti ohrat.ijo svoj-ske narodne lastnosti, kako je n. pr. pri enem narodu izjema, če imajo v kaki hiši vse umazano, potem pa pri drugih narodih stopnjema pojema smisel za snažnost tako dolgo, da je izjema, če najdeš kje čistočo; ali kako pri enem narodu poštenje mnogo velja, pri drugem pa imajo o njem precej razrahljane pojme. — Najbolj razširjena je tu pravoslavna vera, potem katoliška in slednjič evangeljska; poleg teh imajo še razne druge vere in ločine svoje pripadnike Naša mala Pločica na primer je štela v februarju 1943 vsega 2664 prebivalcev (skoraj polovico Nemcev in polovico Srbov) in je izkazovala 11 raznih narodnosti in osem ver oz. ločin! Kot nekak narobe svet naj omenjam tale pojav v Banatu. Kdor pride kot novinec semkaj, malo čudno gleda v poletnem času, kako po deželi hiše zunaj in znotraj belijo domače ženske, in sicer po potrebi po tri- do štirikrat na leto, moški pa le tedaj, kjer pri hiši ni takih žensk. Tudi neka posebnost, dokaj lahko izpeljiva, saj so tu po deželi domala vse hiše — tudi šole — pritlične stavbe, po mestih pa tudi povečini. Umetnosti je malo Kako pa se kaj v Banatu počuti prijatelj upodabljajoče umetnosti? Na kratko rečem: slabol Velik vzrok temu je, ker manjka tradicije; saj je Banat naseljen šele komaj 200 do 250 let. Vidi se pa tudi, da splošna materialna usmerjenost ni naklonjena procvitu te umetnosti. Od katoliških cerkva je najlepša mogočna gotska cerkev v Vršcu iz 1. 1863, vendar bi kake izredne umetnine v njej zastonj iskal, a vsaj to, kar nudi, zadovolji oko; oltarji so vsi leseni, in menda ves Banat nc premore samo enega malega kamenitega. Tu in tam vidiš v kat. cerkvah tudi lepo slikarijo. Na splošno so pa te cerkve na umetninah neverjetno ubožne, če sploh smemo govoriti o umetninah pri mnogih neumetniških izdelkih, pred katerimi bi človek dostikrat najrajši zatisnil oko Morda ne pretiravam, če trdim, da vsi oltarji kat. banatskih cerkva ne odtehtajo vrednosti enega samega velikega uršulin-skega samostana v Ljubljani. Tantalovo žejo bo pa trpela po višjih umetninah koprneča duša, prav tako kakor duša, ki se ji hoče planinskih čarov. Da, da, Krpana ni za vsakim voglom, umetnin a la Robba in Cussa pa tudi ne v vsaki deželi! — Od pravoslavnih cerkvi je posebno omembe vredna romunska v Kovinu z bogato izrezljano, na novo pozlačeno ikonostazo in iz^dno posrečeno figuralno slikarijo, ki jo je skoraj brezplačno okrog 1 1938 izvršil nadarjen mlad romunski umetnik. V umetniškem oziru slovi tudi še ena pravoslavna* cerkev v Pančevcm. V\, Tudi meščan se ozira hvaležno proti nebu Vsakogar, ki se količkaj razume na letino in na poljedelstvo, je ž? bridko zaskrbelo, ko 6Uio zaman čakali na sončno vreme. Deževalo je iz dneva v dan, včasih je kar vso noč lilo, in tudi meščani so se začeli bati, kaj bo z letino. Po rasti v 6vojih velikih ali malih vrtovih so sodili, da je že preveč moče in da je zemlja potrebna 6onca. Dolgo smo čakali na sončne poletje, nazadnje 6tno ga vendarle pričakali. Po žitnih poljih, ki obkrožajo naše mesto, srh dimo, da ne kaže krušna letina tako slabo, kot bi mislili po preobilnem deževju v preteklem mesecu. Pšenica je le tu pa tam poležana, klasje samo pa kaže dobro. Nekateri mali gospodarji so se tudi že prepričali, kako 6e razvija krompir v zemlji. V peščeni je kar dober, kakor pravijo, v dobri, sončni zemlji pa se mu pozna, da je bilo preveč moče. Po nekaterih njivah in vrtovih je videti, da ee je rastlinstvo bohotno razraslo. Naravnost očitno je bilo pomanjkanje sonca in toplote pri paradižnikih in pri drugih vrtnih rastlinah, kakor paprikah, melancanah, kumarcah, ki ne prenašajo preobilnega deževja in pomanjkanja sončne svetlobe. Zdaj, ko so vremenoslovci napovedali spet lepo vreme, se ljudje hvaležno ozirajo proti nfcbu. Z veseljem 60 se spet lolili vrtnih opravkov, kjer je treba postriči peruti preveč neurejeni rasti, zlasti pa iztrebiti plevel. Paradižnike privezujejo in obrezujejo, podirajo grahove grede in jih pripravljajo za nove sadike, čedijo pola po vrtičih in uživajo prijetnosti opravkov pod vedrim nebom. Komaj smo prav doživeli poletje, že mislijo skrbne gospodinje na oni čas, ko bo zemlja počivala in ne bo več rodila. 2e pripravljajo sadike za zimsko zelenjavo. Odkar je vroče, so ljubljanski vrlovi spet dobro zasedeni. Ljudje so si tako želeli sonca, da se ne zmenijo za klopice pod jablanami, pač pa ee radi grejejo v objemu zdravilnih sončnih žarkov. Tu pa latn pa so postali vrtovi prav posebno mikavni. Zgodnje sadje je začelo zoreti. Med hruškami so prve magdalenke, ki so to dni zrele, ponekod pa imajo tudi že domače breskve in jabolka. Doba grozdičja ali rihezla je že minila in to velja tudi za vrine jagode. Zdaj so na vreli smo-kulje, maline in robidnice. Kakor rečeno, na marsikaterem vrtu 6e je začela sladka paša za srečne posestnike, — pa za kose in škorce. Seveda ne manjka tudi nepovabljenih goslov, ki so znani kot rabutarji. Tu pa tam jih prežene hud pes ali varuh v človeški podobi, kaj malega pa le ukradejo. Seveda se tudi zgodi, da jo pošteno skupijo, toda komaj mine nekaj dnj, 6pet podležejo skušnjavi zorečega sadja. Sadovnjaki imajo torej svojo legalno in ilegalne obiskovalce, vrh tega pa še lo dobro stran, da si j'h človek lahko ogleduje po mili volji — spomladi, ko cvelcjo in vse naprej do pozne jeseni. So pa med meščani tudi ljudje, ki jih vso to ne zanima. Ampak tudi ti se hvaležno ozirajo proti nebu, zdaj, ko nam je naklonilo spet lepo vreme. Priroda jih sicer ne zanima, za povrtnino skrbi gospodinja v hiši ali kuharica v restavraciji — lepega vremena pa so veseli zaradi tega, ker lahko spet hodijo na kopanje. Nekateri vedo natančno povedali, da so bili letos že šestnajstkrat na Iliriji, na Ljubljanici ali na Špici. Veselje imajo s sončenjem, ki jim daje prikupno zagorelo polt, vrh tega pa jim jo všečno sedeti med ljudmi, ki plavajo, igrajo odbojko, kvartajo, so pogovarjajo, ali kakor koli zapravljajo urico prostega časa. Skratka, dolgo pričakovano lepo vreme smo dobili in meščanom se pozna, da so postali 6pct vsaj za malenkost vedrejši in živahnejši. V spomin žrtvam v Ajdovcu 2e je preteklo sedem mesecev od one strašne noči, v kateri ste se tako junaško borili za vero, pravico in naduljni obstanek naših domov. Ni vas preplašila silna premoč vuših sovražnikov, ki so vas napadli po navodilih ro-juku-izdajalca. Silna je bila vaša bolečina, ko ste videli, kako morilci in kroniki slovenskega narodu zažigajo župno cerkev. V srce vas je rezalo vriskanje razbojnikov, ki so ob igranju harmonike in med hurovskitn vpitjem rušili naše olturjo — oskrunili tabernakclj. Vztrajali ste na svojih mestih do zore, dokler ni zgorela streha nad vašimi glavami. Tedaj ste, tvegajoč vse, napravili izpad, niste se strahopetno podali, niste prosili milosti, ampak ste pogumno poskusili rešili se preko množic razdivjunih razbojnikov. 1'odn uspelo je le nekaterim. Žalosten, srce trgajoč jc bil prizor, ko jo šlo 21 vrlih branilcev vere z zvezanimi rokami mimo 16 padlih bratov. Kot hudodelce so vas med pretepanjem in mučenjem gnali proti Brezovi rebri, kjer vas je sodila zločinska OF. Ko so ti »sodniki« zahtevali, da jih pozdravite po njihovem razbojniškem načinu, vas ni bilo strah izpovedati, da je vaš pozdrav samo: »Živel Kristus Kralj.