GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. :- List slovenskih delavcev v Ameriki. (3 Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. > i TELEFON PISJJLNE: 4687 CO&TLANDT. Entered as Second-Olau Matter, September U, 1903, at the Port Office at Mew York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 33. — ŠTEV 33. new york, wednesday, february 9, 1916. — sreda, 9. februarja, 1916. TELEFON PISARNI: 4687 COETLANDT. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Na Balkanu nič novega. Rusi zopet v ofenzivi, I-—o-» POMORSKA BITKA. — AVSTRIJSKE KRIŽARKE SO SE MORALE UMAKNITI. — BOLGARSKI CAR FERDINAND JE ODPOTOVAL PROTI BERLINU — SITUACIJA V KAVKAZU. — PRINC WIED JE PRI DELJEN MACKENSENOVEMU ŠTABU. — DRAČ BODO DOBILI BOLGARI KOT NAGRADO, KER SO SE UDELEŽILI OPERACIJ V ALBANIJI. — NEMČIJA BO PLAČALA GRŠKI ODŠKODNINO. Avstrija in Italija. Uspehi avstrijskih letalcev. — Z Dunaja poročajo, da je položaj v splošnem nespremenjen. Nemški Zeppelini. Nemci imajo v službi osemdeset Zeppelinov. — Ta teden poskušajo nove modele, ve4je od prejšnjih. Bern, .Švica, 8. februarja. — Po informacijah iz »Viedriehshafna. kjer se nahajajo naprave za Zep-peline. imajo zdaj Nemei v vojni se vršc manjši artilerijski spopadi. I službi osemdeset Zeppelinov. Eden Rim, Italija. februarja. — Po-ročilo, ki ga je izdal italijanski ge-lieralni štab. st' »lasi: Ob celi soški in tirolski fronti situacija Mehiki, jPredlogi Nemčije sprejeti. Obsojeni nemški zarotniki Villa želi, da bi začele Združene države intervenirati v Mehiki. —J Ustavna konvencija. Dunaj, Avstrija, 8. februarja. — Iz zanesljivega vira se je dozualo. da je stopila avstrijska artilerija ob eeli severovzhodu j i fronti v akcijo. To bi se že prej zgodilo, pa skoraj 11 i bilo mogoče, ker je bilo zelo slabo in megleno vreme Rusi so napadli v ponedeljek avstrijske postojanke pri Tamopolu, pa so se morali umakniti. Večkrat so prav do naših postojank, toda brez vsakega uspeha. Pariz, Francija. 8. februarja. — Uradno je bilo razglašeno. da sta se dve zavezniški bojni ladiji dne ti. februarja spopadli s štirimi avstrijskimi križarkami. Vnela se je vroča bitka, v kateri sta bili zavezniški bojni ladiji zmagovalki. Avstrijske križarke so se umaknile precej poškodovane v Kot or. Angleži skoraj neovirano prevažajo srbske čete na o-tok Kri'- Rim, Italija, 8. februarja. — Princ Wied ni več v Skadvu, ampak se je napotil proti Bitolju, kjer bo pridelan Mackenseno/ein štabu. Ko bodo Avstrijci zavzeli Drač, bodo le toliko časa ostali v njem, dokler jih ne bodo nadomestili Bolgari. Bolgari bodo dobili Drač kot nagrado, ker so se udeležili operacij v Albaniji. 1*14ne Wied je svečano izjavil, da ne bo nikdar več poskušal zasesti albanski prestol. Petrograd, Rusija. 8. januarja. — Uradno poročilo se i^lasi tako-le: Naše bojne ladij«* so uspešno obstreljevale turške postojanke ob obali Urnega morja- Povzročile so precejšnjo škodo. Ko so stopile turške baterije v akcijo, smo se morali umakniti. — Položaj v Kavkazu je neizpremenjen. London, Anglija, 8. februarja. — Iz Delhi poročajo, ♦ lii general Townslicnd noče iz strategičnili ozirov izročiti Ivut -ei-Ainare Turkom. Kakorhitro bo nastopilo boljše vreme, se bo general Avlnier približal Kut-el-Amari in poskušal premagati oblegovalno turško armado. Ker so dobili Angleži zadnji čas velika ojačenja. je upati, da se jim bo ta poskus posrečil. Berlin, Nemčija, 8- februarja. — V perzijski provinci Aserbejdžan kc je vršila dva dni vroča bitka, v kateri so bili slednjič Turki zmagovalci. Turki in Perzijci so vje-li preko šeststo ruskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materiala. London, Anglija, 8. februarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil baje iz zanesljivega vim poročilo, da je predel feldmaršal lord Kitchener vrhovno poveljstvo nad angleškimi četami v Egiptu. Njegov naslednik v kabinetu b<» postal Earl Derby, ki je dalj časa načeloval angle-!:i rekrntaciji. Pariz, Francija, 8. februarja- — Ruski vojni minister je rekel nekemu francoskemu časnikarskem poročevalcu, da je v Rusiji mu linijska kriza končana, in da ima zda j ruska vlada dovolj munieije. Rusi bodo ustrajali do konca. Nemcem in Avstrijcem se zdaj že prav dobro pozna, da so začeli omahovati, Rusi so pa skoraj na istem stališču kot so bili v začetku vojne. Berlin, Nemčija. 8. februarja. — Bolgarski kralj Ferdinand je odpotoval iz Sofije proti Berlinu, da se zahvali nemškemu cesarju za njegov obisk v Nišu. Kralja spremlja ministrski predsednik Radoslavov, general Šekov, vrhovni poveljnik bolgarskih čet, in general Savov. I/ Berlina se bo podal v svoj rojstni kraj Koburg. Na I »vratku bo obiskal nadvojvodo Friderika, vrhovnega poveljnika avstrijske armade. Atene, Grško, 8- februarja. — Kakor kaže, bodo začeli Avstrijci. Nemei, Bolgari in Turki v najkrajšem času prodirati proti Solunu. Od onega časa, ko se je vršil prvi spopad med grškimi in bolgarskimi četami južno od Stru-mice vlada v severnem delu dežele popoln mir. Bolgarska vlada je dala grški popolno zadoščenje in kaznovala častnike. ki so povzročili napad. Dunaj, Avstrija, 8 februarja. — Ako bodo začeli Av-ht rijei, Nemci in Bolgari prodirati skozi grško ozemlje proti