Poštnina ploftum t gotovfeiL Leto LXV1 št. 71 Ljublj četrtek 28. 19» Din izn&ja vsais dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerau do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Ln se ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPBAVNUTVO LJUBLJANA* Knafljevm ollea štev. 6 Telefon: 8022, 8128, 8134, 8135 In 8136 Podružnice: MAJRJJBOR Stroesmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. 3 Kaf zahteva Hitler Senzacionalne informacije angleškega lista — Hitler zahteva priključitev Avstrije, ukinitev poljskega koridorja, revizijo češkoslovaške meje in še marsikaj London, 2&. marca. r. »Daily Telegraphc poroča, da je Hitler v razgovorih s Simonom in Edenom postavil za sodelovanje Nemčije z ostalimi evropskimi državami na osnovi londonske izjave francoskih in angleških ministrov z dne 3. februarja t. L naslednje pogoje. 1. Enakost nemškega vojnega letalstva i letalstvom Francije in Anjrfije. 2. Zgraditev nemškega vojnega brodovja, ki naj obsega 400.000 ton. 3. Obnova teritorialne kontinuitete v vzhodni PrusijL tako da se ukine poljski koridor in priključi Pruski klajpedsko ozemlje. 4. Popravek češkoslovaško - nemške meje v korist Nemčije. 5. Gospodarska unija z Avstrijo, z drugimi besedami: priključitev Avstrije k Nemčiji. 6. Sklepanje bilaterarnih paktov o nenapadanju s sosednjimi državami in predhodna ureditev vseh vprašanj med Nemčijo in njenimi sosedi. 7. Nemčija bi se šele nato vrnila v Društvo narodov. 8. Vojaški efektivi Nemčije bi se morali določiti v skladu z varnostnimi potrebami nemške države. »Daily Telegraph« tolmači poslednjo točko v tem smislu, da hi se morala Nemčiji priznati za 50r'r večja vojska, kakor jo ima Francija. Simonovo poročilo O svojih vtisih iz Berlina in o ciljih Nemčije bo Simon sestavil obširno spomenico in jo poslal vsem zainteresiranim vladam London, 28. marca, r. Zunanji minister Simon se je včeraj popoldne z letalom vrnil iz Berlina, Novinarji so ga pričakovali z največjo nestrpnostjo, ker so pričakovali, da jim bo podal kaka obširnejša pojasnila o svojih berlinskih razgovorih. Toda Simon je bil zelo rezerviran in je na vsa vprašanja samo kratko odgovoril: S posetom sem zadovoljen. Takoj po njegovem prihodu se je sestala vlada k seji, ki je trajala tričetrt ure. Na seji je podal Simon svojim ministrskim tovarišem samo kratek pregled svojih berlinskih razgovorov in vtisov ter napovedal, da bo o tem sestavil obširno spomenico, v kateri bo točne j-še orisal težnje in cilje Nemčije. Ta spomenica bo dostavljena tudi francoski in italijanski vladi, da bi bili tako še pred sestankom v Stresi podrobno poučeni o razgovorih v Berlinu. Angleška vlada zaenkrat ni sprejela nikakih sklepov in čaka, da se vrne še Lord Eden, ki pose ti Moskvo, Varšavo in Prago. Šele po njegovem poročilu bo angleška vlada proučila položaj in zavzela svoje stališče. Današnji listi pišejo, da je sedaj položaj glede Nemčije razčiščen. Angleška vlada si bo, kakor pričakujejo v političnih krogih, še nadalje \ rizadevala spraviti Nemčijo na mednarodno konferenco, na kateri naj bi še enkrat skušali pridobiti Nemčijo za sporazum. Mnenja pa so, da Francija in Italija za to nista nič navdušeni in da bo zelo težko doseči po tej poti kak uspeh. Vsekakor pa smatra angleška vlada še vedno za svojo dolžnost, da ne opusti nobene prilike, ki bi prožila možnost za evropski sporazum Tako stališče bo po pričakovanju angleških političnih krogov zavzela Anglija tudi na konferenci v Stresi. vam, da se Nemčija na vzhodu noće angažirati, ker tamkaj nima braniti nobenih interesov, naglasa jo v rimskih krogih, da je Nemčija pri ohranitvi miru v Evropi prav tako interesirana kot vsi ostali narodi in je trajno pomirjenje na vzhodu tudi za Nemčijo življenjskega interesa, Glede avstrijskega vprašanja izjavljajo v Rimu, da ima Avstrija kot suverena država pravico braniti svojo neodvisnost in svobodo in da podpora zapadnih velesil v tein pogledu nikakor ni vmešavanje v njene notranje politične razmere. V političnih krogih označujejo vsa zadevna zatrjevanja n Berlina kot zavijanje dejstev. Italijansko letalstvo Rim, 28. marca. AA. Poslanska zbornica je anoči sprejela proračun letalskega ministrstva V razpravo je posegel tudi letalski podtajnik general Valle. Govoril je o nadaljnjem razvoju in modernizaciji italijanskih letalskih sil. Ministrstvo izvaja v tem odru načrte za dve leti. General Valle je nato obširne govoril o novem letalu za bombardiranje, ki ga zdaj grade ▼ serijah. Njegova povprečna hitrost znaša 380 km na ure in lahko doseže 8000 m višine. Letalo prenaša 1500 kg bomb. General Valle je govoril tudi o novem lovskem letalu, ki dosega 500 km na uro. Najnovejše letalo za bombardiranje — letalo je velikega tipa — pa leti s hitrostjo 440 km m se lahko povapne 10-000 m vi- Nemški komentarji Berlin, 28. marca. AA. DNB poroča, da pišejo neki današnji listi o snočnjih komentarjih pariškega časopisja o angleško-nemškem sestanku v Berlinu. >V51kischer Beobachter« obžaluje v tej zveni pisavo raznih pariških listov, glede katere pravi, da ni objektivna kritika Jutranja izdaja >Deutsche Allgemetne Zeitung« pravi, da piše večina francoskih listov o negativnem izidu berlinskega sestanka, čeprav so že vnaprej rekli, da tega sestanka niso sklenili zaradi kakšnega sporazuma ali sklepov, marveč samo zaradi odkritosrčnega m medsebojnega pojasnila stališč angleške in nemške vlade. Ta cilj pa so po mnenju lista v celoti doseg?!. Zato ni mogoče govoriti o neuspehu berlinskega sestanka »Berttner Tagblattc pa polemizira z neugodno oceno berlinskega sestanka v ita-Hjanskm totm. Umi pravi, da pozdravlja to odkritosrčno stališče Italijanov, ker kaže voditeljem nemške države, na koga labko računajo pri prihodnjih pogstfanjih. Nekaj je le koristilo Angleži sedaj vedo, pri čem so — Tudi Poljska si je na jasnem, kam meri nemška politika — Enotna fronta proti Nemčiji Pariz, 28. marca, r. Vsi današnji listi obširno komentirajo neuspeh berlinskih razgovorov g. Simona in prihajajo do zaključka, da ta poset vendar le ni bil docela brez koristi. Angleži, ki so se doslej vedno nagibali k Nemčiji in mnogokrat podpirali njihove zahteve in težnje proti stremljenjem Francije in njenih zaveznikov, so se sedaj sami prepričali, kakšno je pravo razpoloženje Nemčije. Ni dvoma, da bo sedaj Anglija temeljito preuredila svoje stališče do Nemčije in se tesneje oklenila politike, ki jo zastopa Francija, to je politike organiziranega miru in mednarodne varnosti. Program, ki ga je razvil Hitler v pogledu nemške zunanje politike, je presenetil vso angleško javnost in tudi naj-vnetejši zagovorniki Nemčije sedaj priznavajo, da je na taki osnovi vsako sodelovanje s sedanjo Nemčijo nemogoče. Posebno je Angleže presenetil afront Nemčije proti Rusiji, ki bi jo radi Nem- ci za vsako ceno izpodrinili od soodlo-čevanja v Evropi. Prav tako pa so re-vizionistične zahteve Nemčije, zlasti v pogledu poljskega koridorja in Avstrije ter Češkoslovaške, angleške politične kroge naravnost zaprepastile. Angleži priznavajo, da je Hitler z redko odkritosrčnostjo natočil g. Simonu čistega vina in baš v tem vidijo koristnost berlinskega poseta. Angleži sedaj vedo, pri čem so, vedo pa tudi, kaj jim je treba storiti, da se ohrani mir v Evropi. V Parizu pričakujejo, da se bo sedaj Anglija orientirala docela v duhu francoske politike ter skupno z Italijo in ostalimi miroljubnimi državami ustanovila krepko fronto proti vsem agresivnim namenom Nemčije. Več ko verjetno je, da se bo sedaj tudi Poljska streznila in opustila germanofilsko politiko, ki ji ni prinesla nobene koristi, pač pa jo odtujila od njenih naravnih zaveznikov. Razočaranje v Rimu Nepopustljivost Nemčije, zlasti pa njene zahteve glede Avstrije so v Rimu uničile zadnje nade na sporazum Rim, 28. marca. r. Izid berlinskih razgovorov zunanjega ministra Simona so sprejeli v rimskih političnih krogih nadvse skeptično. Stališče berlinske vlade po 16. marcu je tembolj osupnilo, ker so si zapadne velesile do sedaj še vedno prizadevale, da bi Nemčijo pridobile za misel evropskega miru in obnove. Listi s skrbjo omenjajo okolišči- no, da Nemčija baš glede važnih evropskih vprašanj noče sodelovati z ostalimi državami in citirajo v zvezi s tem avstrijski problem, navidezno klajpedsko vprašanje in vzhodni pakt, ki jih Nemčija postavlja kot ovire za sporazum. Veliko ogorčenje je vzbudilo dejstvo, da Nemčija noče pristopiti k vzhodnemu