« — Zvesti zgledu prvih m učencev ste med strašnimi mukami dali svoje življenje, da izpričate svojo vero. V Ajdovcu pn stoji ožgano in napol porušeno zidovje liožjepotne cerkve sv. Trojice. Niti sledu ni od nuni tako dragih oltarjev. Veliki zvon, ki mu je celo svetovna vojska prizanesla, saj je bil zaradi zgodovinske vrednosti vrnjen že iz vojaških skladišč, je sedaj uničen. Bridek jc pogled na ruševine komaj pred štirimi leti zgrajenega C.nidovčevcga doma, šole in župnišča. Bili so nusi rojaki, ki so izdali in zažgali cerkev, v kateri so bili krščeni, v kateri so prejeli tudi pozpejc toliko milosti. Poznamo vas! Poznamo tiste, ki so čestitali morilcem in požigalcuni k uspehu in tudi tiste, ki še danes vohunijo in izdajajo. Malo jih, toda njih zločin jc velik. Dne 2~. III. so bila prepeljana na pokopališče iz Brezove rebri razmesarjena in oskrunjena truplu 21 miičencev in sedaj počiva skupaj vseh 37 žrtev zaslepljenosti. Dobri narod redno krasi skupni grob teh naših najdražjih. In ker nimajo cerkve, so /lasti ob nedeljah popoldne zbirajo tu v celo množico, ki moli sv. rožni venec in črpa moči, da ne omaga na križevem potu naše župnije. Možje in fantje! Razkropljeni ste sedaj po drugih krajih. Pridite domov, dn se znova postavimo v bran zločinskim izdajalcem iu da očistimo oskrunjene domačije! Najprej bomo popravili C.nidovecv tlom. ki bo nudil prvo zasilno bivališče med nas vrniv-šemu se Evhnrističncmu Kralju. Nato pa bomo začeli pripravljati vse potrebno, da se zopet postavi cerkev, šola in župnišče. Te nove stavbo bodo najlepši in res trajni spomenik padlim možem in fantom, ki nuj bodo nam vsem svetal zgled, da bomo tudi mi znali hoditi po pravi poti. da bomo znali tudi mi žrtvovati vse, snmo da bo zopet očiščen iu osvobojen naš dragi dom. Vi pa, dragi mučenci, ki ste, tako trdno upamo, že prejeli plačilo, snj čutimo da tias s svojo priprošnjo pri Bogu podpirate, prosite še naprej, nn bomo vztrajali do koncu, da no omagamo na začrtani poti. Po desetih mesecih najdena partizanska žrtev Ljubljana, 16. julija. Lani so v septembru ropali partizani po Rudniku pri Ljubljani ter so vdrli v župnišče in tudi nekatere druge hiše. Tako so do kraja izropali domačijo Golijevih in s seboj nasilno odvedli gospodarja in njegovega sina Jožeta. Goli Jože je bil uslužbenec Ljudske tiskarne in so ga partizani, ker ie bil zgleden prosvetni delavec na Rudniku pridržali in ga odpeljali naprej na Polico, 'lam so ga več dni zasliševali, mučili in končno likvidirali kakor toliko drugih nedolžnih žrtev. Sele konec oktobra lanskega leta se je vsaj približno zvedelo, kakšna usoda jc doletela 22-letnega Golija Jožeta. Oče je zvedel, da je bil njegov sin zaklan, da je izkrvavel pod nožem. Kje pa je pokopan, tedaj ni mogel zvedeti, čeprav je srčno želel, da bi svojemu rajnemu sinu uredil vsaj grob. Šele letos je po raznih ovinkih zvedel, kje naj bi bil pokopan sin Nekdo, ki je bil sam v skupini, ki je delj časa hodila cr.imo zasilnega groba rajnega Jožeta, je povedal naprej in tako je končno tudi zvedel oče, na katerem mestu počivajo zem-ski ostanki njegovega sina. Dolgotrajno upanje, da bo morda vendarle še kdaj videl živega sina, se je podrlo. Pač pa je lahko poskusil storiti vse, kar mu je v močeh, da pokoplje sina v blagoslovljeni zemlji. V četrtek popoldne je šel oče z drugimi pogledat, če je res govorica, da leži njegov sin nekje pod Molnikom. Sli 60 čez Sela naprej do Klena in so v gozdu pod drevjem kakih 20 metrov od poti res našli še zadnje ostanke pred desetimi meseci ubitega mladeniča. Ležal je popolnoma nepokrit, ostale so ga le še kosti. Oče je ob žalostnih ostankih po zobeh in laseh ves skrušen ugotovil, da je imela govorica prav in da je našel zemske ostanke svojega sina. V 6oboto dopoldne bodo šli vnovič v gozd, kjer bodo najbrž v košek ali pa prav majhno krsto zbrali kosti, ki bodo nato do fledelje čakale v mrtvašnici na Rudniku. V nedeljo popoldne ob štirih pa bo pogreb. Užaloščenemu očetu, materi in sestrama naše iskreno sožalje. Kosti zavednega in pridnega Jožeta pa naj se odpo-čijejo za vedno v blagoslovljeni zemlji, medtem ko se naj njegova duša raduje v Bogu. Prodaja mesa na odrezek »III« Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, dn bodo v soboto, 17. julija potrošniki Inhko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka III julijskih živilskih naknznic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 g govejega mesa. Delitev se bo pričela ob sedmih zjutraj. KULTURNI 0BZ0RHIK Drugi del Jalenove barjanske povesti Janez Jalen: Bobri, II. Rod. Janez Jalen pridno nadaljuje svojo barjansko trilogijo »Bobri«; zdaj je izročil slovenskemu občinstvu že dva dela: »Sam«, in »Rod«, za jesen pa je napovedal še tretji del »Vrh«. Kakor čujemo, pa se mu snov razvija še v četrti del, ki pa ne bo direktno nadaljevanje koliščarskega življenja, temveč zgodbe Barja v poznejši dobi, »Ladje«, kar bi predstavljalo potem notranjo zvezo z njegovimi opisovanji Barja v sodobnosti, kakor je nekaj novel že priobčil v zbirki »Previsi«. Vse to spričuje, da je Jalen iz tipičnega gorenjskega planinskega opisovalca (Cvelkova Cilka, Ovčar Marko, Trop brez zvoncev), poslal doslej najširši epični opisovalec tudi Ljubljanskega barja, katerega baladno-lirično razpoloženje je odkril že Likovič (Svetinje nad Barjem). Jalenovo razpoloženjsko obzorje, kakor ga je lako polno in svojevrstno zajel v gorskih povestih, se je zdaj razširilo za široko oblast nižinskega močvirja ter je tudi tu zajel svojstveno favno in floro te pokrajine v svoj lagodni in pesniški slog. V svojem prvem delu >Samf, ki je imel izredno velik uspeh med bralci, je poslavil temelj svoji veliki zgradbi, ter je z njim prikazal človeku iz 3000 let pred Kristusom. Segel je v zgodovino, česar nismo bili vajeni pri Jalenu, toda v takšno, iz katere nimamo prav nič pisanih viroy ter komaj nekaj malega razbitih črepitij, oslankov preperelih kolišč in čolnov. To mu je godilo, kajti jranaturni človek je bil izrazit lovski človek; Ja- len si je tako duhovito izbral dobo, ki mu ustreza s svojo tesno prvobitno povezanostjo z naravo, kar njegovemu pisateljskemu temperamentu izredno leži. Zato se je njegova prva povest razživela v lovih, pa ne lovili iz šporla in zabave, temveč iz življenjske nuje, ter je tako iz svoje ustvarjajoče intuicije podal morda resničnejšo podobo človeka iz dobo lovsko kulture, kakor pa bi ga lahko podal še lako vestni znanstveni razisltovalec, ki bi ga opisoval samo iz najdbe gradiva. Tako prvi del »Sam« karakterizira to prazgodovinsko dobo človeka, opisujoč tisle prvine v človeškem življenju, ki so večne in kljub časovnim razdaljam nespremenljive: ljubezen in sovraštvo, gon po ohranitvi telesa in plemena ter sožitje z mogočno naravo: rastlinjem, vodo in živalmi. Tako nosi prvi del, ki je zamišljen kot osnova vsem ostalim, izrazit lovski značaj, ter je historizem podan v toliko, kolikor je življenje teh ljudi preprostejše, naravnejše in manj »civilizirano« glede duhovne in tvarne kulture. Osnovna linija prve povesti je bila v glavnem ta, kako se Ostrorogi Jelen razvije iz fanta-lovca v moža ler si prisvoji na ozadju lovov .ležerno Rožo in si ustvari svoje kolišče proti starejšemu bratu Neokretnemu Karpu. Drugi del Rod ima širše ozadje in ludi širšo sociološko razpredenost, dasi je glavna zgodba prav tako malo vidna: gospodar Ostrorogi Jelen si širi svoj rod s tremi ženami, pa si poleg njih zaželi še četrte, da bi mogel ojačiti svoj rod in niti. priboriti vlado med koliščarji ter pot v svet. Pride pa v nasprotje s svojim sinom Preslikanim Lisjakom, ki si želi isto mladenko, hčerko hlapca, Zorno Kalino. Toda do-čim bi po svojem nižjem rodu mladenka bila dobra za četrto ženo glavarjevo, ni dobra za prvo sinu, kajti s tem bi trpei ugled roda. In tu se začenja rahlo trenje: glavarjeva beseda mu dovoljuje to dekle kot drugo ženo, toda prva naj bo iz uglednega rodu. Tu pa se pokažejo čustva, ki so od vekomaj isla: Lisjak bi rad glavarja pre- tental, vzel prvo ženo iz ugledne »družine«, istočasno pa drugo >po srcu«, ki bi ji dajal" prednost v srcu in ponašanju. Toda prva bi ne hotela biti nlekla dekli«, drugi pa ludi ni prav po godi biti druga žena, poleg tega se pa zameriti nesporni in največji avtoriteti glavarjevi na kolišču. Ko sinu Lisjaku spodleti ženilev z ugledno mladenko in ga tudi izvoljenka po srcu začne zaničevati, vzame za ženo mladenko iz sovražnega sosednega rodu, tisto, katero edino mu jc glavar izrecno prepovedal. Tako je izdal rod, glavar pa je vzel Zorno Kalino s privolitvijo in v zadovoljnost svoje prve in glavne žene. Tako lu v zgodbi sami, ki je le rahlo stopnjevana, gre v bistvu za disciplino in ugled rodu, glavarja, za kolektivno zvestobo starim navadam, na drugi strani pa za zadovoljitev osebnim čustvom. Ta »zgodba« gre ves čas v ravni črti ter se skoraj nevidno razvija in pomika dalje: listi, ki si želi napetih »indijaneric« ter mnogo dejanja, ne bo prišel na svoj račun, kajti tu lega dejanja ni. Jalen gradi zgodbo statično in vodoravno, noče razburjenj in lahkih efektov, zavestno ne polaga važnosti na zgodbo, kakor skoraj v nobeni svoji povesti, kar je za Jalena tipično ustvarjajoči način, temveč zanj je važno tislo »meso«, ki ga počasi, s premislekom in s poetično prirodno spremljavo dodaja med posamezne premike ogrodja. Tislo >mesot so bili v prvem delu — lovi, tu pa — življenje