Solunu, bodo plačali grški vladi zadostno odškodnino- Grška bo ostala nevtralna. Prepričani smo, da Grki, ki se hočejo na vsak način iznebiti zaveznikov, ne bodo po po bi orna nič nasprotovati našemu prodiranju. Rim, Italija, 8. februarja. — Položaj v Draču in okolici je neizpremenjen. Avstrijsko poročilo, da je oddaljena avstrijska konjenica samo štiri milje od mesta, ni resnič-iuJjansko-srbska posadka, ki se nahaja v Draču, je vsak napad. Promet ob gorenjem teku reke Drave je prekinjen. — Pri Bovcu kjer se je sovražnik najbolj hrabro branil, smo zavzeli nekaj postojank, ki so za nas zelo velike važnosti. Ako bomo tako .napredovali. kakor zadnji čas, bosta kina lo Trst in Goriea v naših rokah (•???) Rim* Italija. S. februarja. — .Sovražni letalci so obstreljevali v dolini Lugano mesti Borgo in Oastel-novo. — Povzročena škoda ni-velika. Pred našimi pristanišči se večkrat pojavijo avstrijske bojne la-dije. ki st* pa takoj umaknejo, kakorhitro stopijo naše obrežne baterije v akcijo. Dunaj, Avstrija, S. februarja. Vrhovno poveljstvo avstrijske armade naznanja: Na italijanski fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Rusko poročilo. IVtrograd, Rusija. S. februarja. — Ruski kih in avstrijskih jetnikov. Izpovedali so, da vlada v avstrijski armadi veliko pomanjkanje. Dva posta na teden. Petrograd. Rusija. 8. februarja. — Ruski poljedelski minister je odredil, da se bodo morali Rusi od zdaj zana-prej dvakrat na b'den postiti, t. j. da ne bodo vuieli jesti mesa. Poljedelski minister je nadalje izjavil, da ne preti Rusiji lakota. ampak da se mora to zzoditi vsled prometnih zaprek in težkoč Obstreljevanje Belforta. Berlin. Nemčija, S. februarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade je izdalo poročilo. Iz katerega je razvidno, da se je vnela južno od Som-ine Zopet zelo vroča bitka, o kateri se se ne ve, kako se bo končala. Včeraj zjutraj se je Francozom |*>-s-rečilo zavzeti nekaj važnih nemških l*>»toJaiik. toda proti večeru so jih Nemei zopet prepodili. Glavno ulogo ijrrajo zrakoplove! in artilerija. Pariz. Francija. S. februarju — Uradno se naznanja, tla so Nemei ol>-streljevuli s težko artiierijo frane«»sko trdnjavo Belfort. Nemci in Francozi. Pariz. Francija. 8. februarja. — Severno od Neuvile se vrši vroča artilerijska bitka. Naši topovi povzročajo sovražnikom zelo veliko škodo. V Argonlh je i*>ložaj skoraj neizpremenjen. Angleško porodilo. London. Anglija. S. fberuarja. — O bojih na zapadni fronti se danes uradno iioroča sledeče: Pri Ixtos jo stopila naši artilerija v akeijo in silovito obstreljuje sovražnike postojanke. .Škoda, ki jo povzročajo naši tojK>vi sovražniku, je zelo ogromna. Vpoklimnje notincei. London. Anglija. 8. februarja. — Jutri .bo izda! kralj proklamacijo. v kateri bo pozval pod orožje prvih dvanajst razredov novincev. Med temi se nahajajo vsi neonioženi možki pod tridesetim letom, ki se Se niso prostovoljno javili. P redno jih IhmIo poslal! na fronto, jih bodo tri do pet mesecev vežball. S temi novinci se bo pomnožila* angleška armada za 130,000 mož. Separaten mir. Loudou. Anglija, S. februarja. — Neka tukajšnja brzojavna ageutura Je dobila iz Petrograda sledeče poročilo: Japonski ministrski predsednik O-kuma Je izjavil, da Je Nemčija prosila Japonsko In Rusijo za separaten u»ir, toda njena pročnja Je bOa odlo- najnovejših zrakoplovov, s katerim delajo poskusne vožnje ta teden, se imenuje LZ 95, kar baje znaC-i. da je to že 95. zrakoplov izza začetka vojne iti da jih je bilo petnajst že izgubljenih. Novi zrakoplov je precej daljši, kakor so bili dosedanji. Oblike je ribje in baje sive barve, ki jo dosežejo s pomočjo aluminijevega prahu. Gondole pa so iz posebno pripravljenega jekla. Vsak zrakoplov ima šest strojnih pušk in posebno brzostrelno baterijo, poleg tega pa aparat za metanje bomb in zračnih torpedov. Pravijo, tla so novi zračni torpedi silnejši. kakor vsi dosedanji, kar so jih uporabljali. Prcdno jih postavijo na zrakoplove, poskušajo vsak motor na poseben način in zahtevajo od njih. da delajo neprestano po osem-inštirideset ur. ne da bi se ustavili in ne da bi pokazali kako napako. Haag, Nizozemska. 8. februarja. Uradna poročila, ki so dospela semkaj. ne povedo, če so povzročile u-ničeuje nemškega zrakoplova L-19 nizozemske baterije na otoki? Ame-land. ali pa se je ponesrečil na kak drug način. Nizozemski častniki izražajo za-dovoljuost. da more Nizozemska tako uspešno braniti svojo nevtralnost. ki so jo nemški zrakoplo vi že ponovno prekršili. Že prete-čeno jesen se je pritoževala nizozemska vlada, da nemški zrako-plavi prepogosto kršijo nizozemsko nevtralnost. Nemška vlada je to pozneje obžalovala in ponovno obljubila. da se kaj takega ne bo v bodoče nič več pripetilo, vendar svojih obljub ni držala. Dosmrtna obsodba. New Haven, Conn.. 8. februarja. Gospa Sofija Krause iz Milforda, ki je pred kratkim utopila v re-zervarju svoja dva mala otroeiea. je bila spoznana krivo umora v drugi stopnji in od sodnika fiee-da obsojena v dosmrtno ječo. Ob času žaloigre so mislili, da je gospa Krause slaboumna, a zdravniški izvedenci so dokazali, da pri zdravi pameti. je DVIGANJE CEN AVSTRIJSKEGA DENARJA. Rojake opozarjamo, da so se začele dvigati rene avstrijskim