pakta. Nasproti izumetničenim trdit Mala antanta pristala na oborožitev Avstrije Oborožitev pa sme biti samo obrambnega značaja Dunaj, 28. marca. Včeraj sta se sestala v Bratislavi češkoslovaški umanji minister dr. Beneš in romunski zunanji minister Titulescu. Titulescu je že sinoči odpotoval v Pariz. Po informacijah listov so zunanji ministri držav Male an-tante zavzeli stališče, da se ne sme dopustiti nikako oboroževanje Madžarske in Bolgarije, ker imata ti dve državi teritorijalne revizijonistične namene. Kar pa se tiče Avstrije, bosta Mala antanta in Balkanska zveza zavzeli drugačno stališče, ker Avstrija nima takih pre-tenzi.j. Mala antanta v načelu ne bo proti avstrijski oborožitvi, zahtevala pa bo. da bo oboroževanje v Avstriji zgolj obrambnega Mala antanta je mirna Bratislava, 26. marca. AA V govoru, ki ga je imel Titulescu na množico pred hotelom, je izjavil, da se počuti kakor doma. Oehosloveki in Transilvanei so živeli dolga leta pod tujim jarmom. Zdaj uživajo svobodo, ki jb tudi pravilno cenijo. Najlepo plodovi za civilizacijo in za človeštvo dozorevalo v svobodi. Naše tri države, države Male antante so za večne čase združene v zvestobi m delu za resnico in pravico. Mala antanta ie nastala rade' mrim^jmbnesa sodekr 20.000Hudi je utonilo Katastrofalne poplave na Kitajskem — Nad 100.000 ljudi je v največji nevarnosti — Položaj vedno bolj ubupen Berlin, 28. marca. r. DNB poroča iz Sanghaja: Ker so popustili nasipi, se je Žolta reka razlila in poplavila obsežne pokrajine Ho-Han in Hu-Da. Po dosedanjih vesteh je utonilo nad 20.000 ljudi. Škodo, Id jo je doslej povzročila poplava, cenijo na 40 milijonov dolarjev (to je okrog L7 milijarde Din). Na tisoče in tisoče ljudi je moralo v paničnem begu zapustiti svoje domove in *-ve sedaj v največji bedi. sanghaj, 26. marca. r. V področju Žolte reko so nastale katastrofalne poplave, kj se bodo pretvorile v nedosledno kataStroto, ako še nadalje popuste obrambni nasipi vzdolž reke. Ogromne površine so že pod vodo. Će bo nasip popustil, se bo število žrtev povišalo gotovo na 100.000 ljudi, ki so že sedaj v največji nevarnosti. Položaj postaja od are do ure bolj kritičen, pomoči pa ni nobene. 12 milijonov ljudi umira od lakote London, 28. marca. r. Reuterjev urad poroča iz ftanghaja, da vlada v dolini reke Jangtse vse do Hunana strahovita lakota. Lansko leto je suša uničila vse pridelke, tako da so pošle poslednje zaloge žrviL 12 milijonov ljudi dobesedno strada in umira od lakote. V Nankingu morajo do 20.000 ljudi preživljati z javno podporo. Združene dobrodelne akcije pa spričo ogromu :^ števila gladu jočih ne zaleže jo več kakor kapljica v morje. V okolici mesta umirajo ljudje v množicah. Pri vsem tem pa je prebivalstvo zadela še druga nesreča. Neka japonska tvrdka je spravila v promet svinčeno posodo. Zlasti v okolici Nankinga so prodali na tisoče svinčenih loncev, ki so zelo poceni. Zdaj pa se pojavljajo v množicah zastrupljenja s smrtnim Udom. Zaradi pomanjkanja zdravnikov in bolnic so oblasti napram tem pojavom skoro brez moči. vanja. Zato želi sodelovati z vsemi držaja mi srednje Evrope za mir in predvsem braniti svoje pravice. Naše države ne zahtevajo ničesar in puščajo vsakomur svoje. Zato pa tudi ne dajo, da bi jun kdo kaj odvzel. Te besede Titulesca je množica frenetično pozdravila. Pri tem ne gre za ozemlje, je nadaljeval Titulescu. marveč bq naše kulturne pn dobi t ve, čast in narodno pravioo. V tem au»<-&lu smo se združili m tako bomo delali tud f bodočnosti. Enako delujeta tudi preda ed nritk Masarvk m Nj. VeL kralj KaroL ki stremita s svojimi vladami vred k istim ciljem in k istim idealom, to je k pravici m res niči. Množicri jr> Titulesoov govor prevedel dr. Bene«. Nato pa je češkoslovaški zunanji m. nister govoril o vel.kt-b zaslugah Tifculear* za njegovo domovino, za Češkoslovaško in sploh za države Male antante, ki ji je eden glavnih voditeljev in ustanoviteljev. V pok tičnera ozira, je nadaljeval dr. Beneš, bi hotel pristaviti samo tole: Kadar nastop:jo mednarodne težkoče, se ministri Male antante seslaiiejo, da proofce vse resne dogodke ki vprašanja. Spora«n me vajo se o rešitvi teh vprašanj tako, kakor smo to storili danes. Mednarodni položaj proučujemo hladno in mirno. Zavedamo <*-svodih dolžnosti m svojih pravic in vodk* predvsem, da so v takih trenutkih potrebni krepki živci m htedn<*krvnost. Tako snv> ravnali tudi danes, kakor v vseh prcteJckJi 16 letih. To nase ravnanje je Že opetovano rešilo mir in svobodo v Evropi. Tuda sdai gledamo dogodke mirno in realno. Pripravljen smo sodelovati, kakor je rekel Titulescu, z vsemi svojimi sosedri. Prepričani smo in krepko verujemo, da bomo s takim svojim miroljubnim delom ohranili mir v Ev ropi proti vsem oviram. Mala antanta bo storila vse, da to doseže. Lahko rečem, da smo si v svesti svojih sil in svojih možnosti. Prepričanj smo, da bomo t pravem trenutka zastavili vse svoje *iie na roic Wi varnost v Evropi. Eden v Moskvi London, 28. marca. AA. Na maki obmejni postaji Njegorelov so angleškega ministra Edena pozdravilo zastopniki sovjetske; ca komisarja za zaman je zadeve in angleški konzul v Moskvi. Minister Eden priaps v Moskvo dojies dopoldne. Nastanil se ho v angleškem poslaništvu. Bolgarski akademiki v Ljubljani Ljubljana. 28. marca. Na svojem potovanju po Jugoslaviji so se snoči ob 2138 pripeljali iz Zagreba bolgarski študentje. Na glavnem kolodvoru se je zbralo korog 400 akademikov, članov JNAD Jadran, Edinsrva in Kluba primorskih akademikov, predsednik Jugosloven-sko-bolgarske lige poslanec Rasto Pusto slemšek z odborniki dočim je Narodno odbrano. Oblastni odbor zastopal g. San tel. bilo jc pa na kolodvoru rudi mnogo občinstva, ki je prirejalo Bolgarom, ko je privozil vlak na postajo, prisrčne ovacije. Člane bolgarske ekskurzije je najprej y imenu JNAD Jadrana pozdravil društveni predsednik akademik Verbič, v imenu Edinstva pa akademik Tomšič. Za prisrčne pozdrave se je v imenu Bolgarov zahvali član uprave Jugoslovenske akademske Hgc v Sofiji študent g. Stalev, naglasajoč. da pozdravlja Ljubljančane rn Slovence, saj vidi, da jih sprejemajo s prav takimi sim pa ..ljami kakor v Zagrebu in Beogradu. Akademska omladina Bolgarske in Jugosla-vije mora poglabljati vezi prijateljstva rn kulturne stike obeh narodov. Izpred kolodvora je krenila velika povorka pred Narodni dom. nato pa so naši akademiki odvedli Bolgare na večerjo k Slamiču. Bolgari so prenočili v areni Na rodnega doma, dekleta pa so bila v gosteh pri privatnikih. Dopoldne so si Bolgari ogledali muzej. Narodno galerijo in druge zanimivosti me sta, popoldne pa si bodo razgledali Ljob 1 jano z Gradu. Zvečer bo oficielni pozdrav ni večer pri Slamiču. Jutri se odpeljejo Bolgari, s katerimi je prišlo tudi več Kol garskih novinarjev, na Gorenjsko. remens ka narjov ed Dunajska opoldanska vremenska napo ved za petek: zelo spremenljivo, oblačno, ponekod dež ali sne«. Sorzna poročila. LJUBJ LANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odatot.) Amsterdam 2970.71 — 2985.31, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 966.15 — »71.21, Curi h 1421.01 — 1428.08, London 210.22 — 212.28, Newyork 4360.77 — 4897.09, Pariz 289.60 — 291.03, Prasa 183-35 - 184.46. Trat 362.42 — 366.50. AvstrtjsV * 1 v privatnem kliringu 8.65 — 8.75. INOZEMSKE BORZE. Curih, 28. marca. Beograd 7.02, Par i 20.38. London 14.83, Newyork 809.375. Bru selj 68.—. Milan 25.55. Madrid 42.30. Amsterdam 209.06, Borim 124.06, Dunaj 66.80. Praea 12.91, Varšava 58.26, Boka s:-r. 2. SLOVENSKI N A ROD«, dne 28. marca 1935 Stev. 71 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4„ 7.1fi te 0.16 uri MAE WEST v Rajnem filmu, polnem komike in žaba?