nn kolišču, socialna razdeljenost, običaji, verovanja in skrb za oblast in razširjenost rodu. 2e naslovna podoba daje tu poudarek na kolišče: zdaj je glavna vsebina opis tega, česar je v prvem delu premalo in kar prvemu delu ni bil namen: običaji ob pogrebu in ženitvi, zaklinjatve proti hudi uri, češčenje »belega bobra«, darovanje žrtvenega jelena, molitev, dolbenje čolnov in zlasti lonfarje-nje, pa tudi — začetek umetnosti v pesmi, glasbi ter ornamenliki. Nahajamo se v začetku bronaste in na koncu kameno dobe, tam, kjer lovska kul- tura prehaja v kmetsko (krčenje gozdov) in kup-čevalsko. Mostiščarji si iščejo poli |>o Savi v Donavo, kjer pridejo v stik z grškimi prekupčevalci, pa tudi že najdejo najbližji doliod na morje. Razvija se življenjska sila rodu, pa ludi obzorje na široko. Do veljave' prihaja kultura mostiščarjev, popisana približno tako, kakor si jo predstavljajo znanstveniki, pa jo pisatelj umetniško podoživija in oživlja ter lirično razpoloženjsko komponira. V tem je moč tega dela, ki se seveda zaključuje prav tako z močnimi lovskimi prizori. V njem je tudi mnogo sodobnih življenjskih motivov, tako v oporoki Brkatega Soma z željo, naj se bratje ne bore med sabo, kakor tudi v prizoru, ko mostiščarji uvajajo sužnjo ter v poudarku zvestobe rodu iu glavarju. ' Tako je drugi del širši po opisu mosliščarske kulture ter v tem boljši, zanimivejši in bolj zgodovinski od prvega, ki pa je močnejši in bolj napet po svojih močnih lovskih prizorih. V obeli pa pride do. popolno veljave Jalenov razpoloženjski idilični slog, ki se kaže tipično v pesniških naslovili, pa tudi v pesniško in čustveno zaokroženih prizorih posameznih poglavij. Vse to označuje Jalena, da ni pisec širokih epičnih zgodovinskih podob temveč idilični pisatelj mozaičnih sličic, ki spenjajo vso to rahlo zgodbo bolj v življenjsko podobo kraja in časa, kakor pa posameznih človeških usod, še celo pa ne izrednih, individualističnih junakov. V tem se ta zgodba in način kompozicije enači z njegovimi prejšnjimi gorenjskimi povestmi, ter si z njimi ustvarja Jalen svoj posebni slog in posebno idilično poetično pojmovanje življenja. In kakor vse njegove povesti, se tudi ta izredno liilro bore ler z užitkom, kar poslavlja Jalena danes nedvomno za najbolj priljubljenega izvirnega pisatelja. »Rod« jc izšel v Slovončovi knjižnici (št. 57, ccna 10 lir). Kakor prvi del. je tudi tega opremil s slikami kipar France Goršo, h}. ^hoSim novica Koledar Sobota, 17. srpana: Mar. ponižnost; Alei, spo- znavalec; Januarija, mučenica. Nedelja, 18. malega srpana: Kami!, spoznava-lec in ustanovitelj reda; Simforoza, mučcnica; Marina, devica in mučenica. Lunina sprememba: 17. malega srpana: ščip ob 13.21. Herschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberkl 17. malega srpana: 1. 1840., se je rodil v Žalcu Šolnik Franc Jam-šck. Po dovršeni ljudski šoli je od(}no vadiš« — znameniti zgodovinski roman, ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti črtrt strani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu izšla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnlkl Vrhnika V Podlipski 9. lahko naročite roman v slikah »Ouo vadiš«. Pohitite, ker je rok za naroč-bo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prve dni v avgustu. Iz dela io življenja - o J hb in iam S Spodnjega Štajerskega Junaški Spodnjcštajere. Za junaško obnašanje pred sovražnikom na vzhodu jo bit odlikovan pionir Jožef Vodušek iz Rogatca z železnim križcem II. razreda. Žetov smrti. V Mariboru so umrli: 00 letna nadučiteljeva soproga Marija Mahorčič, 72 letna železniška upokojenka Marija Slanski in 21 letna delavka Ivana Petrovič. Pri Veliki Nedelji je v starosti 82 let umrl tamkajšnji trgoveo in posestnik Jurij ftkvarc. V Ptuju so umrli: 83 letni An-tov Vidovič, desetletna Angela Žnidarič iz Zgornje Hajdine, 37 letna Angela Žniigola iu Marija Simenko, 15 let, iz Dragonje vasi. V Rogaški Slatini sta umrla 20 lolna Jožeta Kovačič iz Spodnje Scčove in 68 letni Anion Anderlič iz Gaberc. Poročila sta se v Ptuju Peter Šegula in Tilka Simonič, oba iz 1'luja, v Slovenji vasi pa 1'rauc Paveo in Urška Zupančič. Mladinska taborišča pri Pragerskem. Na velikem travniku pri Prngerskem so postavljeni številni šotori, v katerih bo med počitnicami prebivala štajerska mladina. Prvi tabor se jo pričel 13. julija in bo trajal deset dni. Na taborjenju bodo najmlajši člani Hitlerjeve mladine. V dneh od 27. julija do 3. nvgnsta bodo prišli na taborjenje fantje, ki jih bodo poučevali v športu, streljanju in drugih vojaških panogah. Dne 7. avgusta bod fante zamenjali spet najmlajši in bodo ostali v taborišču do 17. avgusta. Taborjenja se bo udeleževulo 5000 otrok, med njimi 15U0 8 Štajerskega. Iz Hrvaške UslanoTitev nemške trgovske akademije v Ze-munu. Dne 1. septembra bodo odprli v Zemunu nemško trgovsko akademijo. To leto nameravajo odpreli samo dva letnika, tretjega pa samo v primeru, če so bo priglasilo zadostno število dijakov. Pogreb velikega župana dr. Hadroviča. Dne 12. t. m. so v Veliki Gorici v NDI1 slovesno pokopali pokojnega banjaluškega velikega župana dr. Dragana Hadroviča. Pri pogrebu so bile zastopano vse civilne in vojaške oblasti. Poglavnika je zastopal državni tajnik vitez Begič, vlado pa podpredsednik vlade dr. Džater KulenoviC. Na- vzoča sta bila tudi ministra inž. Ililmija BešlagIB in Janko Tortič in več državnih svetnikov ter številno zastopstvo ustaških formacij. Od pokojnika so jo v imenu notranjega ministra dr. Artukoviča poslovil državni tajnik v notranjem ministrstvu Anle Nikolič. Tovrtnlno Jo dovoljeno prodajati iamo na trgu. Tržni odsek zagrebške občine je poostril odredbe o prodaji povrtnine na zagrebškem mestnem področju. Po najnovejši odredbi je dovoljeno prodajati povrtrrino samo na trgu. Prodaja povrtnine in razne zelenjave na domu ali po ulicah je najstrožo prepovedana. Iz Srbije Velika manliestacija srednješolske mladine. Ob koncu šolskega leta je bila na igrišču Beograjskega športnega kluba v Beogradu velika manife-stacijska prireditev vseh beograjskih srednješolcev. Na igrišču se je zbralo okoli osem tisoč dijakov in dijakinj, ki so z motikami in kopačami na ramah korakali pred ministrskim predsednikom generalom Nedičem. Ob tej priliki je govoril in predstavil dijake predsedniku vlade prosvetni minister Veli-bor Jonič. Za njim je povzel besedo tudi general Ncdič ter je med drugim dijakom izja\yl: »Sprašujejo me, kje je vendar ta nova Srbija. Jaz jim pa odgovarjam, naj pridejo semkaj med vas, pa bodo videli, kje in kakšna je nova Srbija. Od našega prvega sročanja je minilo leto dni. Vidim, da ste med tem zrasli, se zredili in postali močnejši. Vi imate vero vase, vero v našo srečo. Tudi mati Srbija se je to leto okrepila, postala je slavnejša, spoštujejo jo, vidnejša je. V veliki meri se mora zahvaliti prav vaši veliki ljubezni do nje, ker ste jo nosili v duši in v srcu in hvala vam, da ste poslušali moj nasvet in glas svojih dedov in pradedov, da ste in Ostanete Srbi, samo Srbi, veliki Srbi.« Ncdičev govor so dijaki živo pozdravili in nazadnje so za sklep vsi zapeli srbsko nacionalistično pesem »Oj Srbijo«. Nemški otroci odhajajo na deželo. Mladinsko skrbstvo nemške narodnosocialilistčne stranke v Becgradu je poslalo zadnje dni večje skupine nemške šolske mladine v Beogradu na deželo. Nemške otroke so sprejele posamezne kmečke družine v Banatu, pri katerih bodo imeli vso oskrbo in stanovanje. \$&st>acL dvojčici,' 4 Princeska steče po stopnicah navzgor — približuje se svojemu cilju. Ko mine noč, ne bo pritepenke več med živimi. Marjetica bo zopet princeska. Od maščevanja se Marjetici zainegle oči. Joj! Spotaknete, pade in zakriči: »Avl Noge!« Divjega zamorca je prebudil krik, planil je pokonci: »Kaj je? Poznam ta glas, nihče drugi ne kriči tako grdo kot Marjetica; a ne sedanja, temveč ona prejšnja, preden se je izgubila v gozdu.