kronam. Danes računamo $16.00 za 100 kron. Natančne podrobnosti v ceniku. Slovenci. El Paso, Tex.. 8. februarja. — Tukajšnji ameriški uradniki in mehiške oblasti v Juarezu so izvedele. da si Villa na vse načine prizadeva. pregovoriti Združene države. da bi intervenirale v Mehiki. Pri neki priliki je baje izjavil, da bodo Združene države že v teku šestih tednov začele intervenirati in da bodo napravile red. Ce ne bo šlo zlepa, bo moralo iti zgrda. V najskrajnejšem slučaju bi Villa prekoračil mejo in napadel s svojimi vojaki vlak El Paso ^ Southwestern železnice. Galveston, Tex.. 8. februarja. — Tukajšnji mehiški konzulat je dobil poročilo, da se bo vršila prva ustavna konvencija Carranzove vlade 16. septembra v Querctaro. Nova ustava bo stopila v veljavo na j brž e 5. februarja leta 1917. Carranza je proglasil Queretaro za provizorično glavno mesto ter zapovedal odpreti vse privatne šole in višje učne zavode. V severnem delu Mehike vlada mir. — Carranzovi vojaki so Villi neprestano na sledu, toda dozdaj se jim še ni posrečilo ujeti ga. ^PREDSEDNIK WILSON IN TAJNIK LANSING STA PO ENOURNI SEJI SKLENILA, DA BOSTA SPRE JE LA POGOJE NEMČIJE V ZADEVI LUSITANIJE, DA SI NE ODGOVARJAJO VSEM ZAHTEVAM ZDRUŽE NIH DRŽAV. — NEVARNOST ODSTRANJENA. — 59 MOŽ JE BILO OBSOJENIH KOT ZAROTNIKI V PRID NEMČIJE. — NEMŠKI KONZULI. — OBDOL ŽENI ANGLEŠKI AGENTI. Druga žrtev napadalca z brezsliš-no puško. Albany, N. Y.. 8. februarja. — Danes je umrla tukaj druga žrtev Ilarolda Severja. ki je streljal na ?judi z brezslišno puško. Žrtev se imenuje Mr*. .John B. McKown star;« 70 let. Sicer je neposredni vzrok njene smrti srčna napaka vendar je zadobljena rana še po spešila njen konec. — Gospa McKown je bila ustreljena skoz hr bet ter se je ustavila krogla v prsih. Strah pred indijansko vstajo. Washington, J>. C'.. S. februarja Iz strahu, da se ne bi uprli Navajo Indijanci v zapadni Navajo rezervaciji v Arizoni, je brzojavi! general, pravdnik Gregory pravd-uiku Združenih uržav Flinnu v Flagstaffu. naj pusti aretirati tri policaje, ki so obdolženi umora enega Indijanca blizu Flagstaffa v Arizoni. Radi smrti onega Indijanca so se začeli vznemirjati Indijanci v dotični rezervaciji. Podrobna poročila o celem dogodku še niso dospela v roke generalnega pravdnika. Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju. Slovenci se zanimamo in zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — "Najprej pridemo mi, potem iele lrugi. V šoli so nismo veliko učili o Sloveneih. Vlada je naroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, če ga vpraša tujec kako je bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje. Vedoč, da bomo rojakom zelo istregii, smo priobčili v letošnjem Slo vensko-Ameriškem Koledarju kratko zgodovino slovenskega naroda. Kdor je prebere, ima že vsaj mal pojem o slovenskem narodu. V Koledarju dobite še veliko drugih zanimivih člankov, lepih povesti, šale in drugih zanimivosti. Stane samo 35 centov. Naročajte ga pri v Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, Štajersko, istruo, koroško, hrvatsko, in druge kraje v avstro-ogrski blizo 7 m i-l i j o n o v kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem 6asu, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po 4'Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Cene : K. * \ K s 5____ .9o t 120.. . 19.20 10____ 1.75 ! 130... . 20.80 15____ -2.55 i 140.. . 22.40 ____ H .35 S 150 .. . 24.00 25...■ 4.15 ! 1«0... . 25.30 30____ 4.tm i 170.. . 27.20 —. 5.75 ' ISO... . '28. SO 40____ ti.55 100.. . 30.40 45____ 7.35 ! •200.. . 32.00 50____ S. 15 [ 250.. . 40.00 5.1---- S.0G | 300.., . ts.oo «0____ ».75 I 350.. . 06.00 05.... 10.55 ! 400... . ttl.00 70.... 11.35 f 450... . 72.00 75.... 1^.15 500... . S0.00 «0____ 12.U5 j G00... . 06.00 So____ 13.75 1 700.. . 112.00 90____ 14.55 f 800.. . 128.00 100____ 36.00 | 900.. . 144.00 110.... 17.00 1 1000.. . 150.00 Ker se cene tedaj pogo* ko sprt* Washigton, D. C.. 8. februarja. — Pozno nocoj je iz-dal li'ck visok upravni uradnik sledeče naznanilo: Zadeva potopljenega angleškega parnika Lusitanije se bliža svojemu kuncu, najbrže v prihodnjih par dnevih* Združene države niso poostrile svojih žalitev, niti jih niso ublažile. Vsak si more napraviti svojo lastno sodbo glede podlage poravnave. Besedilo nemških pogojev se vjema s stališčem ameriške vlade. Xi potrebno, da bi zahtevali šl-nadaljnili popuščanj od nemške vlade. Ameriške zahteve od Nemčije so bile: Nota z dne 13. maja. naj Nemčija prekliče in ob žaluj t* in plača odškodnino za svoje dejanie in da naj takoj stori potrebne korake, da se v bodoče ne bodo več dogajali podobni dogodki, ki so v tako velikem nasprotstvu s postavami in načeli vojne. Nota z dne 9- junija: — Vlada Združenih držav zelo resno in svečano ponavlja zahteve, ki jih je izrazila v svo ji noti z dne 13. maja. Nota z dne 21. julija: — Vlada Združenih držav ne more verjeti, da se bo nemška vlada še nadalje branila preklirati in obžalovati nepremišljeno dejanje svojega mornariškega poveljnika, ki je potopil Lusitanijo. ali pa. 