« Pridi, da me vidiš NISEM ANGEL Rezervirajte SSI Poživimo gospodarstvo i gradbenimi deli Sefc. Ustanovljeno je bUo tuđi poverjeni-etvo sa Makole in je poverjenik učitelj g. Franc JJMftUavec. Novo —tanovljeao društvo priredi t kratkem pod vodstvom zdravnika tama ritane« tečaj, h kateremu bodo pritegnjena todl aataln talni Jfrnja društva. Zvočni kino Dvor Tel. 27-80 Danas ob 4., 7. ta 9. mi zvečer NinEKUCNO ZADNJIKRAT Ceiiuskinci Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Novo s&kolsko Pred pričetkom gradbene sezotie bi morali poživiti vsaj zasebno gradbene delavnost Ljubljana, 26. marca. Pri na^ je treba neprestano nanašati, da zavisi oživljenje goejx>dau*..va predvsem od živaline gradbene delavnosti, i:i sicer jz dveh razlogov: ataaovanjake krize še nieino odpravili ter je baš zdaj najpotrebnejše, da se čim več icrveeUra v gradbena dela in je zato potrebna propaganda — eki rabimo tudi v tem primeru ta izraz — za velikopotezno organ'zaci jo javnih del ter gradbenih del aplon. Dovolj so sicer očitni vzroki zastoja v gospodarstvu m se o njih tudi go-volj — če ne preveč — govora. Toda navadno ostanemo le na površju vprašanja in se bavimo z njim predvsem teoretično ter čakamo, da božji mlini meijejo 6ami — počasi in zanesljivo. V drugih državah je drugače, tam gospodarska vprašanja niso podrejenega putena, zato ne čakajo, da bi se uredilo vse samo od sebe. Pri nas pa, žal, to moramo šele dokazovati. Pred grradbeno seaono amo in kaže, da bi bilo treba pri nas vselej pred začetkom gradbene sezone organizirati ter poživiti vsaj zasebno gradbeno dela vnos* s primerno propagando ter z veemi sredstvi, ako že ni pobude od druge strani. Država je določila za javna dela lepo vsoto, toda a tem še ni storjeno vse, kar je treba ob tej priliki še posebno naglasa ti, kajti pokazati je treba na dejstva brez ovinkov. V tem članku se omejujemo samo na vprašanje gradbenih del samih na sebi glede na stanovanjsko krizo. Prihodnjič spregovorimo, kje dobiti, odnosno, kako organizirati sredstva za gradbena dela. Predvsem je namreč treba naglasiti, da je treba Še vedno računati s stanovanjsko krizo ter da je prirast stanovanj v primeri z naraščanjem prebivalstva premajhen. Stanovanjska kriza se je začela očitovati v vseh evropskih drža van v mestih s prodiranjem industrijalizacije ter naraščanjem števila mestnega prebivalstva, zato se ne more govoriti le o lokalni stanovanjski krizi. Od L ISTI do 1921 je naraslo število prebivalstva v mestih v 10 evropskih državah Od 48,700.000 na 105 milijonov 600 tisoč, dočim se je Število prebivalstva na deželi znižalo od 70 milijonov 300 tisoč na 63 milijonov 800 tisoč. Po tem času se je to razmerje še poslabšalo in v velikih mestih je postalo stanovanjsko vprašanje izredno resen problem. V mnogih mestih so občine seme začele velikopotezno graditi ter investirati, taico tudi naša občina pred leti. Toda to je pretežka naloga, da bi jo mogla opraviti občina sama brez velilkih žrtev, ki lahko postanejo celo usodne za občinsko gospodarstvo. Pri nas se je stanovanjska kriza zelo omilila ter se celo govori na drugi strani, da je stanovanj že preveč in da je zaradi tega tvegano zidati. Na oanovi domnev pa bi bili zaključki zgrešeni; poglejmo številke! Po državni statistiki je v naši državi naraslo število prebivalstva od 1. jan. 1921 do i marca 1931 od 11,664.912 na 14.000.000. I ali za 2,115.0S8. V naši banovini znaša prirast 0.76°/o ter je najnižji izmed vseh bano- ■ vin, toda pri nas znaša gostota naseljenosti 71.18 prebivalca na kvad. meter teur je samo v dunavaki banovini (76.45) večja. Pri nas je 13.63°U prebivaUtva meščanov, do-čim je ta odstotek najnižji v moravski banovini (7.54°/o). Število mestnega prebivalstva se je zvišalo v naši banovini od leta 1921 do 1931 sa 12.370/*, ob ljudskem štetju jdh je bilo 159.000. V vsej državi je naraslo število me»tn«jwa prebivalstva v isti dobi od 1,888.848 na 2.617.000, kar pomeni, da vsako leto naraste Število mestnega prebivalstva za 72.000. Splošni prirast prebivalstva znaša v 10 letih l^/o, mestnega prebivalstva pa celo 38.55°/#. le iz tega sledi, da je zahtevalo naraščanje prebivalstva v mestih po vsej državi, da se mnogo gradi. Vendar j« bilo zgrajenih mnogo manj 6tanovanj kakor je bilo potrebno. .Mnogokrat se govori, da če je iz. - Ino mnogo zidalo v Beogradu, vendar statistika dokazuje, da je v prestolnici še huda stanovanjska kriza. Od 1. 1921 do 1930 je bilo zgrajenih v Beogradu 12.068 stanovanj, v Lsti dobi se je pa število pro* bivalstva dvignilo od 111.740 na 242.000, ali za 130.000. Na eno družino pripadajo v Beogradu povprečno štirje člani, kar pomeni, da na vsako novo stanovanje odpade 10 tyidi ali 2 in pol družni ter je bilo torej zgrajenih nad polovico premalo stanovanj. Tako natančne statistike l Ljubljani nimamo, da bi lahko eksaktno ugotovili, koliko stanovanj je v Ljubljani premalo. Vendar ulhče ne mora utajiti, da pri nas primanjkuje manjših cenenih stanovanj. Zadnja leta je Ljubljana precej gradila, ne moremo pa ugotoviti. Če je to povsem v skladu z naraščanjem prebivalstva. Toda dokler bo stala v Ljubljani le ena baraka, bo to še vedno znak, da stanovanjska kriza ni premagan.. Največ stanovanj je bilo v Ljubljana zgrajenih L 1931. in s:cer 516. Leta 1927. smo pridobili 436 stanovanj, 1. 133G 407, lani pa samo 172. Vendar so to precej visoke štKaj še, kdo bd pa takemu kaj posodil!« Največja ameriška laž. V Chicagu imajo klub lažnjivcev, ki podeli vsako leto zlato kolajno za največjo laž. Ena izmed odlikovanih laži je tudi ta-le: »V kraju Chippewa Fals je bila tako strašna suša, da so dajale krave namestil mle.ka mlečni prah.« 13.000 Din je odnesel Ljubljana, 28. marca Dobra dva meseca smo imeli pred tatinsko k) vlomisko sodrgo v Ljubljani mir. Večjih vlomov sploh ni bilo in redke so bile celo manjše tatvine, tako temeljito je namreč policija očistila Ljubljano. Po dveh mesecih smo pa imeli v noči od torka na sredo v Ljubljani zopet večji vlom. Ko so prišli včeraj zjutraj uslužbenci tvrdke »Furnir«, ki ima svoj lokal v pritličju Kolizeja, v službo, so opazili, da se je nekdo ponoči splazil v poslovne prostore. Podjeten tat je odprl s ponarejenimi ključi vsa vrata, nato se je pa lotil velike železne blagajne, ki jo je odprl na prav čuden način in pobral iz nje 13-280 Din gotovine. Denar je bil v bankovcih po 1000 in 100 Din, nekaj ga je bilo tudi v srebru po 50 20 in 10 Din. Menda je moral nekdo vlomilca motiti pri poslu, kajti pustil je v blagajni še nekaj denarja in drobiža. Lastnika tvrdke »Furnir Slavonija« sta Weiner in \Vciss iz Zagreba, ki sta vlom prijavila policiji. Tvrdka ni bila zavarovana. Triletno deklico oskrunil Kranj. 27. marca Te dni je bil odkrit v Cerkljah pri Kianju grd zločin, storjen že zadnje dni februarja, a so ga nedavno zdravniško dokazali ter ugotovili vse podrobnosti. V četrtek 28. februarja je odšla Marija Zupanova iz Cerkelj na Jezersko in pustila otroke same doma. V hišo pa je prišel 29-letni Anton Remec, ki nima stalnega bivališča in je doma s Praprotne police pri Šenčurju; po policu je brezposelni kovaški pomočnik. V hiši je našel 10 letnega Stanka, 5 letno Marico rn 3 letno Mihaelo. Naj prel je začel nagovarjati brezvestnež starejšo deklico Marico, naj gre z njim v spalnico ter ji obMubljal piškote in bonbone Marica pa ga ni hotela poslušati. Zato je poslal Stanka v trgovino po sladkarije in izvabil mlajšo deklico, triletno Mihaelo v sobo. Bila sta dve uri v sobi Okrog 16. popoldne pa je prišel k otrokom Andrej Ko-ritnik Stanko mu ie povedni da ima Anton Remec, vulgo Merkov Tone. zaklenjeno sestrico v spalnici. Na Koritnikovo zahtevo je sločinec vrata odprl in našel v postelji ležečega otroka. Remec je rekel, da je deklica sama prišla k njemu; po izpovedi brata Stanka pa jo je sam Remec celo popolnoma slekel. Ko se je vrnila mati z Jezerskega je takoj opazila, da nekaj ni v redu. Otroci so začeli pripovedovati, kaj je storil brezvestnež s sestrico. Kljub temu, da so otroku ostale občutne posledice oskrunjenja, je peljala mati deklico šele te dni k zdravniku, ki je ugotovil posilstvo. Remec je razen tega še osumljen, da je v četrtek 15. marca vlomil v zaklenjeno stanovanje bratranca Jožefa Remca na Zgornjem Brniku. Njegovemu bratrancu je bilo ukradeno iz trgovine skoro za 1000 Din blaga in denarja. Verjetno je, da je tatvino izvršil res Remec, ker dobro pozna bratrančeve hišne razmere. Ukradeno blago je poleg jestvin in cigaret večinoma žensko. Remec pa je znan pijanec m ženskar ter je na zelo slabem glasu. Orožniki -asledujejo brezvestnega zločinca. Občni zbor RK v Poljčanah Poljčane, 27. marca. Kot po mnogih večjm občinah, je bilo v nedeljo tudi v Poljčanah ustanovljeno društvo Rdeči kria z namenom, da širi med narodom nauk o človekoljubnem delu tega potrebnega karitativnega društva, ki temelji na nesebičnosti in ljubezni &o bližnjega in da to delo po svojih močeh tud: podpre. Ustanovni občni zbor se je vršil ob navzočnosti polovice priglašenega članstva v restavraciji Baumann. Zborovanje je otvoril zdravnik dr. Hronovsky, ki je pripravil teren in zbral do današnjega dne lepo število, 34 rednih in 6 podpornih članov. Pozdravil