« Edini Muro je slutil zamenjavo — ker sovraštvo ima ostre očil mož KRIŽU (L* Ho m o della Croce) V filmu „M02 KRIŽA", ki ga je zrežiral Robert Hossellini, ostvaril osebno Asvero Gravelli, daje italijanski kino posebno častitljivo spoštovanje duhovn;ku v sivozelenem, kiicajočein v čudoviti umetniški stvaritvi, na žrtvovanje premnogim vojnim kuratom, ki žrtvujejo lastno plemenito kri, ter življenje goreče čistoče in ljubezni do bližnjega. Pri izdelovanju Mmn so pomagali z nasveti vojaški strokovnjaki. — Glavne vloge igrata Alberto Tavazzi in Rrsvila Schmidt. E.N.i.C. ga bo predvajal italijanski publiki. Rosvita Schmidt — Antonio Marictti v filmu „M02 KRIZA". Produkcija Coniinenlalcine, reprodukcija E.N.I.C. OGGI AL CSNE DANES M KINU SLOGA Drobna ljubljanska kronika Ljubiteljem slovensk« pesmi 1n slovenskega pet.ia priporočamo, ila polnoštovilno obiščejo koncert Ljubljanskega Zvona v ponedeljek. II). t. m. Opozarjamo občinstvo da bo začetek koncerta točno ob 20. uri. Cepljenje proti davlel za zamudnike bo trajalo snmo še do prihodnjega torka 2(1. t. ni. Vsi še necepljeni kakor tudi oni, ki so samo enkrat cepljeni ali ao bili pn lani cepljeni samo dvakrat, naj se zanesljivo v popoldanskih urah od 10 do 17 ure javijo v ambulancl mestnega fiziknta v pritličju Mahrove hišo na Krokovem trgu št, 10. Spet opominjamo starše na stroge predpise in najvestnejSo kotrolo. ki ho trotovo ugo-tovila vsa necepljene, enako so pa čudimo vsem površnim in malomarnim Rlnršein, ki 110 mara.io svojih otrok zavarovati pred to novarno boleznijo. Zapora prehoda t Kreira ob Ljubljanici na Čevljarski liiont. Kor jo zarndl grnd-brnili del prehod z Brega mod Medenovo hišo In Ljubljanico na Čevljarski most popolnoma zaprt, se razvija ve« promet z tire ca in Novegn trira pn ozki Čevljarski ul'" in Jurčičevem triru, knr s prometnih vidi kov zaradi ostrega ovinka In ožino predstavi ia za pešce in vozila veliko prometno nevarnost, Sicer prometne table opozarjajo, nnj bodo vozniki in pošei čim najhe< oprezni, vendar mostno županstvo opominja vse voznike, naj vozijo v obe smeri počasi In 7. največjo previdnostjo, da »e izognc.b nezgodam in težkim posledicam neprevidne vožnje. Enako pa prosimo vse pešce, nuj se pri boji zavedajo preteče nevarnosti. Posebno Pa prosimo Šole in starše, naj mladino opozore na nevarnost hojo po Čevljarski ulici, ki naj se je izogiba, čo jo lo mogoče. Petkov trg. Na Pogačarjevem triru ob semenišču jo neka Barjanka prodajata žabjo krake po 2 do 2.50 lir komad. Ililo jiii je precej. Žabji lov se seda.i vrši navadno proti vočoru in tja do 22 ponoči. Naprodaj je bilo nekaj belle in klinov. Iz Severnega morja j« prispela manjša pošiljka zmrznjene »vežo polenovke, drugih rib ni bilo. Na živilskem trgu ro se gospodinjo najbolj zn-nimnie za ginvnnto solato. Naprodaj Je bilo mnogo uvožene čebule. Domača čebula je lotos izredno dobro uspela in je zelo debela. Branjevci so prodajali tudi nokaj limon. Izbrisani dolgovi. Mnogo raznih vknjl-ženih posojil, ki so bila povrnjena ljubljanskim (i en n ni i m zavodom, je bilo v prvi polovici tega lela žo v zemljiški knjigi izbrisanih na temelju pravilnih pobotnic in izbrisnih dovoljenj, v mesecu Januarju jn liilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 5 predlogov za izbris vhnjižonllt dolgov v skupnem znesku 111.500 lir, daljo 25 predlogov za izbris dolgov v celotnem znesku 1.007.7,1.1 bivših dinnriev 2 predloga za izbris žo zelo starih dolgov, tnko 440(1 ifld in 30.100 kron. V Jnnuarju ni bilo predlagano nobeno novo družbeno postopanj*, ustavljenih p.i je h lo | deset žo uvedenih dražb tako. rla do prodale kakega nn drnžho pnsrnanegn nepremičninskega objekta ni prišlo. V februarju je I bilo 20 predloeov za izbris dolgov v »kup- nem znesku 07,1.MU bivših dinarjev, 5 predlogov za izbris hipotek v znesku 98.200 lir in dnljo 3 predlogi za izbris goblinarskih in kronskih dolgov. V februarju sta dva predloga zahtevala uvedbo družbenega postopanja v kritje terjatev v skupnem znesku 80.100 lir. Ustavljeno j« bilo deset pred leti uvedenih dražbenih postopanj. Odpravljena jo bila nnka prisilna uprava. Prisilne uprn-ve so sedaj zelo redke. Mnogo .io bilo januarja in februarja takozvanih realnih eksekuclj, ko se upniki v kritje svojih ter-jntov prisilno na podlagi Izvršljivih in prn-vomočnih sodnih sodb vkn.iižu.iejo iia razne nepremičnine v inestu in okolici. (JleilaliSČo (trama: Sonot«. 17. Julija ob 19. • »Nevesta s krono«. It od A. Nedelja. 11. Julija, ob 15.: »Veliki mož«. Izv. Zadnja uprizoritev fe igre v letošnji sezoni. Cene oil 1-1 lir navzdol. Ob 10.: »Nevesta s krono«. Izv. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 19. Julija oh IR. »V Ljubljano Jo dajmo«. Zaključena predstava zn GUI. A. Strlmlberg: »Nevesta s krono«. Dratnn vse uničiljouogu rodbinskega sovraštva, ki uniči ljubezen dveh mladih ljudi, n prinese po pokori zu storjeni zločin očiščenje In »pravo. — Osebo: Mats — .lan, Kersti — Saričovn. njena mati — Kraljeva, njen oče — Potokar, njen ded — O.ile. Urita — Mnt-»ova s,'":!r;i Danilova. Matsov ded — C'<>-snr, slnrn mati — Starčeva, oče — Prešel-ni k. mati — Oabrl jeftlčova, Ana — Simči-čeva, mali Malsck — XX*. ninln Karen — xxx, župan — M. Skrbinšek, pastor — Na- krst, Povodni mož — Debevec, Babica — Hakarjava, ribič — Kosič. Iiožlscr: C. Do- bovec, dckoracijo: V. Skružny. glasba: A. Balatka, vodi: 15........* "" fanova. Adamič, kostumi: J. Vii- Ncdelja v Drami. Ker je to zadnja ne- dolja prod zaključkom dramske sezono, opozarjamo občinstvo, da liosta igrani dve igri in sicer ob 15. uri- Ljubo Preuerjevo satirična komedija i ž (sodobnega življenja: »Veliki mož« (zadnjič) ln zvečer ob 10. uri: A. Strindborgovn »Nevesta s krono«, ki bo ludi zadnja uprizoritev to igro pred zaključkom dramske eozone. Opera« Sobota, 17. julija ob 19.: »Madame Butterfly< Red B. Nedeljn 18. julija oh 19. »Mrtve oči«. Izvon. Cene od 28 tir navzdol. Ponedeljek 19. julija: Zaprto. O. Piicctnl: »Madame Hutterfly«. V partiji Buttorfly gostuje Zlata Ojungjenčevn, ki ho pela to partijo zn vse abonmaje. Zn-sodlm jo sledeča: Suzuki — Karlovf-evn, Knto — Sturmova, 1'inkerton — Llpušček, Sharpless — Popov, Ooro — Rus. Tamndorl — Dolničar, bonec — Lupša, komisar — Gre-gorili, uradnik — Skrabar, mntl — Skrjan-čova. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Dobo-vre, zborovodja: II. Simonitl, scenograf: A. Korlgn Zaključek gledališke sezone. Letošnja gledališka sezona se ho zaključila pradvi-domn 22. t. in. v Drami in koneo t. iu. v Operi. Nnznnniln lumo. Soliola. 17. julija. — 7.10 Lnhka glasba. — 8.00 Napoved časa, poročila v ita- lljanščinl. — 11.50 »Pol ure za vojaka«. — 12.20 Ploščo. — 12.10 Poročila v slovenščini. — 12.45 Valčki, polko ln mazurko. — 111.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Pelralia. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orko-strn, vodi dirigent D. M. Sljanee, sodelujeta sopraniRtka Draga Sok in tenorist An-droj »lare, operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17.00 Napoved čnsn, poročila v italijanščini. — 17.15 Sinlfoničnn glasba. — 17.35 Prenos za Hrvatsko. — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 10.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v Rlovenščini. — 20.00 Nnpoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Lirična prirediti v družbo KI AR: MULE: Dnfnl, v odmorih predavanje v slovenščini in zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini, I.F.ICAItN'E. Nočno službo Imajo lekarne; mr. Ilnknrčič, Sv. .lakoba trg 9, mr. Uninor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEZTIUNO SLU/,BO bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni »trnvnik dr. Debelnk Ovldo, Ljubljana, Ciril Metodova ulica 02, telefon 27—29. Poizvedovanja Zgubila sem očala oil Hrvatskega trga po ftkor.ll ulici čez most po Poljanski cesll do finančno direkcijo. Poštenega najditelja prosim, da jih odda v upravi »Slovenca«, Od Galicije do Gibraltarja (Dodatek k žalolgrl Sikorskega) Vladlslav Sikorski je bolj zaslovel zaradi svoje nenadne smrti, kot je sploh kdaj slovel v življenju. Toda odmev, ki )£ nastal zarad; njegovega konca, ee ne tiče njega, ampak tistih, ki jim je bilo do tega, da je izginil. Da Je postal nepriljubljen, je posledica angleške politike in spletk med Anglijo in Sovjeti. Sikorski je bil zašm med mlinska kolesa, ne da bi bil kaj več storil, kot more storiti kak begunec, kar pa nI dosti. PoslednjiČ Je bil na bližnjem Vzhodu, da bi se bil porazgovoril z nekimi poljskimi postojankami, ki životarijo ondi kot v Londonu. V Beirutu se je posvetoval z drugimi begunci, ki so soglašali s Sikorskim, Ja se sovjeleki Kusiji ne sme popustiti. Po tem arrlarskem poročilu je Sikorski v Uclrulu pripovedoval, da prihaja v vedno večja nasprotja z angleškimi politiki in da bi mu v Londonu radi zamašili uata. Zdaj so mu jih zares zamašili Londonski dopisnik lista »Stockholme Tidningen« je svojemu časopisu sporočil, da je načelnik tako imenovane pozvedovalne službe poljskih beguncev v Londonu izjavil, da eo Sikorskega pred odhodom nf> pot svarili. V Gibraltarju se jo razbilo letalo, ki naj bi ga bilo prineslo nazaj v London, in z načelnikom beguncev, njegovo hčerjo, njegovim načelnikom generalnega štaba, adjutantom in tajnikom so se fazpršile težkoče, ki so ee bile pred Angleži nakopičile zaradi Sikorskega. Tako o pravem času je izginil ta mož, da ee je koj pojavila niiael, da je bila ta usoda naročena. 