'a bi se branila odškodovati izgubljena življenja Amen kancev, v kolikor se more to storiti za nepotrebno uničenje življenj z nezakonitim dejanjem. Washington, D. C.. 8. februarja. — Vsa nevarnost razdora prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Združenim državami radi potopa Lusitanije je zdaj minila. Ona izjava, ki jo je nemški poslanik dal državnemu tajniku Lan-singu v petek pretečenega tedna, se vjema z zahtevami, ti jih je stavila ameriška vlada Nemčiji. Zdaj preostaja jo samo še zunanjosti, ki jih morata >be vladi izpopolniti v obliki formalne note. ki ho nosila podpise odgovornih uradnikov nemške vlade- Potem bo ta nota istočasno objavljena v Nemčiji in Združenih državah. To je v kratkem mednarodni položaj kot posledica današnje seje v AVashingtonu, na kateri so obravnavali zadevo Lusitanije. Pred kabinetno sejo sta se eno uro posvetovali v knjižnici Bele hiše predsednik Wilson in drž. tajnik Lansing. Na tem posvetovanju sta oba najvišja u-radnika Združenih držav še enkrat obravnala vso zadevo od začetka in preštudirala zadnjo nemško noto. San Francisco, Gal.. S- februarja. — Velika porota Združenih držav, ki je preiskavala kršitev nevtralnosti Združenih držav na paeifični obali, je spoznala krivim 59 ijndi. Porota bo izrekla obsodbo prihodnji četrtek. Franz Bopp. tukajšnji nemški generalni konzul stoji na čelu onih. ki so obsojeni. Z njim je tudi baron Scliaek. nemški podkonzul in pa Maurice Hall, turški generalni konzul. k Obsodba je posledica preiskav, ki so jih začeli potem, je bil aretiran neki Crowley, privatni detektiv v službi konzula Boppa, v pretočenem novembru. Istočasno je bilo aretiranih tedaj še več drugih nemških spletkarjev in za rotnikov. ki so kršili ameriško nevtralnost. Generalni nemški konzul Bopp je obsojen radi tega. ker je bil baje na čelu zarote, ki naj bi delovala pri uničenju raznih tovarn za municijo in druge vojne potrebščine, ki so jih izdelovali tukaj za zavezniške vojske. Drugi so se pregrešili na podoben način in so tudi preksrbovali nemške bojne ladje iz ameriških pristanišč. Velika porota je spoznala krivini tudi nekega A. Car uegie Rossa, angleškega generalnega konzula, ki je nabiral v Združenih državah vojake za angleško vojsko ter jim pomagal priti v Anglijo- minjajo, naj rojaki vedno gledajo." na nai orlaa. Uničene turške jadrnice. Pariz, Francija, 8. februarja. — Ruski torpedni čolni so potopili štirideset turških jadrnic v Črnem morju ter obstreljevali tri turška mornariška postajališča ob anatol-ski obali. Tako zatrjujejo semkaj došla poročila. Izpred Rige. Petrograd, Rusija. 8. februarja. Ruski veliki generalni štab naznanja : V okolici Rige imajo Nemci razpostavljenih precej svojih velikih topov. — Pri Dvinsku je začela artilerija bolj živahno delovati. Na nekaterih mestih smo pognali na-aaj nemške predstraže. POZOB. BOJAKIS sate^de*kaldh" ^"■tcmldk^K^ darjm. Kdor g» ie ni MO, oziran* Mar hate iaetl še cncg»» naj nam to ■»^fcptoiiiei «ritL^^ Itoydaj jmm KO JAKI P O SO BI Ker nam letos p|ir»imr nj mogoče dobiti P&A.TJK iz starega kraja. opozarjamo vse oenjene rojake tn rojakinje, da aaj pridno am* Sajo aai Keiedar. . GLAS NARODA, 9. FEBRTARJ A »1916. "GLAS NARODA" (tlmnie Daily.) Owned and LNihliatwd by LM 9LOTBNIC PUBLISHING 00 (S rarporttlaLl ruank sa kskh president Uif'IS RKNKItlR. TMffliw Clftue of HumiHfM of til«- cur|nir«tlub and BiMrMweii of above officers C Cortiau.lt Strwt Borough of Man ftartan N>w York nty N T 2a ixiu Mu velja i lat ta Ameriko lu Oanado................... ...S3.i*> t pol teta .................... 1-5« „ celo leto ca metito New Tork.. 4.00 m pol leta ca uuento New York.. 2.»« • Irropo sa leto .......... 4.5<> m col teta............2-8?» *»trttera.......... t-7" NAlitil>A' izba j« vsak dar. tw*fifi4i r»»Mtell In [iTTtrnlkov *t» L A S N \ K O U A' I "Vol«* of the People"! every day en-ept Sunday* And Holidays <*iirM*-ti|«rl $3.«0 Lineoln se je moral učiti sam do- med kosilom bi človek rad imel ma lz knjig, kolikor jih je pae mir, tembolj, ker od easa do časa imel na razpolago. | priliznjena umetnica hodi krog Z I9imi leti je začel Lincoln miz, da pobira prostovoljne da- svojo lastno obrt. Vozil je nam- fcrf* rnii^mrMl in agrmroeni bras iMMliiim In oaobooati m o» prf<»h^uJeJo Denar maj a* blagovoli poMljatl po - llouey Order Pri aprvmembi kraja narodni ko* pr« dnu. da ne na tu tudi prejftnje M vali**? nama nI d« hitreje naj demo naslovnika. ree s čolnom po reki Mississippi. Ko pa se je njegova družina malo kasneje zopet preselila, takrat v Illinois, je stopil Abraham v New Salem v trgovino kot pomočnik. Za časa "Black Hawk'' indijanske vojne je bil leta 1832. postavljen kot stotnik na celo ene korn-panije. Koncem te indijanske vojne pa se začne potem javno delovanje Lincolna. Najprej je bil poštar v New Salem, I1L, ter se je med tem časom pridno učil prava. Leta 1836. je postal odvetnik in leta 1847. je bil izbran kot zastopnik v kongres. Pred tem časom pa je že uspešno deloval v žS-konodajni skupščini države Illinois. Leta 1854. se je začela cela de- + i , —, -> - ~ , „ ,J „ , . . to, da grdo razvado niziih sloiev zela pečati z neko predlogo, ki je • i, » ■ , j , .. . , , . , , ?.'