je še posebej predsednika sreskega odbora RK g. dr. Jančiča Is Maribora, k! je izročil zborovalcem pozdrave obeh banovinskih predsednikov dT Krej-čija ln dr. Skalarja ia Ljobljane. G. dr. Jančič je zanimivo pojasnil važnost organizacije tako v vojni kot v miru. očrta! nastanek ln zgodovino RK ln slednjič govoril o organizaciji sami. Omenjal je dalje m slikal na raznih primerih ogromno delo, ki ga je opravil v zadnjih letih sres-k: odbor, ki je za to izdal prav visoke vsote Sledile so volitVe In so bili Izvoljeni: za predsednika g. dr. Hronovakv. za podpredsednico ga. Lipovšek Danica, v odbor :n nadzorni odbor pa: Anica Krašovčeva, KsroT'na Htnter!eeh«er?eva, ga Hronov-ska. Koetajnšek. Zeilhoferjeva, Kranjc, Medved, Gajšek, Kavčič in Župnik Cilen- -tev. 7 ! »SLOVENSKI NAROD«, dne 28. marca 1935 Stran S. Sz Hrastnika — Občni zbor Krajevne protiturber-kulozne lige bo v nedeljo 31. t. m. ob 17. url v deški osnovni šoK. Na občnem zboru bo podano poročilo o stanju akcije za gradnjo kopališča, ki naj bo še letos dograjeno. Cisti zobe — varuj se zobnega kamna SAPcav KALODONT DNEVNE VESTI — Naše rojake v Avstriji, ki so bili naročniki na£ega lista, pa «Putnikom« z odhodom ix Ljubljane dne 20. aprila zvečer, s povratkom v Ljubljano 23. aprila zjutraj. — Cena vožnje brzovlaka do Mladenovca in nazaj, vključno avtobus, železniška legitimacija ln vstopnina na razstavo, U. razred Din 320.— ln m. raared Din 236.—. V sluCaju, da se prijavi zadostno Število sa posebni vlak, se zniža cena za IX razred na Din 264.— in za ni. razred na Dtn 198.—. Prijave sprejema Putnik do 10. aprila. — Jucoslovenski klub na kalifornijski univerzi. Jugoslovenski in bolgarski akademiki na kalifornijski univerzi ao ustanovili 11. t. m. Jugoslovenski klub s čisto kulturnimi cilji. Člani kluba bodo predavali o Jugoslaviji in Balkanu. — Zavarovanje delavcev in nameščencev v januarju. V januarju je bilo zavarovanih pri vseh Okrožnih uradih v naai državi 506.496 delavcev in nameščencev. V primeri z decembrom je nazadovalo število zavarovancev za 40.&C0, v primeri z januarjem lanskega leta je pa poskočilo sa 22.204. Največji absolutni porast v primeri z januarjem lanskega leta izkazuje Okrožni urad v Niiiu, kjer je bilo zavarovanih 2391 delavcev več, v Sarajevu 2794, v Osijeku 2337, v Ljubljani 2057 ln v Beogradu 2069. Nazadovanje zaposlitev izkazuje 6amo OUZD v Ban jalu ki in sicer za 27S. Poraat števila članstva izkazujejo vse tri privatno društvene bolniške blagajne. Največji absolutni porast izkazuje Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in sicer za 494 članov. — Kongres NSZ. 6- in 7. aprila bo v Celju pod pokrovitelje tvom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Mamšica kongres narodnega delavstva. V soboto dne 6. aprila ob 16. bo delegatski zbor NSZ v Narodnem domu, zvečer ob 20. pozdravni večer v veliki dvorani Narodnega doma, v nedeljo 7. aprila ob 7. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. pa manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevni red zborovanja: 1. otvoritev, 2. pozdravi gostov, 3. kako se nam godi Ln kakšne so naše zahteve (referent predsednik NSZ Rudolf u van), 4. resolucije in zaključek. Ob 11.30 bo povorka po mestu s stikom pred mestno hišo, kjer pozdravi goste mestni župan, popoldne ob 16. pa prijateljski sestanek v vseh prostorih Narodnega doma. Pri vseh prireditvah bodo sodelovale godbe ln pevski »bori. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije enkrat do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jo-sefove grenčice«. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo vodo« zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žo-lču, ker brez neprijetnih občutkov m posledic promptno odvaja. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Za pravice vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice. Glede na notico, kf emo jo priobčili včeraj pod tem naslovom, nam pošilja društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice tole pojasnilo: »V št. 70. Vašega cenjenega lista ste priobčili pod gornjim naslovom notico, v kateri očitate našemu društvu, da spi, češ, naj Intenzivneje deluje na to, da pridejo Člani čim prej do izplačila svojih terjatev. V pojasnilo pri-občujemo, da društvo ne spi, temveč da je njegova akcija začasno zastala zato, ker je parlament razpuščen ln nI upati na uspešno delovanje akcije, dokler se ne 6estane novo izvoljena skupščina. Po naših informacijah tudi kr. vlada pred volitvami ne more sama rešiti tega vprašanja. Mnenja smo, da taki dopisi, kakor je predmetni, akciji več škodujejo nego koristijo, ker begajo interesente in otez-kočajo že itak ne lahko delo društvo«. — Slikar Miha Males se nam najlepše predstavlja v novi številki tedenske ilustrirane revije za radio, film, gledališče, modo in sport »NAS VAL«, ki prinaša Že na ovitku Malešev interier cerkve v Crikvenici, v redakcij, delu pa lepo zbirko Maleševih del. ki nam kažejo slikarjev razvoj od časa izdaje »Rdečin lučk« do danes. V novi Številki »NAŠEGA VALA« se seznanimo z novim odlokom ministrstva p ros vete v sadevi šolskega ln ljudskega radia, z zamenjavo radijskih sprejemnikov, s statističnimi podatki o slovenskih avtorjih na naših Ljudskih odrih, z radijsko tehniko, s filmskimi vestmi, s Sel Catinijevlm romanom »Bmilio Bereni-nl« ln Oufarjevo izvirno slovensko komedijo »Ameriška tatvina««. Modna rubrika, slike iz gledališkega, filmskega in radijskega sveta, zabavne črtice, križanke ln magični liki ln beležke o Šolskem radiu zaključujejo to našo najbolj pestro tedensko revijo, ki prinaša na 12 straneh programe vseh važnih oddajnih postaj. — Zahtevajte še danes brezobvezno ln brezplačno eno številko »NASBGA VALA«. Pišite na naslov: Radijska revija »NAS VAL«, Ljubljana. — Dubrovnik dobi štiri nove hotele, Dubro^Tiik ee vneto pripravlja na letošnjo sezono, ki bo, kakor vse kaže, zelo povoljna. V inozemstvu vlada veliko zanimanje za naše Primorje. 2e zdaj je v Dubrovniku precej tujcev. Letos bodo otvorjeni v Dubrovniku štirje novi hoteh" in trije penzijo-ni. Na ^razmik je bil otvor jen na Lapadn ob Masarvkovi cesti novi hotel »Praha«, ki ga je zsradil lastnik Marindvorca Karel Vysko- — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj 2 hlapca, 2 krojača za konfekcijo, 1 pekovskega pomoćnika, 1 vulkanlzerja. 1 žojrarja in mlinarja. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljnb-ljani po kratki bolezni meščansko šolski učitelj ln posestnik g. Ivan Kune. Poleg žalujočih svojcev zapušča še mnogo prijateljev ln znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše i« kremo sožalje. — Slovenka zračna a k roba tka. Poštna uradnica v Beogradu Kristina Oorinsek je prva naša pilotka. Zdaj so jo zopet dodelili zračni pošti na beograjskem aerodromu. Po delu v pisarni se rada dvigne v zračne višave, kjer dela z letalom tako vratolomne akrobacije, da se ji gledalci kar ne morejo načuditi. Pravi, da bi rada dovršila še pilotsko akrobatsko šolo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, zmerno toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu ln Splitu 20, v Ljubljani 19.2, v Mariboru 19, v Beogradu 19, v Zagrebu in Skopi ju 16, v Rogaški Slatini 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9, temperatura je znašala 6. — Strašna smrt v plamenih. V vasi Koriti blizu Sarajeva se je pripetila v torek strašna nesreča. Mlada žena Pava Jakšič je odšla zvečer s svečo v stajo. Svečo Je postavila na gredo, sama je pa hotela prešteti ovce. Kar se je vnela slamnata streha in v hipu je bila vsa staja v plamenih. Jakšlčeva je hotela rešiti ovce in pognala jih je proti vratom, toda ovce so se ustrašile ognja in zbežale nazaj. Boreč se je ovcami je nesrečna žena z njimi vred našla strašno smrt v plamenih. — Najstarejša Zagrebčanka. V zagrebški sirotišnici preživlja pozno jesen svojega življenja Antonija Turner, ki je ©topila z včerajšnjim dnem v 102. leto. Doma je i« Karlovca, kjer je bil njen oče zdravnik. Tumerjeva je najstarejša ZagrebČanka. — Oblekca se mu je vnela. Bogdan Slok, 3 letni sinček delavca iz Toplic pri Zagorju se je z drugimi otroci vred igral na domačem dvorišču. Otroci so kurili in mali Bogdan je prišel preblizu ognja. Vnela se mu je oblekca in hipoma je bil v plamenih. Včeraj so morali fantka ki je dobil nevarne opekline po rokah in po vsem telesu, prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. — F o toa m a