2IVLJENJSKA POT SIKORSKEGA Sikorski ni le med svojim begunstvom videl več svoje domovine, marveč že prej več let ni bival na Poljskem, In sicer — s kratkim presledkom — žo od leta 1028. ne. Bivši sobojevnik in pristaš Pllsud6kega 6e je bil nato, ko Je hotel postati politik, usctniil v sovražnika maršala. Ce prebiraš tozadevna poročila, tedaj niha sodba o ujem med častihlepnostjo, diplomatsko izurjenostjo in dvoličnostjo. Rodil ee je leta 1881. v Galiciji, ki je bila takrat še avstrijska. Študiral Je tehniko, ko ga je kot rezervnega častnika bivše avstrijske armade uporabil Pilsudski v organizaciji legionar-jev, ki se je z njimi kasnejši poljski maršal leta 1014. bojeval ob strani osrednjih sil proti Rusiji. Mimogrede je bil Sikorski pod generalom Beseler-jem zaposlen v upravi generalnega gubernata Varšave. Ko so po končani vojni postali Poljaki sami svoji, je nenadoma postal generalni kvartirni mojster neke poljske armade. V vojni Poljakov proti boljševikom leta 1020. je poveljeval armadi, naslednje leto pa ga je Pilsudski imenoval za šefa generalnega štaba. Pot v poiltiko se mu jo odprla zaradi umora poljskega državnega predsednika Na-rutovvicza. V decemblu 1022 je Sikorski sredi zmešnjav zaradi umora sestavil vlado kot ministrski predsednik. Spočetka se Je opiral na levičarje, nalo je prešel k narodnim demokratom, ki so bili notranjepolitični sovražniki Pilsudskega. Iz tistih časov izvirajo ostri govori In ostri nastopi ministrskega predsednika proti manjš.nam. zakaj Sikorski je bil mnenja, da je Poljska narodna država. V maju naslednjega teta ni bil več ministrski predsednik. Konec leta 1923. se je Sikorski iznova pojavil.na politični pozornici, to pot kot vojni minister. Neki naklep organizacije najvišjih vojaških oblasti je bil povod za dokončni prelom z maršalom. Služba poveljnika kora v Lvovu |e bila zadnja postojanka, ki jo je še opravljal Sikorski, nalo pa je bi! leta 1020. Odslovljen. Za bivanje 6i je izbral Pariz. Razen člankov, ki jih je od oudod pošiljal v opozicijske liale, se ni Jope, jopice in še kaj Na obeh pričujočih vzorcih ie videti, da «» moderne Jope In opice dolge, v obliki kozaške luae. da so zažete v pasu in okrašeno t ohšltkl, iriimhl In predvsem — * nikoli prišlo na mar. da bi se dalo sožitju s sosedi kako drugače omiliti. Kar je zahteval od Nemčije, je bilo pa še mnogo več, kot je bil določil Vcrsailles. Mil m šfeuiShe tudi moč? shvačati in pregledati položaj in najti pravilno odločitev. Smotri in pofa A te posebnosti niso ša bistvene. Bolj čudovito je to, koliko važnosti polagajo na moralno vzgojo mladih častnikov. Da tvori temelj japon ske morale brezpogojna vdanost cesarju in do movini, je že znuno. Navzlic temu ni iahko ra zumeti to misel v vsej globini in vseh posledicah. Mladih kadetov na Etujimi ne navajajo na dolgo življenje, marveč na skorajšnjo smrt. V tem duhu ne živijo le vojaki, temveč vse japonsko ljudstvo in sicer že od nekdaj. Njih svetovni nazor temelji v tem, da spnda smrt k življenju. Japonec nikoli ne pozabi, da ga more vsak čas pokositi smrt in mu je zatorej v dolžnost, da je moralno pripravljen nanjo. Zaradi takšnega poznanstva s smrtjo in zaradi zavesti, da je narod večen, so Japonci najmočnejši. Temu ljudstvu daje veliko življenjsko moč le misel na smrt, ki je večno živa pred njim. Kak petnajst — do šestnajstletni kadet, ki pride poleti domov na počitnice, napravi že vtis smrti posvečenega borca za vero. tako da se z njim spoštljivo vedejo in ga gledajo kot posebno čudo. Japonska vzgoja je usmerjena predvsem Med prvo svetovno vojno je bil skoraj ve« svet nasprotnik osrednjih evropskili sil. Številčna premoč nasprotnikov je bila naravnost porazna. Samo Ob milijonov ljudi je bilo pod oblastjo Nemčije in njcnili zaveznikov: Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije, medtem ko so vsebovale autantne države več ko 1400 milijonov ljudi. Razmerje je bilo kakor 1 proti 10. Vendar v območju obširnih meja ne odloča količina, ampak kakovost, ne število ljudi, marveč njih zmožnosti. številčna omotica V Ameriki se tudi zdaj opajajo s številkami glede na možnost proizvodnje in človeških rezerv. A danea je število ljudi, ki so raznim taborom na razpolago za bojevanje, v razmerju kakor 9 proti 11. Položaj je povsem drugačen, kot je bil v prvi svetovni vojni. Saj stoji 530. milijonom Evropejcev in 500. milijonom Jajioncev z njihovimi pokrajinami vred na sovražni strani 1100 milijonov nasprotnikov, pri čemer so prištete še neraziskane kolonije in večina južno in srednjeameriških držav. Le malo drugačna je ta podoba, če si jo ogledamo s strani pridobitvenln oseb. Nemčija jih ima 56 milijonov, Italija 19 milijonov. Če prištejemo še druge evropske države, ki so pod oblastjo osi, dobimo 190 milijonov. In prav toliko jih ima Japonska. Na nasprotni strani pa^ je 5*6 milijonov pndobitvenili oseb. Zgolj po številu je to razmerje kakor 4 proti 5. Kaj v resnici pomenijo številke Treba je pomisliti, koliko realnih sil liči za temi številkami. Evropa nima le strateško notranje linije, ampak tvori tudi glede na delavno proizvodnjo povsem enotno gmoto. Isto bi lahko rekli o Ja|ionski. Toda delavske moči nasprotnikov so raztresene po vsem svetu in so ločene po praznili prostorih, ki jih je » prometom le težko premostiti. To dejstvo je jako važno, saj povsem izenači ono pičlo premoč, ki jo ima nasprotnik po številu sodeč. Ta slrnje-nost evropskega in jajionskega območja pa ni zgolj slučajna. Prav tesno je v zvezi z vzroki te vojne in z njenimi smotri. Japonska in sile osi stremijo po tem, da si zagotovijo svoj življenjski prostor. Ta prostor tvori strnjeno celoto, medtem ko hočejo Aiigloameričuni ves svet zase izkoriščati. Evropa in Vzhodna Azija vsebujeta gosto naseljene pokrajine, kar je velika prednost, zlasti še, če je prehrana zagotovljena. Gosta naseljenost prisili upravo, tla se delo smotrno porazdeli, da je proizvodnja enotna in da živi družabna organizacija. Zatorej ni čudno, da Evropa razjiolaga z največjim plemenom izobraženih strokovnih delavccv, kar jih je sploh na svetu. To dejstvo, ki se samo v številkah ne da izraziti, pa je za vojni potencial največjega jiomena. Zaradi sožitja na ozkem prostoru je moči obdržati disciplino delovnih sil in tako je v Nemčiji zdaj 3 in pol milijona ljudi več zaposlenih, kot jih je bilo pred izbruhom te vojne. Pri tem nu se proizvodnja še stalno veča. Ne od številk, marveč od čim večje notranje zmožnosti delovnih moči zavisi končna zmaga. Nemčija poslala zdravila za Turčijo Za pobijanje malarije, ki s« je spet jako razpasla po Turčiji, j« poslala Nemčija 3000 kg zdravil, potem ko je Anglija izjavila, da nime nobenih takih sredstev na razpolago ca druge drJave. Zato pa je Turčija poslala Nemčiji isto količino opija kot surovino za nemSko lekarniško Industrijo. Drugačna barva Vsi avtomobili nemke volske bodo odslej namesto običajne sive, temnorumena barve. Te dni je ila ta novica (kozi nemške liste in zlasti so bili pozorni nanjo vsi listi, ki se iim ie bila v teh vojnih letih siva barva nekam priljubila. Saj ja bila ta sivina, ki ie le nagibala k temnemu tonu ikri-lia, doslej neločljivo spojena s pogledom na vozeče ie kolone armade in te ie dozdevala kot kakšna tehnllka uniforma. A vojna n« pozna nobene sentimentalnosti Nova temnorumena barva ie uvedena na podlagi praktičnih izkušenj ln si jc tako priborila prvo mesto. Japonska gradi na Javi gumijasta ladje Kakor poroča dopisni urad »Domci«, se je izkazal nov načrt za gradnjo jadrnic iz gumija za prevoz tovorov v juJnih pokrajinah na Japonsko pod nadzorstvom japonskih upravnih postoinnk. Poskusi za gradnjo gumijastih ladij »o že od februarja v