. . i izobraženci hudo obsojajo m de- rove. Poleg čajriie je po mestih tudi mnogo lokalov z napisom: i£piv-naja lavka" (prodajalniea pijač), kjer se toči pivo in pa znana vodka (žganje), ki se pa ofieijelno imenuje "vino"; da se loči od navadnega vina, pridevljejo besedo: "kazjonnoje". Spočetka nisem razumel, kaj znači ta pridevek; šele slovar me je poučil, da je "kr.zjonnij" državni, ''kazjon-noje vino" državno žganje, ki je v Rusiji monopol. Takih piv-nih lavk je posebno veliko v predmestjih. Na večer se premika po cesti marsikaka postava, ki komaj vzdržuje ravnotežje. Polopisci kaj radi kažejo na to rano ruskega naroda, neglede na zahtevala, naj se države, ki imajo , ■ • . . ; - -, . . J .. . lujejo z različnimi sredstvi, da se se sužnje v svoji sredi priklopno - • ... • - n ■ - zganjeprtje omeji. Resnici na lju- Rusi so treznejši narod nego drugi Evro- suznje v svoji sredi, priklopijo Uniji in ob tej priliki se je Lin-'^0 - , , r K. bo pa moramo priznati: eoln zopet pojavil v sirsi javnosti. Lincolnovo geslo je bilo, da sloni sužnost na nepraviei in na pejci. Po zanesljivi statistiki iz pije povprečno na leto: Danec 7 slabi politiki". Iz teh časov tudi!1+>, * " . . \ ^ ' 1 ' ~ , . . r , . ) litrov, Nemec 4.1 1, rraneoz 3.5 1. I whiIm»m tn [MjAlljatvam naredite ta naalov : "U L A 8 NARODA" my (Wti*n<4i for* 'It« _ izvirajo znane debate in pregovori med njim in zagovorniki suženjstva. V prihodnjem članku hočemo leit-fofc MHfi Uortiandt Abraham Lincoln. nadaljevati o Lmcolnu kot pred- •> , . ^ go usrodneje. sedniku in njegovem pomenu v ameriški državljanski vojni. Rus pa samo 2.47 1 pravega špirita. Ce, prištejemo k žganju še alkohol; ki se nahaja v vinu in pivu, je razmerje za Rusa še rano- V ruskem Turkestanu. Spisal dr. Ivan Knific. (Konec.) Francoz iznije na leto 22.4, Anglež 10.84, Nemee 9.54, Rus pa samo 2.65 litrov alkohola. (Dr. M. L. Sehlesinger: "Land und Leute in RussTand", str. 14.) Z ozirom na vse alkoholne pijače sta torej Anglež in Nemec štirikrat večkrat "pijanca" nego Rus, Francoz pa osemkrat večji. Zato pa: Izderi najprej bruno iz svojega očesa! V Moskvi sem nekdaj pokusil rusko žganje. Po večerji naročim natakarju: "Vodki, požalujsta!" (Žganja, prosyn!) "Skolko, ba-rin?" (Koliko, gospod?) "Kara-fii:čik!" (Majhna stekleničica.) "Celovjek" (natakar) mi prinese _ , Stopim na široki most. Ural ob Dne 12. t m bomo praznovali 0renburgu ni kaj velika reka; v Združenih državah obletnico leti je najbrž Htva ^ m0. rojstva Abrahama Lincolna, šest- rtft se kopljejo otrocit ice najstega predsednika Združenih'stijo peri!o? vozniki umivajo vo- držav v Ameriki. _ |zovei snažijo konje in karaeIe> Ce je ime kakega moža veliko vmes lavajo racg ^ ^ Na ^^ drobnega vredno snomina, ie to ime _______:>_„;„ A________________T , korenja, poleg njega pa postavi "karafinčik". Začudeno ga gledam in mu dopovedujem, da nisem naročil nikakih jedil: on mi pa zatrjuje, da sem naročil žganja Ln k "vodki" da spada "za-kuska" (mrzel prigrizek). Ko se glasneje prepirava, naju začno gledati gosteje. Nekdo mi pravi: "Gospod, vi ste najbrže tujec in ne poznate naših navad. Pri nas se nikdar ne pije žganje samo, ampak vedno s prigrizkom." Tekom potovanja sem spoznal, da v vsaki pivnici k alkoholni pijači — tudi k vinu — prineso krožnik z mrzlimi jestvinami; če drugega ne, dobi pivec malo sira in zelišč. Žganje, ki ga država prodaja v posebnih trgovinah, se kupuje v oblastveno zapečatenih steklenicah ; na istih je napisano, da je v pijači 40 odstotkov alkohola: močnejše žganje se ne dobi. Kuhajo pa vodko največ iz krompir- i» vredno spomina, je to ime(jug se pomikajo trumc Kir- Abrahama Lmcolna, ki ga mora gizi nu konjih kamde g tovoH pac vsak A meri kanec izgovarjati ki kolonisti na koiesljih. Vse s ponosom in spoštovanjem. |hiti po 5iroki ter gilno pra^ni ce. Novi svet. mlada Amerika Še ni sti, Cilj teh množic je "mjenovoj rodila večjega in boljšega člove- dvor" (menjalnica), veliko sejmi-ka od Lincolna, velikega in ple- Šče, ki je od mesta oddaljeno do-menitega človeka, ki ne zaostaja bro uro hoda. Tam se zbirajo sej-za nobenim velikim Amerikau-| marji cele Kirgiške stepe in oren-eem, ki jih slavimo, niti ne za sa- burške gubernije, da izmanjajo mini Washingtonoin, ki je dal živad. kožuhovino bi puščavske podlago današnji veliki ameriški pridelke za žito, živila in oblačila, republiki. Lincoln ni samo svetel Nisem poromal tja doli; zdelo se pojav v zgodovini Združenih dr-| Uii je predaleč. Videl bi bil prizo-žav, temveč v zgodovini celega re, kot se odigravajo na vseh sej-človeštva. On je bil re3 vse svoje mlščih , samo da tu tržijo Kirgizi, življenje navdušen boritelj za Tatari, Kazaki ter ruski našeljen-pravo svobodo brez vse primesi, ei. Ta da:i je bil menda večji se-dočim se večina drugih mož po ce- menj, kajti cele procesije so od-lem svetu bori le za zunanjosti in hajale tja in prihajale odtod, je beseda "svoboda" med najbolj' izlorabljenimi na svetu. Predvsem je treba pomniti, da Tri leta pozneje so po tej poti v "mjenovoj dvor" korakali drugačni možaki in mladeniči: vojni Lincolnu ni tekla zibelka v raz- ujetniki v srednje-evropski voja-košju na velikem in bogatem dvo- ški uniformi. Zapuščene stojnice ru. temveč je bil rojen v revni so priredili v ujetniški tabor. Ko kočici in reven delavec je bil nje-'sem zrl za karavanami, ki so od-'ja in rži. Z ene strani dobiva gov oče. In kar je kasneje dose- hajale od