ter jem! Zveza za tujski promet v Ljubljani vabi vse fotoamaterje, da ji pošljejo Čim več pokrajinskih slik in motivov, sposobnih za propagando. Odbrane slOce se bo nagradilo odnosno odkupilo, ostale pa nepoškodovane vrnilo lastnikom. Zadnji termin za pošiljanje slik je 6. april. Iz Ljubljane —Ij Stenografija in jezikoslovje. Snofi je priredilo Slovensko stenografsko društvo, ki je bik) ustanovljeno pozimi, drugo predavanje na trgovski akademiji. Predaval je notarski kandidat J. Jurca. Njegovo predavanje je bilo zlasti zanimivo s filološke strani m se morda praktičnemu stenografu ni zdelo toliko pomembno. Toda tudi stenograf je našel marsikatero dobro zrno, osobito oni, ki mu stenografija ni le ročna spretnost, temveč tudi znanstveni predmet. Predavatelj je živ zgled, kako bi naj bil jezikovno podkovan vsak izvrsten stenograf'. Vendar je to le ideal« kajti, čeprav smo Slovenci posebno nadarjeni za filologijo, vendar se kot stenografi ne moremo toliko baviti z jezikoslovjem, zlasti ne z etimilogijo. Predavateljeva zelo poučna in temeljita raziskovanja so zelo dragocen donesek za naše jezikoslovje m bi bila velika škoda, če bi jrh ne porabili predvsem jezikoslovci, ki bi jih tudi vedeli mnogo bolj ceniti kakor praktični stenografi —lj Snežniško ulico smo dobili. Nedavno so prekrstili tudi Ulico rimske legije ki leži na temelju zahodne stranice rimskega zidu ter veže Cesto 29 oktobra (Rim- Prostovoljna javna sodna dražba stavbenih parcel, Id se vrši 2. aprila 1935. ob 15. url popoldne v prostorih gostilne »Krnet« v sižkl ob Celovški cesti. Parcele leže nasproti gostilne »Kmet«, merijo okoli 500 kvadratnih metrov, imajo zelo ugodno lego in se na njih lahko grade vlsokopritlične in enonadstropne vile. Vsi tozadevni dražbeni pogoji se dobe na sodišču v pritličju soba štev. 57. Vzkllcna a en kvadratni meter je Din 100«—. 2634 tka cesta) z Aškrčevo cesto in v smeri jug sever, torej proti Snežniku. Vendar je iz ulice razgled samo na Krim. Pri nas je že mnogo ulic ki bi jih bilo treba prekrstiti, v splošnem je pa bolje, da ostanejo stara imena, že zaradi tega, da je čim manj zmed. —q Akademski pevski zbor upravičeno Štejemo po dosedanjih koncertnih uspehih med najodličnejee zbore Jugoslavije. Za svoje nesebično delo Je prejel najvišje odlikovanje, ko je prevzela NJ. Vel. kraljlca-matl Marija trajen protektorat nad vsemi njegovimi prireditvami. 60 mladih proznih grl shira odlični zborov dirigent g. France Marolt v ubrani instrumentaciji, ki nas se nikdar ni razočaral. Koncerti Akademskega pevskega zbora niso običajne prireditve, kakršnih doživljamo vse polno v vsaki sezoni. Saj se je zbor po skrbnosti studija ln dela v nekaj letih razvil v nas elitni in reprezentativni zbor, ki s vsakim nastopom nanovo dokumentira, da so visoke ocene o njegovi kvaliteti pravilne. S koncertom dne 1. aprila bo zopet postavljen važen mejnik v zgodovini slovenske narodne pesmi. Celodnevna predprodaja vstopnic na univerzi v vratarje vi loži. —lj Pri tramvaju je treba res varčevati, zato se ne čudimo, da morajo potniki zjutraj sami brisati prah s klopi. Nekatere dame izstopajo iz tramvaja, prafe-ne kakor iz mlina, in to Javno žrtvovanje jim je treba vsaj priznati. K sreči se s tramvajem vozi vsaj toliko potnikov, da pobrišejo prah ln to je tudi uspeh. Vendar ponižno prosimo, naj nam blagovolijo darovati cunjo za brisanje prahu. Naj bi visela v vsakem vozu po ena na motvozu, da bi se je potniki lahko posluževali! — Menda smo dovolj skromni?! —lj »Matajev Matija« na Viču. V nedeljo 31. t. m. bo gostoval Šentjakobski oder v Sokolskem domu na Viču z izvrstno uspelo veseloigro Matajev Matija, katera je imela velik uspeh pri 11 razprodanih dvoranah v Mestnem domu. Ker j« vsesplošno zanimanje veliko za to izvrstno domačo igro, prosimo cenj. občinstvo da si preskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo od petka dalje v trgovini Jeločnik ns Viču. Predstava se prične ob 20. zvečer. Cene običajne! —lj Ženska sekcija Jadranske straže, sporoča svojemu članstvu, da se za petek 29. t. m. napovedano predavanje preloži na poznejši čas, kdaj, bomo pravočasno javili, vili. —lj O fašističnem korporacijskem sistemu bo predaval pri društvu »Tabor« g. dr. Vcroon drevi ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Vstop prost. Po predavanju bo važen članski sestanek* —lj Srcska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Ljubljana opozarja vse odbornike okrajnih organizacij ljubljanskih, da se vrši danes ob 18. uri zvečer v veliki dvorani Kazine I. nadstropje zaupni sestanek vseh odbornikov, na katerem bo poročal g. minister n. r. dr. Kra-mer in je udeležba dolžnost vseh odbornikov. —lj Jutri ob 14.15 nam pokale ZKD največji češki film sezone. Na programu bo največja filmska umetnina »Reka« — ali »Mlada srca — mlada ljubezen«. To delo ni samo dovršena umetnina glede na vsebino in tolmačenje, odlikuje se po krasni fotografiji in neprekosljrvih naravnih posnetkih. Delo priporočamo posebno mladini in staršem. Vsi fotoamater ji bodo n sali tu mnogo pouka, kako fotografirati, da se doseže pravi uspeh. To predstavo pri-poročamo vsem. Id radi gledajo lepe filme. Vstopnina 3.50,'4.50. 5 JO in 630 Din. —lj Priporočamo bogato zalogo nogavic, rokavic, damske g a In moškega perila M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 In Poljanska cesta 1 (Peglezen). —lj Ob Gradasčici je konec stare Idi-ličnosti, s Čimer smo pa lahko zadovoljni v spodnjem dem med Groharjevo cesto ln Krakovskim nasipom, saj sta bregova lepo urejena in imamo zlasti v Dobri lov i ulici top obrežni park. Med Kolezijo in Groharjevo cesto pa okolica Gradasčice Se ni urejena. Na levem bregu se je jeseni podaljšala nabrežna cesta do dveh novih vil. Zdaj se n! prave potrebe, da bi cesto nasuli do Lepega pota odnosno do kopališča, kjer se tudi ni zgrajen most. Tudi na desnem bregu se ni poštene ceste ln se vedno ni urejeno cestno križidče pri mostu, kjer je hud klanec. —lj Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljana sklicuje sestanek vseh odbornikov okrajnih organizacij ljubljanskih za četrtek dne 28. marca t 1. ob 18 uri v veliki dvorani Kazine, I. nadstropje Na sestanku poroča minister n. r. dr. Albert Kramer. Udeležba odbornikov obvezna. Tsjniatvn. —lj »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo Imelo v soboto dne 30. marca ob IS. uri na univerzi v zbornici svoje drugo predavanje. Prof. Veber nadaljnje in zaključ* svoje predavanje o temi: »Svoboda ln nujnost«. Vabljeni so člani društva kakor prijatelji filozofije —lj btiet ljubljanskega ribarsksga društva. V nedeljo dne 31. t m. se odpeljejo ribiči s potniškim vlakom ob 7.26 url v Celje, od tam z avtomobilom skupno s tovariši celjskega ribarskega društva v 17 kilometrov oddaljeno Bukovje de ribogojnice g. Zangsjerja. Tn se sestane jo s mariborskim rfearskJm društvom, ki pride a istim namenom tja, ob priliki proslave svoje 251etnlce. Prijave sprejema tajnik do sobota 30. marca. Ob zadostnem številu priglašencev se odpeljemo v primeru lepega vremena z odprtim avtobusom. —lj Predavanje v društvu »Pravnik«. V petek dne 29. t. m. priredi društvo »Pravnik« točno ob 18. uri v justični palači, dvorana IL 79, predavanje. Predaval bo g. dr. Vladimir Murko »O novejši bančni zakonodaji«. Vabimo vse člane ln prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večje številu udeleže. — Odbor. lj— Ženska Ciril Metodova podružnica v Šiški je izročila CM D prispevek 1100 Din. Iskrena hvala Pri len i vos ti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelostl in protinu, katarju želodca in črevesa, obolenjih danke od pravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanjs v trebušnih organih —lj Simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, na katerem bo sodeloval 76-članeki orkester, bo največji dogodek v našem glasbenem življenju. Na sporedu so izbrana dela skladateljev: Berlioza, C. Francka, Rabauda, Bravnlčarja in P Du-kasa. Koncert, ki se bo vršil v petek dne 29. t. m. t unlonski dvorani, bo dirigiral znameniti francoski dirigent is Pariza Rhene-Baton. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. lj— Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izpr.isanem optiku, Ljubljana. Stari teg 9. Ceniki brezplačno. Spor okrog planiške skakalnice Značilna izjava znamenitega Švicarskega strokovnjaka za skakalnice inž« Straumanna Ljubljana, 28. marca. 