teku v javanski luki. Te lodie natovori-jo, vlečejo iih » seboi navadni motorni čolni in ko jih pripeljejo na določeno mesto, tih razložijo in uporabijo gumij za različne gumijaste izdelke. e 'R'K'0'V'N'hC'A a — a — a — a — e — c — f — e — e — e — h— i— j— k — k — 1 — m — ii — n — n — n — o — o — o — P — P — r— r — v — v. JI .... . .ji .... . . ji . . . . . . ji . . .... ji . .....ji Iz črk [Kilen danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Nekdanje mesto v Italiji: trg na Štajerskem; grad v Jurčičevi povesti; mesto na Mo-ravskem; domaČ čebelni panj; mujhna njiva. Rešitev z dne 10. julija: Jancžie, Rjavina, Erjavec, Muljava, brzojav, Italija. I • tako, da obdrži na višku to mišljenje. V nasprotju z evropsko vzgojo je torej v Vzhodni Aziji zmeraj morala pred znanjem in vrednoto človeka pred njegovim udejstvovanjem. Zatorej si vzgoja mornariških čustnikov prizadeva predvsem to, da doseže moralno utrjeno osebnost gojenccv. Ceremonije in etiketa Mladega pomorskega kadeta spominjajo vsak dan in sleherno uro njegovih moralnih dolžnosti sicer z različnimi ceremonijami in s strogo etiketo. Ceremonije so v zvezi s češčenjem cesarja in cesarske hiše in velikega admiralu Toga, dalje z obhajanjem narodnih praznikov, ki imajo nu Japonskem vedno verski značaj in z izpiti, športnim tekmovanjem, z otlliodnicami iz zavoda in drugimi dogodkov zavodu. Tudi moderna Japonska se zaveda velikega pomena ceremonij na vzgojo človeka. Ze najmanjši šolarček se udeležuje ceremonij razobešanju zastav v jutrih in drugih šolskih svečanosti. K ceremonijam v kadetnici spada na primer samotna hoja slehernega odslovljcnega gojenca po dolgem, kamnit-nem stopnišču navzgor k Togojevi kapeli, kjer, globoko sklonjen, priseže zvestobo duši tega pomorskega junaka. Tudi zgolj vojaška etiketa je v nekem smislu del ceremonij. Kar čudno je slišati iz vojuških poročil tiliomorskega območja kako se japonska mornarica tudi v samotnih, majhnih tropsko-vročih džungelskih postojankah strogo drži predpisane etikete. Nihče naf ne pozabi na vedenje, ki ga je kot člau cesarske mornarice dol/an upoštevati. Poleg moralnu-vzgojtiih učinkov ceremonijela pridejo vpoštev še opomini in moralni nauki, ki so vpleteni v sleherni učui predmet, posebuo pa v narodno zgodovino. Meditncije Najbolj zanimive pa so dnevne daljše ali krajše meditacije, ki so vprav v teh časih juko oživele in so uvedene tudi v urade in delavnice. Če prideš v kako japonsko šolo, lahko doživift, da zagledaš učitelja in učence, kako nepremično sedijo in imajo zaprte oči. Namen teh meditacij je, *da bi našli jasnost in enotnost duše«. V mornariški kadetnici se zvečer oglasi povelje častnika: »Knjige proč!« in koj so vse mize f razne, kadeti pa sedijo miže in sklenjenih rok. o je čas »petih refleksij«. Častnik daje v presledkih pet vprašanj. Prvič: Ali ste bili odkritosrčni? Drugič: Ali ste storili kaj nečastnegu? Ttetjič: Ali ste imeli pravega duha? četrtič: Ali ste se zadosti potrudili? Petič: Ali ste bili točni in natančni pri delu? Kadeti ne odgovarjajo, pač si vsak izpraša vest za ta dan in sam zase odgovori na vprašunjn. Priprava na smrt je tisto kar je jedro duha na Etajimi. Vendar ni v zavodu pusto sli žalostno, marveč živi isto veselje in razposajenost v njem kot drugod med mladimi fanti. Novosti Vseučiliške knjižnica Androvlč I.: Die Trlestor Frage ln Ihrem Ver-hiiltnis zu Osterreicli und Itnlien. Trlest 191«. (69605) Antologla dei primi seeoli della litterHtura italiana. Milano 1942. (09770) Barhalle Fr.. 1'oroj, erpsko selo u Istri. Zagreb 1033. (II C,lavni vhod.« i ROMAN V SLIKAH Izide v lepi, veliki knjlcl (oliscg 216 strani) In bo veljali mehko vezan* Izdaja . . ■ S2 lir za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan . ... 45 Ur v celo platno vezan na najboljšem papirju ■ , , . II lir Cm n predmročbo do 5. avgusta. Naroča se na naslovi Uredništvo . Slovenskega doma • Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, III. nadstropje. J. Oliver C u r w o o d 34 »Našli g a boste« — je rekla po kratkem mol-itu. — »Morda zato, ker ste vztrajni. Ali bi radi vedeli, zakaj sem vas prišla obiskat v bolnišnico? Sprva iz radovednosti, vsaj v glavnem iz radovednosti. Kako in zakaj sem se zanimala za človeka, ki vum dolguje svojo svobodo, to ie ena izmed tistih stvari, ki vam jih ne morem povedati. Prav tako vam ne morem pojasniti zakaj sem prišla v Athabasca Landing; nekega dne boste morda to zvedeli. Tudi o Kedstyju vam nc morem ničesar povedati... Morda, pravim, borte nekega dne vse to izvedeli in tedaj bom izgubila vašo naklonjenost. Štiri leta prej, preden sem prišla sem. sem živela v strašnem kraju, čigar odurnost ter žalostna in dolgočasna samota sta me ubijali. Da, skoro bi cilo umrla. Nato se je pripetilo nekaj, zaradi česar sem odšla iz tistega kraja. Ali morete morda uganiti, kateri kraj ie to bil«? »Ne« je odgovoril Kent in odkimal. »Vsem drugim je ta kraj prav všeč: Mont-rčal.« »Ali ste bili tam v šoli, hočem reči: v zavodu?«, »Da, bila sem v zavodu »Marija«. Niti šestnajst let še nisem tedaj imela. Vsi so bili prijazni z menoj in mislim, da so me radi imeli, vendar sem vsak večer pri večerni molitvi prosila Boga, da bi se mogla vrniti k Trem rekam. Saj veste, kaj so Tri reke za nas severnjake. A.thabasca je stari oče, Slave je oče, Mackenzil pa sin; nad vsemi tremi pa čuva boginja Niska, Siva gos. V Mont-rčalu je bilo mnogo ljudi, vse polno ljudi, na stotine in tisoče ljudi, toda kliub temu sem se čutila osamljeno in sem si želela proč od niih. Jeems, jaz ljubim gozdove in v Montrčalu se mi je zdelo vse drugačno: drugačne cvetlice, drugačen zrak. in celo ljudje gledajo drugače kot pri nas na severu. Ob Treh rekah sem ljubila ljudi, v Montrealu sem se jih naučila sovražiti. Potem pa se je nekaj zgodilo... Prišla sem v Athabasca Landing in sem vas Želela obiskati, ker .. .« Nervozno si je stiskala roke, ki jih je držala v naročju ter po kratkem preinolku nadaljevala: »... ker ste — po teh strašnih štirih letih — bili vi prvi človek, ki sem ga videla pogumno in do skrajnosti dosledno igrati strašno in nevarno igro. Ne vprašajte me odkod sem to vedela... Vedela sem, in to naj vam zadošča. Vedela sem tudi, da niste na smrt bolni; to mi je povedal Ked-sty. Ko sem vas videla, sem spoznala, da ste bili sposobni igrati najbol) nevarno igro, ne da bi se umaknili in tedaj sem sklenila, da vam bom pomagala. Vse to vam pripovedujem zato, da vidite kako veliko zaupanje imam v vas; tega zaupanja mi ne smete uničiti. Nikar ne skušajte izvedeti kaj več o meni! Hoditi morate po poti, ki ste jo bili nastopili in tudi jaz moram nadaljevati svojo pot; zato morate odpotovati z Laselleom in pustiti mene s Kedstyjem. Pozabiti morate na vse, kar se je zgodilo in ne smete misliti na to, kar se utegne zgoditi. Pomagati mi ne boste mogli, pač pa bi mi mogli škodovati. In če se vam nekega dne ... po dolgem času... posreči najti Dolino molčečih ljudi . . .€ Kent je zadrževal dih in jo poslušal. »,., bom morda ... bom morda jaz .., lam« je zaključila s koma) slišnim glasom. Mladeniču se je zdelo, da pri teh besedah ni gledala njega, ampak v daljavo; njen nasmeh ni bil namenjen njemu, temveč je bil izraz nekakšnega obupa. »Mislim, da bom zelo razočarana, če ne boste našli Doline« — je še pristavila gledajoč ga s svojimi jasnimi očmi. — »Ali poznate pokrajino onstran Fort Simpsona, proti zapadli, med dvema Na-hanniiema?« »Da, tam se je ponesrečil Kilbane in njegovi tovariši, Tistemu kraju pravijo Indijanci »hudičeva zemlja«. Ali mislite ta kraj?« Prikimala je. »Da. Indijanci sicer pravijo, da nihče nI prišel živ iz teh krajev, kar pa ni res, ker sem jaz že bila tam. Vidite, v tej smeri morate iskati Dolino molčečih ljudi, prav med dvema Nahannijema. To je pot, po kateri morate iti, če jo hočete najti. Tam boste na varnem in policija vas ne bo našla. Morda vam bo pred Laselleovim prihodom še kaj povedala, toda za sedaj je dovolj... In ne smete me izpraševati...« Kent jo je molče poslušal; gledal jo je, kakor da bi mu vsa duša stopila v oči. Ko je umolknila, je mirno odgovoril: »Marette, odslej bom živel tako, kakor ml vi pravite, kajti ljubim vas. Smatram za svojo dolžnost, da vam to povem, čeprav 6te gotovo že sami to opazili. Tudi boril se bom za vas do poslednje kapljice krvi. In če pojdem z Laselleom, ali mi hočete obljubiti...