mosta na jug, sem si do-learstvo vsled monopola velikan-gel v svojem plodonosnem življe-' mišljal, da ni še noga nobenega'ske dohodke, z druge strani pa nju, je bilo vse sad njegovega ne- Slovenea stopila čez ta most in pijejo Rusi le zanesljivo, nepo-umornega dela in uspeh njegove najbrž tudi nikoli ne bo; tri leta kvarjeno žganje, medtem ko se trdne, neuklonljive volje, ki ni kasneje so vrste ožjih rojakov ža-poznala zaprek. jlostnega srca stopale tod v ne- Abraham Lincoln se je rodil v znosno dolgočasno ujetništvo, mali izbi v okrožju Hardin v dr- ^"Onstran reke Urala, na "azij-žavi Kentucky, in sicer dne 12. ski" strani, je pokrajina obrastla februarja leta 1809. Njegov oee z nizkim, redkim drevjem in gr-je bil drvar, a je včasih popustil movjem. Mnogo potov vodi po sekiro in žago ter zadel puško na gozdiih. Kakor je pa vsa okolica ramo in zalezoval divjačino po šu- še zanemarjena, tudi ta pota niso mah. Tako je ostal mali Abraham elegantna; prašiči se pasejo po čiato t oskrbi in pod okriljem travnikih in z rilci rijejo po zem-»voje dobro matere, ki ta umna lji. Desni breg je tudi pri tej reki ženska glava, vredna mati velike-1 višji od levega. Z azijske strani ga sina, je imela nalogo, da zaseje se vidi stara trdnjava nad str-v mlado Abrahamovo srce prvo mim skalovjem, dolga guberna-kal in seme dobrote in kreposti, tor jeva palača, preprost park s Da je to svojo nalogo dobro vrši- pičlimi nasadi ter dokaj čeden la in dosegla velik uspeh, naj-,"restoran" vrhu desnega brega, boljše pokazujejo be«de, ki jih Par streljajev od lesenega mostu je Lineoln v poznejšem življenja ob reki navzgor je širša brv, ob že kot predsednik Združenih dr- kateri so zgradili mestno kopali-iav pogosto ponavljal: išče s kabinami in plavalnico. O- — Bog blagoslovi mojo mater, pral sem si ude v "mejni" reki. Vse, kar sem drugod pijaneki zalivajo s pijačo dvomljivega izvora. Da se Rusom očita žganjepitje. kljub temu, da manj pijejo kot zapadnjaki, je največ vzrok to, ker mužik burga. Kljub veliki gneči sem našel prostorček, kjer sem udobno zadremal, medtem ko je vlak dr- j dral v Azijo, v pravi ruski Turke-; stan. Ljudska prerokovanja o vojni. Kmetski stan bi b!l pesem .vama, če ne bi bil od nekdaj zdni-žen s tako velikimi napori in trpljenjem. Ni ga menda stanu, ki bi bil tako raziioličen po svojih o-pravkih, kakor je kmetski stan. Tudi najtežja k met ska dela. pri katerih ljudje telesno veliko trpe, -premija vesela pesem, neizčrpna pesem božje narave, naj jo drobijo veseli in šegavi mlatiči, da se razlega od vasi do vasi, naj jo režejo kakor t>krjančki zgodnji, likajoči kosci ali jo diha od slabotne leščerbe razsvetljena kmet-ska soba ob zimskih večerih, ko brnijo kolovrati in dedek pripoveduje pravljice. Kako suhoparno, enolično je nasproti temu opravilo uradnika ali tovarniškega delavca. Zato se ljudsko mišljenje snuje na kmetih, kjer bujno cvete fantazija in ^e misli vglobe v človeško življenje. Moderno, stroju podobno, nemirno življenje po mestih in v tvornicah, ki se skokoma giblje od predmeta do predmeta in si ne da časa za razmišljanje ali pa hladno računa kakor trgovec, je umiranje vesele duše, pogrebanje poezije. In čim bolj prodira 'na kmete duh in mišljenje meščanstva, tembolj gine vesela stran kmetskega stanu in tembolj se čuti njegova butara. Važno mesto v ljudski fantaziji so zavzemale ljudske prerokbe, ki so se ohranile v našem ljudstvu najbolj pristne v krajih, ki jih je moderna kultura najmanj obliz nila. Ljudske prerokbe se naslanjajo deloma na sveto pismo, povečini pa si jih je ustvarila bogata in zdrava Ij'udska fantazija; po nekem zdravem nagonu je videlo ljudstvo bodoči razvoj človeštva, napravljalo si počasi, pa sigurno dobro sodbo o človeškem napredovanju. Ljudstvo je opazilo, da z napredkom v gospodarskem in prometnem življenju ne koraka vštric nepokvarjenost. poštenost in versko življenje človeštva. Zato je videlo v modernem življenju le slabo stran, ne pa tudi dobre strani istega. Pi 'i tem je uporabljalo ljudstvo sporočila svojih pradedov iz domače zgodovine, seveda prikrojena po svoji fantaziji, kakor n. pr. o kralju Matjažu, ki da spi pod goro Peco in čaka trenutka, kdaj da naj pride pomagat cesarju, ko bo v stiski. Kralja Matjaža si je ljudstvo ustvarilo iz ogrskega kValja Matija Korviua (145S— 1490), ki se je priljubil ljudstvu zavoljo svoje pravieoljubnosti; občudovalo pa je v njem tudi njegove zmožnosti kot vojskovodja in mu je ohranilo hvaležnost, ker je potisnil iz Bosne Turke, ki so odtam vpadali v naše dežele. Tako globoko se je vkoreninil ta leta 1490. umrli vladar v mišljenje slovenskega naroda, da je dobil celo mesto v sedanji svetovni vojni. pomolila, čra bik bo Rožu tulil, na društva ter je poslal , vse ra Iz vsake beraške bajte bo prišla dikalne opozieijonalee z ukazom • frava'' ven in hlapec se od go- domov. Obenem je razpustil par-spoda ne bo poznal. Od vsega in lament. V svojih rokah pa ie o vsake malenkosti se bo davek po-; sredotočfl vso vladno oblast tei biral in celo kruh bo obdaeen. j šiloma uvedel jako koristne mo V spodnjih krajih bo začela derne reforme na vseh poljih dr ena glavnja (na enem koueu ogo- žavne in vojaške upravo. Podr-rel kol iz kresa) tleti, najmanjši