2e dalje časa je obstojal v vodstvu mednarodne smučarske organizacije spor glede vprašanja velikih skakalnic. Starejši člani FJs in to pretežno Norvežani, niso priznali športne upravičenosti »rekordnih« skakalnic, čeprav tozadevno ni obstojal pozitiven sklep. Planica pa je menda povzročila da se je stanje poostrilo. Norveški savez se je oficielno izrekel proti Planici in je svojim tekmovalcem zabranil start. JZSS ni mogel molčati. Ni nam še znano, kakšno bo njegovo službeno stališče, gotovo pa je, ds vprašanje še ni rešeno tn da bo še predmet živahne razprave pri prvem zasedanju FIS. V športnem svetu je povzročil nemalo presenečenje nastop vodilnega funkcionarja švicarske zveze, ki je z vso ostrostjo nastopil proti švicarski organizaciji. Znani strokovnjak za skakalnice inž. Stfatimann (Švica), ki je izračunal norme sa gradnjo skakalnic, kakor jih zahteva FIS, je kot posvetovalni organ FIS za skakalnice naslovil na predsednik« FIS Oestgaarda javno vprašanje, ki bo tudi nas zanimalo. Med drugim pravi: »Podlaga za pravilne skakalnice so FIS norme. Da so te norme pravilne, dokazujejo velike skakalnice v Garmischu, Planici in Ponte di Legno. ki »o zgrajene točno po predpisih FIS. (Inž. Straumann se glede Ponte di Legno moti, ker tamošnja skakalnica ne odgovarja normam FIS. Op. ured.). Elita norveških skakačev je na teh skakalnicah pokazala izredne skoke. Je to povsem naraven razvoj smučarskih skokov in bo šel razvoj naprej, ne glede na sklepe, ki so jih storili nekje na daljnem severu za zeleno mizo. Obžalovanja vredno je, ds je vpliv konservativnih smučarskih politikov pripravil vodstvo FIS do sklepa, ki ima očitno edini namen, da potom FIS zabrani, ds bi se izven Norveške skakalo delj, kakor na norveških skakalnicah. Odločno odklanjamo, da bi se vodstvo FIS glede tega vprašanja posluževalo svoje moči samo da zadosti nacionalnemu ponosu.« Javna izjava znamenitega švicarskega strokovnjaka bo primorala vodstvo FIS, da se nedvoumno izjavi o razlogih, ki so dali povod, da se pri oceni skakalnic ni postopalo pri vseh enako. Straumann še ni prejel odgovora, pač pa je predsednik FIS major Oestgaard dal norveškim časnikarjem izjavo v kateri razlaga svoje stališče v pogledu startne prepovedi norveškim skakačem za planiško prireditev. V tej svoji izjavi izrecno ugotavlja, da ni FIS izdala Norvežanom prepovedi, temveč norveška zveza. Razen tega je Oestgaard tudi omenil, da bo FIS priznala samo skakalnice s takim zaletom, kjer se tako zvane kritične točke ne more predaleč preskočiti. 2al prireditelji ne upoštevajo teh določb in zaradi tega ogrožajo zdravje skakačev. Značilno za to je, da je JZSS izdal lepak, na katerem preskoči skakač 100 metrsko znamko. Švicarski inženjer Straumann je bil sam tisti, ki je svoj čas predlagal, da naj bi se skoki preko kritične točke prepovedali. Kakor vidimo, je bil to nekakšen neofi-cielen Oestgaardov odgovor na javno Straumann ovo vprašanje. G. Oestgaard je spregovoril zlato resnico. Njegovo človekoljubnosti ni mogoče oporekati. Častitljivi gospod je sicer priznana smučarska kapaciteta, ni pa točno poučen o gotovih skakalnicah, ker bi sicer ne dajal podobnih izjav. Planiska skakalnica odgovarja do najmanjše podrobnosti normam FIS. Zaleti-šče je popolnoma v skladu z iztečnim lokom na koncu doskočišča in kritične točke skoro ni mogoče preskočiti. Prireditelji so šli celo tako daleč, da niso podaljšali zaleta, čeprav so to zahtevali nekateri norveški skakači sami, češ, da je pritisk na plani-ški skakalnici tudi preko kritične točke še vedno znatno manjši, kakor pri drugih skakalnicah. Ako je torej g. Oestgaard mnenja, ds v Planici kritična točka ni bila v redu« naj se potrudi v Planico, kjer se bo lahko ns lastne oči prepričal o nasprotnem. Posebno mu je pri srcu lepak. Popolnoma pozablja, da je lepak samo reklamno sredstvo in ne službena listina doseženih rezultatov. Z lepaka ni bilo raz- vidno da je skakač preskočil 100 m. Nasprotno, za Številko 100 je bil postavljen vprašal, ki naj bi simbolično predstavljal pričakovanje za letošnjo prireditev. Pričakovanja se niso izpolnila. Ne morda *a-to. ker tega ni dovoljevala kritična točka, temveč, ker so snežne prilike skok nad 100 m sploh onemogočile. Andersen sam. ki je na treningu dosegel 99.5 m, jc izjavil, da bo sigurno skočil preko 100 m. ako bo tttSg zadovoljiv. Vprašan glede pritiska, je Andersen odločno zatrjeval, da ga ni čutil in da skakalnica tudi za 10U (BCterskc skoke ni prav nič nevarna. To je najboljši dokaz, da 'pn planiŠk skakalnici ne more biti govora o prekoru čenju kritične točke, nasprotno jc sjovo ren dokaz, da Je skakalnica v pogledu gradnje in sigurnosti edinstvena na svetu. Kje je še skakalnica kjer bi bili padci sko roda izključeni? V konkurenci sta bila med 39 skoki samo 2 padca. pri skokih preko 90 m pa niti en skakač ni padel. To naj premislijo gospodje na severu in ako jim to ne zadostuje, naj pridejo v Planico in naj se na lastne oči prepričajo o kvaliteti skakalnice, po bodo svoje naziranje temeljito izpremenili. jfeih Zvočni kino Ideal ■BBj ■ Samo Se danes ob 4., 7. in 911 un 1 RAMON NOVARRO ■ v veselem filmu 1 Matura ljubezni 1 Pride sijajna komedija I PARIŠKA DEKLETA Iz Kranja — Zanimivo predavanje. V petek ob 19. bo predaval prof. Malenter s Sušaka v gimnaziji o diplomatskem delu Francije od 1. 1871. do svetovne vojne. Zanimivo pre davanje je namenjeno članom francoskega krožka. — Fantovski pretep v Predosljah. Na predvečer praznika svojega patrona so praznovali fantje pri Jožefu Fendetu njegov god od 23. do 2. zjutraj. Fende jih je pogostil z žganjem. Pijani so odšli fantje proti domu. Jožef Z. pa je začel lomiti ograjo in se hotel na vsak način pretepati Najprej se je lotil tovariša Ribnikarja. na pomoč mu je priskočil še Jožef S. z no/em v roki, ki je Ribnikarju prerezal desno ro ko nad zapestjem, tovariša Cimermana pa je sunil z nožem v desno pleče. To pa pretepačema Še ni zadostovalo. V okno Fen-detove hiše, kjer so obvezovali oba ranjen ca sta začela metati še kamenje in razbila nekaj oken ter ogrožala osebno varnost Fendetovih. ki so ju preje gostoljubno sprejeli. — Predrzen tat. V četrtek popoldne okrog 14. se je vtihotapil 23 letni Maks G., ki je bil že zaradi tavine kaznovan, v prvo nadstropje Matajčeve hiše v Stražišču ter ukradel iz odprte pisalne mize revolver znamke Brovvning z 8 ostrimi naboji, žepni nož, usnjene rokavice par nogavic in kravato. Ko je hotel skrivaj oditi, so ga zasačili domači, ki so takoj poklicali kranjske orožnike, ki so ga aretirali Tat dejanje prizna, pravi pa. da je kradel zarsdi pomanjkanja. — Iz strelskega gibenja. V nedeljo dopoldne se je vršil v Gasilskem domu občni zbor Strelske družine na Primskovem. Poročila odbornikov so bila skromna, ker je družina dobila šele jeseni orožje. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu predseduje mlinar g. Sorli z Male Rupe. Bivšemu predsedniku g. Lokarju se je članstvo zahvalilo za zasluge Iz Litije — Na Ljudski univerzi bo drevi ob 20 predaval sreski sanitetni referent dr. Orel o raku. Vstop prost. Pride slavni tenor H. E. G KO H in ljubka KABIN HARD v veseli opereti 1f Tebi pojem pesem svojo Sodelujejo komiki: THBO UNGEN — R. A. ROBERTS 62 Oeorgij Si lin: 26 Počasna smrt Roman. Nekoč je zaslišal, kako se odpirajo vrata njegovega kabineta in na pragu se je pojavil mladenič z aktovko v roki. Turke j ev si je potisnil očala na čelo in pogledal, kdo je prišel. Naselbina gobavcev vidi zelo redko goste iz mesta. Saj ljudje neradi prihajajo med gobavce. Doktor Turkejev se je ozrl na mladeniča z dobrohotno radovednostjo, odložil je pero, snel očala in jih obrisat Mladenič, ki mu je prisodil Turkejev sedemnajst let, je pristopil k mizi, se odkril in pozdravil Turke jeva: — Zdravstvu j te, tovariš doktor! Turkejev si je znova nataknil očala, pozorno se je ozrl na mladeniča, in si mislil: Kakšen tovariš sem ti., ko pa imam že sam skoraj tako veliko hčerko. Toda mladeničev obraz mu je bil všeč. Nasmehnil se je. — Zdravstvujte, fant moj, zdravstvu jte! Od kod pa prihajate k nam? Sedite! Mladenič je sedel. — Zdaj pa povejte, kaj bi radi. — Hm... Mladenič se je zasukal na stohi in zardel deloma zaradi prijateljskega zdravnikovega glasu, deloma pa zato, ker ni mogel najti za odgovor primernih besed. Potem se je nasmehnil in tedaj so se pokazale na njegovi gornji ustnici bele dlačice. — Vidiš ga, tovariša, — je pomislil Turkejev in se znova zasmejal. V zadregi je napravil mladenič