« Glas mu je trepetal, ker je skušal obvladati svoja čustva, Marette pa ni z nikakim gibom po- kazala, da je slišala njegovo izpoved; niti dolge tre-pelnice se ji niso zganile. Še preden je končal, ga je prekinila: »Ničesar vam ne morem obljubiti, nc glede na to, kaj bi od mene zahtevali, Jeems. Kajne, Jeems, saj nočete biti takšni kot drugi moški, ki sem se jih naučila sovražiti? Saj ne boste takšni, kajne? Če pa ste kakor drugi.., da... potem lahko odidete še nocoj, ne da bi počakali Jeana Lasellea. Poslušajte! Nevihta se še ne bo tako kmalu polegla. Če bi "radi dobili za svoje čakanje neko ceno ali nagrado za izpolnitev tega, kar od vas zahtevam, morete mirno oditi, že vnaprej vam to obljubim.« Pri teh besedah je njen obraz zelo pobledel. Vzravnano je stala pred njim in ni kazala nikake joze, toda oči so se ji svetile kakor žareče oglje. V njih je bilo ffekaj, kar Kent doslej še ni videl in kri mu je zledenela. S pridušenim krikom je iztegnil roke. »Moj Bog, Marette, jaz nisem inorilecl Jaz nisem ubil Johna Barkleyja!« Dekle ni odgovorilo. »Ne verjamete mi! Nasprotno; mislite, 'dl »em ubil FSqrk!tyja in da se, kljub temu, da sem morilec, drznem ljubiti vasi« Mladenka je trepetala, kakor da jo trese groza po vsem telesu. Za trenutek je pomislil, da ni opazil ničesar strašnega, kar mu je skrivala, kajti v tem obrazu, v teh očeh in v trepetanju njenega belega vratu je ta hip videl slabo zakrito bolest, kar ga je globoko prizadelo. Nato se jc zopet nekoliko zbrala, Kent pa je začel zopet vneto ugovarjati: 1 »Nisem ubil Johna Barkleyja!« ŠPORT Imenovanje moštev za nedeljske tekme Službena objava Nogometne zveze, št. 23. 1. Za odigravanje nedeljskih reprezentančnih tekem so določčni naslednji igralci: SK Mladika: Zbil, Lenarčič, Oven, Turšič, Ovsenik, Stergelj, Havličik, Kovačič, Kumer, Zadel, Fujan; rezervi: Guček, Pire; dalje SK Ljubljana: Oblak, Rogelj, Antonič, Kisel, Accetto, Januš, Roth, Mam, Fajon, Zigon, Aljančič E., Zupan; rezervi: Nagode, Do-berlet. 2. SK Ljubljana in SK Mladika preskrbiia kompletno opremo za svoje igralce. Za igralce I razreda oskrbi gornjo opremo SK Hermes, za igralce 11. razreda pa SK Vič. Spodnjo opremo (čevlje, dokolenke) si naj prinese vsak igralec sam. 3. Igralci prve tekme naj bodo v garderobi na igrišču SK Ljubljane ob 16.30; igralci druge tekme pa ob 18. 4. Vsi predsedniki naj dvignejo proste vstopnice v pisarni Zveze za igralce svojega kluba, ki so določeni v reprezentančno moštvo. 5. SK Ljubljana in SK Mladika dasta po štiri reditelje, ki se morajo javiti službujočemu odborniku oh 16.30. Iz službene objave N. Z. Protest SK Ljubljane proti verifikaciji prven-prvaka Nogometne zveze za leto 1942-43. Po prodne 11. julija se vzame na znanje. Spored Zvezne prireditve v nedeljo, dne 18. julija je naslednji: igrišče SK Ljubljane: ob 17. uri TEL KINO SLOGA "" Apoteoza vojnika brez orožja v viharju bojev »Mož križa« Film posvečen vvojni padlim vojnim kuratom t V glavni vlogi: Alberto Tavazzt, Rosvita Schmtdt. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 in ob 20. uri. TEL KINO MATICA 22-41 IIEINRICH GEORGE, Heidemarte Hatheyer ln Will Quadfileg v odlični drami iz Igralskega življenja »Velika senca« Moderna vsebina, globoko in doživeto dejanje PREDSTAVE ob 16, 18.30 in ob 20.30. uril TEL KINO UNION 22-21 Kako čudovita bo pota ljubezni — nam prikazuje napet ln zanimiv film »Na Antilili« Olga čehova ln Kari Ludwlg Dlehl 1 PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 in ob 20.30 ! Mladika : reprezentanca ostalih klubov II. razreda; ob 18.30 Ljubljana : reprezentanca ostalih klubov I. razreda. Službujoči odbornik g. Zorko Franjo. Za moštvo I. razreda da opremo SK Hermes; za moštvo II. razreda pa SK Vič Protest SK Viča zoper verifikacijo prvenstvene tekme II. razreda SK Mladika : SK Vič, ki je bila odigrana dne 20. junija, se na podlagi poročila Zbora nogometnih sodnikov zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 3:2 v korist SK Mladike. Na podlagi uspeha, doseženega na prvenstvenem tekmovanju, se proglaša SK Ljubljana za prvaka Nogometne zveze za leto 1942-43. Po pro-pozicijah izpade iz prvega razreda moštvo Dopo-lavoro t. t. Po propozicijah napreduje v I. razred moštvo SK Mladike. Drugo in tretje mesto si delita, kakor tudi odgovarjajočo nagrado, SK Ko-rotan in SK Zabjak. Ugotavlja se naslednji vrstni red moštev! točk količnik 1. SK Ljubljana 12 17:5 2. SK Korotan 10 15:8 3. SK Mladika 8 17:8 4. SK Žabjak 5 13:11 5. SK Hermes 3 9:8 6 SK Vič 2 6:19 7. SK Mars 2 6:22 Direktorij Nogometne zveze se zahvaljuje Italijanski nogometni federaciji, za podporo v znesku 7000 lir. Suspendirata se do nadaljnjega igralec SK Ljubljane Maršič Bojan in igralec SK Zabjaka Kurent Franc. Pozivajo se na zaslišanje v Zvezino pisarno dne 19. julija ob 17 naslednji igralci: Maršič Bojan, Sin-tič Vladimir (oba SK Ljubljana); Kurent Franc, Blatnik Drago (oba SK Žabjak); Klemančič Ivan (Dop. Tabacchi) in Mravlje Slavko (SK Vič). Slednja naj prineseta s seboj tudi krstna lista. Odobri se mladinski nogom. turnir SK Marsa s pričetkom v nedeljo 18. julija ob 16 na igrišču SK Marsa. Pozivajo se predsedniki nagrajenih nogometnih moštev, da se zglase v petek popoldne v pisarni Zveze s štampiljko v svrho potrdila nagrade. Ljubljana in Mladika proti dvema reprezentancama Dve zanimivi tekmi na igrišču Ljubljane Po mnogih borbah za točke smo prepričani, da bomo gledali v nedeljo po dolgem času spet takšno igro, pri kateri ne bo šlo za nabijanje z ihto, temveč za šport kot razvedrilo. Vse kaže, da bo zlasti glavna tekma prav zanimiva, zakaj kdo bi mogel trditi, da je Ljubljana boljša od enaj-storice, ki jo sestavljajo izbrani igralci Hermesa, Marsa in Tobačne tovarne — in kdo bi spet mogel misliti, da bomo na domačih tl^h videli domače moštvo, ki bo premagalo bole-zelene! Prijatelji nogometnih prognoz imajo te dni dovolj gradiva za ugibanja. Kakor navadno, so se že razdelili v dva tabora, od katerih bo v nedeljo prvi zadovoljen, drugi pa razočaran. Doslej kajpada oba mislita, da se bosta nahajala med prvimi. Omenili smo že, da je Mladika »zdelala« II. razred in da so jo sedaj povzdignili med elitna ljubljanska nogometna moštva. Ampak v nedeljo se bo pojavila Mladika še enkrat med bivšimi tovariši, s katerimi bo zaigrala za slovo. Pravijo, da to slovo ne bo ganljivo ali kaj podobnega, temveč, da ji bodo skušali dati združeni igralci, ki so ostali v II. razredu, krepko porcijo golov za spomin. Mladikarji pa se na takšne napovedi ne ozirajo, zakaj zdaj so v I. razredu in se morajo tudi po športnem dostojanstvu (ne samo po igri višje stopnje) razlikovati od nižjerazrednih. Nogometna zveza, ki je prireditelj nedeljskih tekem, je določila naslednjo vstopnino: otroci 2 liri, vojaki 3, dijaki 4, stojišča 5, tribuna pa 6 lir. Rekorder Haegg zmaguje Ob 4 zjutraj so sedli Švedi k radijskim aparatom ter poslušali prenos tekme v teku na 2 milji. Svetovni tisk gleda s simpatijami na švedskega tekača Gundarja Haegga, ki je postavil lansko leto rekorde v tekih na srednje in dolge proge, o katerih so strokovnjaki mislili, da so že na oni strani zmogljivosti človeških n6g. Pozorno smo motrili tudi v slovenskem športnem tisku usodo nekdanjega gozdnega delavca, o katerem so se šalili, da teče s sončno uro. Tako so govorili nekateri, ki niso verjeli v njegove rezultate. Pred leti je bil Gundar Haegg še popolnoma neznan drvar, lansko leto pa so ga že vabili na vse strani sveta, da bi pokazal rezultate svojega zdnavja, telesne zmogljivosti in železne volje. Haegg je moral teči zdaj v Goleborgu, zdaj v Stockholmu, zdaj v Budimpešti, zdaj v Berlinu. Kjer koli se je pojavil, ni bilo človeka, ki bi ga lahko premagal. Haegg je bil vselej prvi. Poročali smo že, da se mudi letos v Ameriki, kjer si prav tako prizadevajo, da bi vrgli v svet senzacijo: »Gundar Haegg premagan!