žavil je tudi vse železnice in s' kraljič se bo vzdignil in kres se* ustvaril veliko moderno armado bo zanetil čez hi čez, da bo ves Od jeseni 1913 je zavladal nr svet v ognju. Hudi časi bodo na- Kitajskem red in mir. ln zdaj je stopili, ko bi imel biti (namreč postal Yuanšikaj "po volji naro-eesar), pa ne bo. Vojna z Rusom da" kitajski cesar in največji duše bo začela, ko se bo pšenica žela hovnik — nekako isto, kar je in potem bo volna draga. Turške Rusom car. Kitajska, ki šteje o-kamele bodo Reno pile. Prišli bo- koli 400 miljonov prebivalcev, do časi. ko bo tisti bolj srečen, ki ima po 100 letnih zmedah kon po 10Q Ko čno energičnega. delavnega in nič nima, kakor pa bogatin, bo naš cesar v stiski, bo prirasla modrenega cesarja. Njegova uso kralju Matjažu brada trikrat oko- da je bila doslej zelo podobna u li mize. On je bil zasut z vojsko sodi cesarja Napoleona I., sina pod Gnilim morjem, ker se je korzikanskega odvetnika, poz-vzdigal proti Bogu. Čas pokore bo nejšega francoskega podčastni potekel; on se bo vzdignil s celo ka. častnika, generala, konzula vojsko, katere je toliko, da bi in končno cesarja pol Evrope, morje posušila, prišel našemu ce-' Toda Japonci so Vuanšikaju sarju na pomoč in slavno zmagal, in Kitajski danes prav tako za-Mir pa se bo sklepal na Sovrškem kleti sovražniki, kakor so bili polju pod lipo, ki ima sedem vr- Napoleonu I. Angleži. Rusi in hov. Tam se bo mirilo sedem kra- Nemci. Japonska izteza roke po ljev- | Kitajski in Rusija je zavezana z Potem bo prišel preobrat. Za- Japonsko. Morda se torej Napo čela se bo druga "vera", večja leonova usoda ponovi tudi na ee prijaznost, in ko se bosta.na cesti sarju Vuanšikaju? srečala najhujša sovražnika, se Novi cesar ima še štiri brate, bosta objela in nagovorila: "Bra- a nikomur ni dal državne službe tee, kje si ti bil, da si še živ?" Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE sa leto 1916. Kn iztis (6 knjig) slane po po--ti $1.50. Sprejemam tudi udnino '.a prihodnje leto. ki znaša za Vmeriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača idnino za prihodnje leto. dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEV-f J EV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za--nore pokriti celo steno ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York. N. Y. (5-1—29-2 v 2 d) Rad bi seznal za svojega prijatelja JOŽETA SLUGA, doma iz Velikega Brda na Primorskem. Ce je komu znan njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali se mi pa naj sam javi. — John Ujčič, K. 2. Box 108 B. Altoona, Pa. (9-12—2) OGLAS. Tukaj na Sun, AV. Va.. se dela poleti in pozimi. Premog je visok od 4 do G čevljev in zasluži se od jf'3 do $5. Vozov se dobi zadost. Za pikom je cena 40r. za strojem pa 30c tona. Ce katerega rojaka veseli sem priti, naj mi pise po na- medtem ko je napravil Napoleon tančneja pojasnila, vse svoje brate in sestre za kra-| " Frank MlekuŠ. lje in kraljice, kar je bila kal ]>ox 55. Sun. \\ Napoleonovega bodočega padca. Listi so te dni poročali, da se je odstavljeni cesar zaročil z Yu-anšikajevo hčerjo. Ce je to resnica. je Vuanšikaj zar^s prebrisan diplomat! Va. NAZNANILO. Društvom v Clevelandu. Na konferenci zastopnikov 27 društev dne 30. januarja je bila sprejeta resolucija glede Sloven-i _ skega Narodnega Doma v Cleve-j landu. O. Ta resolucija bo poslana na vsa društva. Prva delniška seja se bo vršila v sredo 15. marca ob 8. uri zvečer v dvorani Johna Grdina. Potrebno je, da se vsi člani ta mesec ude'ezujejo sej. da bodo sklepali glede Doma, če bo dni- Najmanj 25 društev sičaste kape no- na moji farmi, dar Teaelj gosli preveč cvilijo; ZveW sem «e odpeljal iz Oren-[ sili Kapča bo na KoroSko glavo V dobi. ko izgubljajo kralji cele države, — nov cesar! Kitajci so pred štirimi leti odstavili svojega mladoletnoga cesarja in di-nastijo ter so proglasili republiko. Predsednik republike, revo-Jueionarski vodja general Vuanšikaj je 10. okt. 1913 prisegel 11;1 republičansko ustavo a danes je že — cesn**- Bil je rojen 1. 1859. kot sin kitajskega uradnika v Cangingu v pokrajini Honan, kjer sta bajr kitajska kultura in kri ohranjena najčisteje. Deček se je pridno učil ter je liotej postati uradnik. A baje izpita ni mogel napraviti. Zato ga je stric vzel za tajniku, a kmalu je mladenič vstopil v vojsko kot prostak. Hiiro je napredoval. iu podkralj Liiihuntr eang ga je poslal kot poveljnika na Korejo, kjer je ostal 12 let. Šele 26 let star, je postal kitajski prezident v Soulu. kjer je stal v sredi kitajskih, japonskih in ruskih spletk, ki so se vse borila za Korejo. Japonci mu še danes očitajo, da je baš on zakrivil vojno med Japonsko in Kitajsko. Zato je kasneje padel tudi v nemilost. Služil je še nekaj časa Li-hungčangu, a kasneje Yunglu. zaupniku kitajske cesarice vdove in matere leta 1912. odstavljenega cesarja. A 1. 