naenkrat zelo resen obraz, stisnil je ustnice, vzel aktovko z mize in jo položil na kolena. Kaj neki nosi v tej aktovki? — je pomislil Turkejev, ki je sovražil vse aktovke sploh. — Kdo pa ste, fant? — ga je vprašal. Mladenič se je znova premaknil na stolu in napravil še resnejši obraz. — Sem instruktor zveze komunistične omladine, — je odgovoril. — Inštruktor zveze komunistične omladine ? Čudno ... — Na tem ni prav nič čudnega, — je dejal mladenič užaljeno — Kaj niste še nikoli slišali o inštruktorjih zveze komunistične omladine? — Seveda sem slišal, fant moj, toda čudno se mi zdi, koga ste prišli instru-irat v naselbino gobavcev. — Mar zveza komunistične omladine nima pravice dajati instrukcije sovjetski naselbini gobavcev? — Prav nič ne ugovarjam in pravic vam nočem kratiti, vendar bi pa rad vedel, komu ste prišli dajat instrukcije? Član zveze komuiustične omladine je ošinil Turkejeva s pogledom, ki je pričal, da se mu zdi mož sumljiv. Zdelo se mu je, da se zdravnik nalašč dela, kakor bi ne razumel, čeprav zelo dobro ve, za kaj gre. Turkejev res ni mogel razumeti, na koga naj se nanašajo v naselbini gobavcev instrukcije, ki jih je bil prinesel mladenič. Mladenič je zavzel pozo pravega revizorja in z glasom, ki ni dopuščal nobenih ugovorov, je dejal: — Vi zelo dobro vse razumete in ničesar vam ni treba pojasnjevati. Podrediti se mi morate, tu je moj mandat, ki mi ga je izdal odbor. — Prav rad se podredim, vendar mi pa izvolite odgovoriti: Komu hočete tu dajati instrukcije? Meni, osobju ali gobavcem ? — Vsem! Ali imate tu celico zveze komunistične omladine? Instrukcije hočem dati vsem članom zveze komunistične omladine, bolnikom in osobju. — Gotovo se šalite, fant moj, jaz pa nimam časa za take šale. — Prav nič se ne šalim. — Toda pri nas so vsi izven stranke, tu nimamo nobenega člana zveze komunistične omladine. — Čudno, kako to, sovjetska ustanova, pa ni v nji nobenega člana zveze komunistične omladine, niti člana stranke same. — Čudite se, kolikor hočete, toda jaz vam pravim, da ni nobenega. Mladenič je malo pn«in»K| m dejal: — Baš zato m tem bolj Je treba to delati. — Kaj pa? * — Mislim delo zvese komunistične omladine, komunistične stranke. — Jaz bi pa rad vedel, med kakšnimi ljudmi hočete opravljati tako delo? Mladenič je položil aktovko nazaj na mizo in odgovoril: — Med ljudmi, stoječimi izven stranke. — Cemu ? — Kako to, čemu? AH je pri nas revolucija, ali je ni? — Vi torej mislite uslužbence? — Ne, ne mislim uslužbencev, temveč v prvi vrsti gobavce. Doktor Turkejev je znova snel očala in jih ogorčeno obrisal. — Veste kaj, — je dejal končno nekam utrujeno, — najbrž nimate kaj delati, pa si izmišljate različne ekskurzije v naselbine gobavcev m delo med gobavci, pri tem pa niti sami ne veste, kakšno naj bi bilo to delo. Mladenič je bil zopet užaljen. — Kaj pomeni to »različne ekskurzije«? Naša naloga je v prvi vrsti poglobiti revolucijo, a v naselbini gobavcev mora biti v prvi vrsti proletarska trdnjava. — Oprostiti mi morate. Morda se nisem točno izrazil, toda po mojem mnenju je tako delo med gobavci čisto odveč. Vsaj jaz mislim tako. — Odbor pa misli drugače. — Kaj bi torej radi? — Organizirati hočem gobavce. — Organizirati? Dobro, treba je pa pojasniti, zakaj in čemu organizirati jih. Komu je to potrebno, dragi moj? Saj so že organizirani — To je potrebno vsem, tudi gobavcem. Žive kakor živali, treba jih je organizirati tako, kakor ves naš proletarijat. — Fant, v enem si morava biti najprej na jasnem: gobavci niso niti proletarijat, niti buržuazija, so samo gobavi, bolni. — Hm... mar gobavci niso ljudje? — Kaj vam hočem dokazati, da niso ljudje? Čemu organizirati jih, čemu agitirati med njimi ? Kdo bo sprejel v stranko gobavce. To je smešno, fant moj! Saj niso za nobeno rabo, samo stokati in tarnati znajo. Instruktor je znova vzel aktovko z mize in si jo položil na kolena, potem je pa vprašujoče pogledal zdravnika s svojimi velikimi očmi. — Ali delajo na polju? Delajo. Ah* znajo hoditi? Znajo. Treba jih je torej organizirati. — Kako jih pa mislite organizirati? Samomori pri primitivnih narodih Civilizacije ne smemo dolžiti, da bi gnala ljudi v obup in samomore Samomore so pripisovali vplivu civilizacije na ljudi šibkejših živcev ali nagnjenje k ekscentričnostima Samomori naj bi bili doma samo pri kulturnih narodih. In to naziranje so potrdile statistike s svojimi točnimi podatki o samomorih. Pri tem je bilo pa pozabljeno na to, da primitivni narodi ne poznajo statistike in da o samomorih pri njih ničesar ne vemo. Šele nedavno so raziskovalci ugotovili, da so samomori pri primitivnih narodih celo pogostejši, kakor pri kulturnih. Hol andec H. Wisse je sestavil podroben pregled samomorov pri 54 narodih vseh delov sveta glede na različne stopnje razvoja. 2e način samomorov je zelo različen pri primitivnih in kulturnih narodih. Najprimitivnejši narodi na najnižji stopnji razvoja ne poznajo samomora z lastno roko, pri njih si konča človek življenje na pasiven način s tem, da čaka, da nastopi po dolgem gladovanju smrt sama. Drugi se pa dajo brez odpora in obrambe mirno usmrtiti, ali pa iščejo smrti v boju z močnejšim sovražnikom. Avstralci iz zapadne Viktorije si končajo življenje tako, da se dajo pičiti strupeni kači. Pri plemenih na višji stopnji razvoja je te vrste samomor redek pojav. Zelo pogosto je samomor posledica naravnih in socijalnih razmer. Tako imajo Eskimi in prebivalci severne in severovzhodne Azije težje življenje od drugih primitivnih plemen in narodov. Večina samomorov pri primitivnih narodih izvira iz izvestnih nazorov in nravstvenih čutov. Raziskovalci so dognali v mnogih primerih, da so se stari ali težko bolni ljudje po običaju dotičnega plemena odnosno naroda sami usmrtili aH pa so jih usmrtili njihovi rojaki Ta običaj ima svoje gospodarske razloge in predpisan samomor velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Močno je razširjen tudi običaj, da si končajo ljudje življenje ob smrti svojega sorodnika ali predstojnika. Ti samomori se nanašajo na žene, otroke in sluge poglavarjev, ker so zvezam s predstavo, da obstojajo med poglavarjem, njegovo ženo, otroci in služabniki posebno tesni stiki, ki je njihov pomen v prostovoljnem odhodu iz življenja. Ob čisto drugačnem pojmovanju 7-urnipuder! OB £. ZVEČER. pudra se preden gre k večerji in na ples Neprestano pudranje ni več potrebno proti blesku nosa in mastni koži. Danes Vam nova iznajdba omogoča, da se pudra te samo enkrat dnevno tn da imate pri tem gotovost, da bo ostala Vaša polt sveža in »mat« celih sedem ur. Puder Tokalon vsebuie odlično sestavino, ki te imenuje smetanova pena in ki ie pomešana na patentiran način. Zaradi tega ostane puder Toka Ion na licu petkrat dalje kakor navadni pudri. Pri tem prepreči tudi blestenie lica p ' najtoplejšem vremenu, po najbolj vročem poteku tenis-mateha OB a«**. ZJUTRAJ, vnovič se ji NI TREBA PUDRATt. KER SE JI NOS PRI VSEM PLESANJU V VROČI DVORANI NE BLESTI ali pri plesanju vso noč. Puder Tokalon Vam daje svežo in mladostno polt. ki ie tako zapeljivo lepa, da se ji noben moški ne more upirati Poizkusite eao škatlo še danes in motrite pri tem, kako se puder Tokalon razlikuje od vseh ostalih pudrov, ker vsebuje samo on skrivnostno peno smetane. življenja in smrti pri primitivnih narodih in plemenih so tudi vzroki samomorov čisto drugačni, kakor pri kulturnih narodih. Ti vzroki so mnogo močnejši kakor se splošno misli. Večkrat zadostuje razžaljen je ali nesrečna ljubezen. Pri nekaterih plemenih se je povečalo število samomorov, čim je začela prodirati k njim evropska civilizacija. V takih primerih je gnala divjake v smrt izprememba življenja. Pri primitivnih narodih na nižji stopnji razvoja je zelo pogosto vzrok samomora osveta. Tako si konča življenje žena samo zato, da se osveti svojemu možu, ker je grdo ravnal z njo. Neka Eskimka si je končala življenje samo zato, da bi po smrti kot duh preganjala in mučila morilca svojega sina. Pri primitivnih narodih si konča življenje več žensk nego moških. Vzrok tiči v tem, da ženske otročje pojmujejo življenje in da jih teži občutek manjvrednosti. Izven dvoma je, da samomor nikoli ni bil in ni v zvezi s civilizacijo, temveč da si konča življenje več ljudi pri primitivnih narodih kakor pri civiliziranih. Civilizacija je samo pripomogla, da se število in vzroki samomorov ugotavljajo, nikakor pa ne, da bd se njih število pomnožilo. Živalski vrt v hiši