« Haegg je nastopil najprej v New Yorku, kjer ga je čakala naloga, da bo tekmoval med drugimi tudi s slavnim Ricejcm, ki že tri leta ni bil premagan. Ampak prišel je Evropejec Haegg in pokazal, da si severnjaki ne dajo odvzeti prvenstva v tekih na daljše proge. Po uspelem startu v New Yorku je odpotoval Haegg v Chicago. Švede je hudo vznemirila vest, ko so zvedeli za izjavo tekača Doddsa, ki jc še dve uri pred tekmovanjem izjavil časnikarjem, da se tako dobro počuti, da misli, da bo premagal švedskega gosta na dve milji. Po ameriškem času se je vršila tekma v Chi-cagu zvečer pri električni razsvetljavi. Švedi pa so morali poslušati radijski prenos ob zelo ne-prikladni uri, namreč ob 4 zjutraj. Kljub temu poročajo, da švedski športniki to noč niso šli spat. Dirka med Haeggom in Doddsom ter med celo vrsto sijajnih tekačev je bila zelo dramatična, zakaj Haeggu ni šlo za najboljši čas, temveč samo za zmago. Tako je res kazalo, da bo potegnil Šved »kratko«, toda proti koncu 2 milji dolge proge ie tako sveže potegnil, da so gledalci strmeli, Doddsa pa je zapustil za seboj za polnih 20 metrov. Doseženi čas znaša 9:02.08 min., svetovni rekord pa, ki ga je postavil lansko leto, je mnogo boljši 8:47.8 min. Švedi so kainada ponosni na svoiega kralja tekačev, in bi bili hudo orizadeti, če bi bil kdaj premagan. Letos se to najbrž še nc bo zgodilo, v ostalem pa je športna slava le kratkotrajna. » športni drobiž O francoskem plavalnem športu čitamo le tu pa tam kaj zanimivega. Vredno je zabeležiti, da je postavila Parižanka Monica Berliouxova nov državni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:19.5 min. Med skakači v višino vodi Nemec Nacke. Na vseh dosedanjih tekmah je preskočil 196 do 198 cm visoko prečko. Ce bo šlo tako naprej, se mu bo še letos posrečilo, da bo izrinil iz razpredelnice nemških rekordov ime VVeinkiitza, ki se ponaša z znamko 2- metrov. Najuspešnejši v skakanju v daljino so bili doslej Finci. Simola je skočii 7.40 m daleč, sledi mu pa na drugem mestu Šved Eliesson s 7.27 m. O prvaku v suvanju krogle Madžaru Ne-niethu smo že poročali. V metanju kladiva so razlike med prvaki zelo pičle. Tudi rezultati sami so razmeroma šibki in se suče jo okrog 52 m. Na prvem mestu je Nemec Blask (52.75 m), sledi jo pa Ljung-ren (Švedska, 52.43 m), Nemeth (Madžarska), Tad-dia (Italija) in Ericsson (Švedska), ki so vsi zalučali žeiezno igračo čez 52 m. Kakor vidimo, razpredelnica še ni popolna, pa tudi o rezultatih samih lahko rečemo, da se bodo tekom poletja šo v marsičem zboljšali. Pohištvo Pohištvo! Prodam več spalnih" ln kuhinjskih oprem iz lastne zaloge. Na ogled poljubno pri Cerne Avgust, mizarstvo, Šiška, Vodnt- Prodam stavbno zemljišče Cilka 4000 m«, ob Ižanski eeatl, 10 minut od karlov-škoga mostu ; eventuelno tudi zamenjam za cno-nadstropno htšo ali vilo. Pojasnila: STOPAR, Sv. Petra cesta ll/I. (p kova cesta 83. (S »Florida« krema Vas obvaruje pri sončenju peg In opeklin, pri tem pa dosežete krasno polt. Dobi se povsod. »Čistimadež« »SMACCHIATORE« se je za čiščenje oblek Izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro temeljito ln ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabo Je na steklenici. Glavna zaloga PETRONAFTA, Ljubljana, Clril-Metodova 35 a. Telefon 38-90. (1 Mrčes (ust, Btentce. bolhe Itd.) zanesljivo uničite s Toxtn praškom. Drogerija Kane, židovska ulica 1. Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »A LBA« krema. Drogerija KANO. Židovska ul 1 Prodam stavb, zemljišče cirka 4000 m', ob Ižanski cesti, 10 min. od kar-lovškega mostu; event. tudi zamenjam za eno-nadstropno hišo ali vilo. - Pojasnila: Stopar, Sv. Petra cesta 14/1. p piiprncj Prazne škatlje od Mama mleka ln prazne steklenico kupujem po najvišji ceni. R. Guštin, Vodnikov trg 2. (k Sulic g^obe fo najvišji dnevni ceni kupujo Sever & Komp. Cikasto vino kupimo. PRODUKTA. (1 Plačam najvišje dnevne cene za suhe gobo. Mira CUCEK. Sv. Petra c. 13. Tomaž Poklukar »Dobro, kako to misliš?« ga je vprašal oče z zanimanjem. »Da imajo pri vsaki kmetiji tako barako?« »Pri vsaki, in tudi najbolj revni. Najprej se utrjujejo v vroči pari, potem pa se polivajo z mrzlo vodo ali pa so valjajo po snegu.« »Brrr...« je izustil Andraž ter od-ikimaval z glavo. »Stori kakor hočeš, mene za kaj takega ne boš navdušil.« Bodočnost otrok je imel Matevž v mislili, ko je začel čez nekaj dni odkopavati zemljo za podnožje. 'Iinetu je naročil, naj izbere najbolj smolnate smrekove hlode ter mu dal mere za pod, za stene in ostrešje. »Gospodar, kaj bomo prav za prav delali?« ga je vprašal Korl, ko je ob tesaval hlode. Bil je eden tistih Po-horcev, o katerih pravijo, da so ]x>-časni v dojemanju. »Tu se bomo kopali v vroči pari; ko pa bo ležal sneg naokrog, se bomo valjali po meTiki odeji. Potom nas ne bo zeblo, ]ia bolezni bomo preganjali in rdeči bomo kot kuhani raki.« Matevž je podrobno razlagal na men in pomen novega podjetja. >Se boste tudi vi tako kopali?« »Mar misliš, da delam samo za tebe!« Tine je bil zadovoljen, da je Korl zastavljal vprašanja. Tako je lahko vsem drugim razlagal, kaj je padlo Matevžu v glavo. Nikdo ni bil kaj pri da navdušen, zanimalo pa jih je le. »Nič ne glej, Korl; nikomur ne škoduje, če se v soboto, preden vrže s sebe umazano perilo, pošteno umije.« »Saj se umivamo!« se je branil Korl. »Seveda se, toda kako! Kar priznaj da se že od mlačve nisi okopaI. No, saj vem: obraz si umivaš in roke.« »Tako delamo vsi, in nikdo še ni dejal, da bi bilo narobe.« »Jaz pravim, da je narobe, in da si pamelni ljudje vse tisto privoščijo kar si morejo in kar je za zdravje potrebno.« V treh dneh je bila baraka končana. Tu so bila nizka vrata, skozi Katera si prišel v mračno izbo. Namesto okna so napravili majhno lino z ledenim zapahom. Matevž je zlagal v kotu kamenje ter gradil nizko pečico. Ko je to končal, je postavil ob steni še nekaj polic za sedenje ali ležanje. V soboto zvečer je prvič zakuril. V peč je naložil smrekove grče, s katerih se je cedila 6mola. Tako dolgo je kuril, da je bilo kamenje razbeljeno in da je zavladala v sauni neznosna vročina. Ko so polena dogorela, in je ostala samo še žerjavica, se v izbi ni več kadilo. Vrč vode je postavil na peč in potem je zaprl lino. Iludb radoveden, kako mu je podjetje uspelo, je prišel s škafom mrzle vode v sauno. Zrak je bil nenavadno lahek, litulo vroč in je dišal bolj po smoli kot po dimu. Pljusknil je vročo vodo po razbeljeni peči; znčvrčalo je, v naslednjem hipu pa je napolnil oblak pare ves prostor. Vročina je bila hujša od one v mestni parni kopeli. vendar veliko prijetnejša, ker ni dušila. Znojnice so se odprle, koža je začela delovati. Matevž je začel na ves glas prepevati. Potil se je. da je bil ves moker, hkrati pa si je želel, da bi ležala zunaj snežna odeja. Zdaj ne bi bilo nič prijetnejšega kakor valjati se po hladilnem, mehkem pršiču. Polival se je z mrzlo vodo ter užival zdaj vročino, zdaj osvežilne curke. E, to bodo gadje moji fantiči, in srnice moji deklici, ko se bodo tule utrjevali! fie za brezove metlice bom moral poskrbeti, da se bomo šibali. Tako je mislil ter /dirjal po končani kopeU v samih hlačah in coklah v hišo. Bil je rdeč po koži kakor kuhan rak. Počutil se je svežega in spočitega, naravnost prerojenega. »Sijajno Majda, ti pravem, sijajno! Če ti ni nerodno, bom še enkrat zakuril.« »Zdaj ne; ko bo padel sneg, sva se dogovorila.« »Tudi prav; sem radoveden, kako bosta 'line in Korl zadovoljna.« Tako so dobili pri Andraževih pristno kmečko sauno. Sosedje bi se. zgražali, če bi jo postavil stari zase, 0 sinu pa so govorili, da je posebnež. Nekateri so ga zagovarjali, cla že ve kaj dela, drugim pa se je zdelo, da je to potrata časa, in da gredo rajši na ectrtinko vina ali domov za peč, kakor pa v tisto zakajeno barako. Če ne bi bil Matevž v šolah, bi govorili, da se mu kisa v možganih, tako pa mu niso gledali na prste. Mož na inestu je, čeprav ima svoje muhe, so sodili. Ampak navadili so 6e, da so ga radi spraševali za svet, če so fmeli opravka s sodni jo, kar pa se je le redkokdaj zgodilo. V resnici so Matevža obrajtnli. Ka ko tudi ne? Izgoreval je v deiu, z vsakim je rad govoril, pameten sVet je dal, če ga jc kdo prosil zanj, in nič 1 ni vihal nosu, čeprav bi se lahko štel i med gospodo. In se tudi je, če je naneslo: med gospodo je bil gospod, med ' kmeti pa kmet, Prišla je doba dolgih zimskih večerov. Ljudje na Andraževim so postajali vedno zgovornejšj. Jeziki so se jim razvezali, ko so ob večerih žensko luščile fižol, moški pa so se lotili pletenja košev in jerbasov ter popravljanja starega orodja. Pravili so si povesti o vilah in škratih, o rojenicah in povodnih možeh, pa o strahovih in zakopanih zakladih. V poznem večeru je bilo Zofijo marsikdaj tako strah, da si za ves svet ne bi upala sama v hrib ali dolino. „ K