Policija angleškega mesta Kenta je dobivala vedno več pritožb in prošenj, naj se začne zanimati za hišo Atice Mac Larenove-Morrisonove. Pisma so bila deloma podpisana, deloma pa anonimna in bilo jih je toliko, da je bila policija končno primorana odrediti pri Morriso-novi hišno preiskavo. Hiša je bila polna nesnage in ko so policijski organi pregledovali salon, spalnico in druge sobe, so ostrmeli, kajti Morrisonova je imela doma 50 psov, 27 mačk, 100 ptičev v kletkah in 17 opic To bi pa končno ne bilo nič kaznjivega, da niso biie živali skrajno zanemarjene. Vrata in okna so bila tesno zaprta, okna povrhu še zagrnjena, po sobah je neznosno smrdelo, uboge živali so bile sestradane. Policija je poklicala dva živinozdrav-nika, ki sta takoj odredila, da so prepeljali vse živali v živalsko bolnico. Proti lastnici »menažarije« so uvedli kazensko postopanje zaradi trpinčenja živali. Pred sodiščem je zagotavljala, da je dajala živalim dovolj hrane, okna in vrata je imela pa zaprta že od smrti svojega moža, da bi se zavarovala pred vlomilci. Zagovor ji pa ni nič pomagal. Bila je obsojena na denarno globo in sodnik jo je posvaril, naj ne redi več živali doma, če ne zna z njimi ravnati. Bojevitost najdebelej-šega moža Evrope 38 letni Jan Cesar, znan iz ilustriranih listov kot najdebelejši mož Evrope, saj tehta 197 kg, je prispel te dni v Opa-vo, kjer je bil ostal dolžan na najemnini nekaj tisočakov. Zato je zaman trkal s težko desnico na vrata hišnih gospodarjev, ki so ga že poznali, da noče plačevati najemnine. Končno je sklenil poslati ženo po hišah, da bi najela stanovanje. Žena je imela srečo, dobila je stanovanje v hiši nekega sodnega svetnika v predmestju, kateremu je natvezila, da je njen mož zastopnik velike trgovske tvrdke. Hišni gospodar je pa kmalu zvedel, kdo bo njegov najemnik. Zato se je od zunaj in znotraj zabarikadirah vrata praznega stanovanja je pa opremil s patentno ključavnico. • Bil je pa tudi že skrajni čas. kajti novi najemnik je bil že pred vrati. Čakalo ga je pa neprijetno presenčenje. Hišni gospodar mu je zadevo mirno pojasnil, toda Cesar se je silno razsrdil, skočil je po sekiro, razsekal vratca v ograji in vrata s patentno ključavnico in ni se dal ugnati, dokler ni prišla policija. Potem je pa takoj postal pohleven in brez odpora se je dal odvesti v sodne zapore, kjer bo moral obžalovati svojo bojevitost. Kazen za trdo srce »Berliner TageblatU poroča o božičnih prispevkih za zimsko pomožno akcijo, ki so prinesli dvema darovalcema koncentracijsko taborišče. V enem primeru gre za nekega delavca iz vasi Bari pri Morsu, ki se je akcija zimske pomoči obrnila nanj s prošnjo za prispevek. Delavec je poslal poslano mu škatlico nazaj, češ, da ne bo ničesar prispeval. Na prigovarjanje je pa zavil hlebček črnega kruha v staro slamo in ga poslal socijalno političnemu uradu. Sosedje so potem prišli k njemu in ga vptrašali, kako namerava popraviti ta nepremišljeni korak. Delavec je pa odgovoril s psovkami na naslov zimske pomožne akcije in narodno socialističnega pokreta. Tudi v drugem primeru gre za delavca, ki je poslal zimski pomožni akciji živo mačko in živega zajca. V tem so videli norčevanje in zasmehovanje pomožne akcije in prebivalstvo je bilo ogorčeno. Notranji minister je odredil aretacijo obeh delavcev. Iz Trbovelf — »Drzni plavač« na sokolskem odru. Prijeten večer je pripravila Trbovcljča-nom v nedeljo tukajšnja sokolska odrska družina z vprizoritvijo veseloigre »Drzni pJavač« v režiji br. R. Plav^aka mL To odrsko delo nima posebnih tendenc in je napisano le za zabavo in oddih. <^e so mne nja glede vprizarlanja te vrste iger del je na, je vendar najbolje, ako se v Času. ko lega na našo dol m o zopet z vso pezo gospodarsko negotovost in srečavai na na$i cesti mrke. zagrenjene obraze, nudi ljudem nekaj veselega. Saj je bila publika narav nos* hvaležna za to igro in je vladala v so-kolakem domu ves večer vsesplošna veselost. Bilo vam je smeha in ploskarra kot že dolgo ne. — Junak večera je brl v tej veseloigri br. R. PlavSak kot drmi plavač. S prirojenim humorjem je odigral vlogo bogataša Hafeerja naravnost blesteče. Gledalci so ga nagradili z burnim aplavzom Haberjevo hčerko Katico je glumila s. 91-koskova. Bila je gracijoana in ljubka. £c-Ija občinstva je, da postavi sokoVsfco gle dališče to igralko na oder čim pogosteje. Vloga dr. Mobje, zenrna Katice, je bfls poverjena br. Raku. Podal jo je 7 diskretno eleganco in bil zelo všeč. Gospa Moč-nikova (s. Jagodičeva) je ugajala, enako tudi njena hči Anica (s. Kochova). bodisi v igri, bodisi v toaleti. Tstot.ako jc igral br. Odlazek vlogo kmečkega fanta Koč.rv ka s primemo robatostjo. — Ves svož in mladosten je bil br. Paternoat ko inženjer Novin. Splošno veselost ie vvbnjal nadali* br. Lernrk kot učitelj v plavanju Enako so ugajali v ostalih vlogah br. Seme, Von čina in Leveč ter ss. Ramovževa in Vorlo va. Ako spregledamo male pogreške v maskiranju, ki pa ao bile pri reprizi po pravljene, je bila cela igra podana vsesk" zi zadovoljivo in zasedena prav posreče no. — Scenerija igre ni v nobenem poglc du zaostajala za onimi, ki jih vidimo na mestnih odrih. Prav je tudi, da se z razsvetljavo ni štedilo. Oder je bil sijajno iluminiran. Tgra se je v ponedeljek popoldne ponavljala in sta bili obe predstavi za dane razmere v našem kraju dobro obiskani. — Glasovanje za priključitev k občini Trbovlje ali proti nji. V nedeljo so prebivalci Sv. Planine in Marija-Reke glasovali za priključitev k občini Trbovlje ali proti nji. Prebivalci Sv. Planine so se v ogrom ni večini izrekli za definitivno priključitev k občini Trbovlje, dočim 6o prebivalci Ma rija-Keke oddali svoje glasove /a priključitev k občini Sv. Pavel pri Preboldu — Potovanje RK na Oplenac. Tukajšnji občinski odbor Rdrčega križa obvešča svoje članstvo, ki se želi udeležiti poklo ni t ve RK na Oplencu. da stane vožnja vključno avtobus tja in nazaj 180 Din Potovanje bo nepreklicno od 24. do 27 maja. Za cenena prenočišča in prehrano bo preskrbel odbor, ki sprejema prijave najdalje do 8. aprila. Voznina Din 180 pa mora biti položena do 5. maja. Prijave in voznino sprejema predsednik RK učitelj g. Karol Omerzu ali pa v šoli na Vodah. Javljava žalostno vest, da je najin iskreno ljubljeni soprog in oče, brat, svak in stric, gospod MALI OGLASI v v »en malin oglasit velja oeseda dO para, davek Din 2.— \ajmanj5l znesek za mali iglas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročim, lahko tudi v znam legij — Za pismene odgovore glede malib oglasov je treba -riložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo Ivan meščansko-šolski učitelj In poM*tnik po kratki bolezni dne 27. t. m Bogu vdan preminul Pogreb bo v petek, dne 29. t. m. ob Vz 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1935. PAVLA KUNC, soproga — Dr. BORIS KUNC, sin ln ostalo sorodstvo STAtKMnJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din STAREJŠI ZAKONSKI PAR brez otrok išče dvosobno stanovanje za 1. maj ali event. takoj Ponudbe pod »Reden plačnik«. 1167 POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VELIKO SKLADIŠČE zidano, poleg postaje, in gostilno dam v najem ali prodam. — Ugodno za manjšo tvornico, skladišče gradbenega materiala, žita, gospodarskih strojev aH slično. Pojasnila daj? Ivo VraneSiČ. Sunja. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ZASTOPSTVO tekstilne tvornice bd sprejel za Srbijo in Južno Srbijo. Mitro-vič, Kapetan MiSina 5, Beograd. PRODAM DVE OBLEKI dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo, se proda Is tetam se proda fotoaparat Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno. Ogleda se Pod Rožnikom, cesta T. št. 9. Vila Jaz. ŽELEZEN ŠTEDILNIK * Ferolim«. dobro ohranjen, naprodaj. — Pojasnila daje Gross. Žirovnica. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din NajmanjSi znesek 7 Din Prima športni suknjiče a Din 98.—. pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri P K K S K K R J L, LJUBLJANA. Sv. Petra e, 14 RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Visokodebelne jablane in vi-sokodebelne žlahtne hruške, visoke in nizke višnje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. (Po železnici najmanj 10 dreves.) 1168 Prepričajte se DA IMAJO MALJ OGLASI V „SLOV. NARODU44 SIGUREN USPEH! Urejuje Josip feajaaMi, mm Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek, — 2a opravo m inarrami dal Usta Oton Cbrtptirf. Val s ipnhljant