1989. stvari še niso dozorele tako daleč. Takrat je bil Vuanšikaj še zvest cesarju in sovražnik cesarice vdove. Zato je imel nalogo, z vojsko napasti u-pornega generala Yungla in ga ubiti ter vpliv cesarice vdove u-ničiti. Vuanšikaj je peljal svojo vojsko k Yunglu ter se je ž njim zvezal proti cesarju Kvaugsiju. i Tako sta se izdajalca in vpornika združila, pregnala in zaprla ce sarja na nekem otoku ter izroči-| la cesarici vdovi vso oblast. Vuanšikaj je postal guverner in minister. Toda leta 1908. sta umrla bivši cesar in cesarica vdova, novi regent, umrlega cesarja brat z imenom Čun, pa je vzel Yuansikjau vse časti in vso monter ga je poslal iz Pekinga domov. Vsi prijatelji so ga zapustili, kakor se zgodi to vselej in povsod, kadar ugasne solnce sreče. Prijatelji so kakor senca; dokler sveti solnce, te spremlja senca povsod; ko solnce zaide, izgine tudi senca. Toda začele so se nove bune, vladne čete so se vojskovale z vojskami revolucionarjev, in je izbruhnila po vsej državi grOZna treba bati. Ulomi in napadi se dogajajo vyak _ „- • tj-i ......... .....»1 dan. V časniku citate, da je bil ta aH om včeraj anarnija. .Polagoma so prestopile oropan, u-da vi *an i ne .e«te. da se.«» mor« vcp čete nn ctran VAvrklnoirkna r- Pripetiti jutri, če niste dobro zavarovani. Najbolj-\se tete na Stran levoiueionar- šaobrambajedoberrevolver. ki bi moral biti t jev. Dinastija je odstopila, in ce- vsaki hiSi na sar je dobival 3 miljone dolarjev VELIKA PRODAJA, na leto penzije. Kitajska je postala republika, Sunvantsen je bil njen prvi predsednik in Vuanšikaj njegov namestnik. Notranji nemiri pa so trajali! Samo za kratek čas. dalje, ter Sta si Mongolija in Tl- Detektivski avtomatični revol- no bet pridobili večjo samostojnost ^^"o Radikalni revolucionarji so v- Detektivski dvojni «voiver $2.45 NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Minnesoti naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik LOUIS M. PERUŠEK, ki je pooblaščen pobirali naročnino in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Slovensko Amerikansfci KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. št v o postalo član ali ne. Na sejah Dobi Se pfi: bo pojasnjeno, kako voliti zastop- SLOVEW1C PUBLISHING l-ike in koliko je treba vplačati COMPANY na delnice. _ . „ 1 _ , 82 Cortlandt St., New York. O zalogi ga Imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank SakseT podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St Clair Ave Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44. — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa, L. Balant. 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 10th St., N. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstown, Chicago 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Pa., in okolice, da se naše veselice polnoštevilno udeleže. Vstopnina za možke .$1. dame so vstopnine proste. Za sveže pivo in dober prigrizek bode skrbel za to izvoljeni ((2x 9&16—2) ODBOR. Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn in več drugih naših zastopni- Kje je ELIZABETA IIUDEZ • » Rojena je v Ljubljani 14. okt. 1882. Pred 5. leti so dobili nje- kov po drugih naselbinah. ni sorodniki zadnje pismo od fj. Cherne, 9534 Ewing nje. Stanovala je takrat na 84U g Chicag() JQL Monroe bt., Lirooklvn, N. 1. v e> > Njeni sorodniki bi radi poizve-1 Rok Firm, Fronteiiac, deli, če še živi, mogoče se je po- SclIlScLS. ročila in kje se nahaja. Vsa to- Jakob PetriČ, Chisholm, zadevna pojasnila naj pošlje sa- ^n-pjj ma. ali kdor bi jo poznal, na naslov : Rafaelova Družba, 21 Nassau Ave., lirooklvn. N. Y. (4-9—2) ROPARJEV Frank Gabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, 111. Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis. Wis. IDIN1 SLOVENSKI SALO Oil t Duluth, Minn. Rojakom Sloveneem nasaanjam, da te nahaja moj SALOON pd bloka od Union postaja na desni strani W Michigan St. it«T 41 S. Za obilen po»*»t %e nriporočam« .TOS SCHARABOTSI HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in prizarjali nove krvave upore ter ^et^iov, vreden ta.-r*... Y-™ popravljam po najnižjih cenah, a de- sn nredsArln^lra ^nn v^t^n« ™ Velika vrednet« tako voto. Z.to r.e lo 1x1 »mesljivo. V popravo »o pi cuM.uiii&a oumaihtna .po- čakajte, tumved pritožite do centov > Mmk: JuZ.Lt PETEKNEL. Box »5, WUloek. Pa. . i red tednik: KAROL ŽALAH, Box 547, Forest City, P«. »Uprttl -eduik: LOUIS TACCHAR, Box 835, Kock Springs, W'yv. l:: JOHN T ELBA N, Box 707. Forest City. Pa. iiilk: JOHN OSOLIN, Box 4i£J, Forest City, Pa. jiillt: MAUTIN Ml HlO, Box 537, Forest City, Pa. i Litv : JOSIP Z A LA It, 1004 North Chicago St., JoUet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: AKT IN IV EC. 900 Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: inik IGNAC IHJDVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa. zorulk: JOHN TORINO, Box «22, Forest City, Pa. (Unrulk: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugti, Pa. n.lxornlL: ANDREJ 8 LAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POBOTNI OOBOK: mJuik ; MARTIN' OB REŽA N. Box 72, East Mineral, Kaas. rotiilk: 11ART1N ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin. Kails, r-'fuik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Oavaou Ave., R. F. D. 1, Oreen-fleld, Detroit, Mich. L'PRAVNI ODBOR: ■ inik. ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. ravulk: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broujrhton. Pa. ravnik: PAVEL OBREUAR, Box 4t>2, Witt, ILL !►« ! i i naj se pošiljajo I tajniku Ivan Telban, P. O. Box 7u7, Forest Društi zla silo: "GLAS NARODA. FINANČNO P0B0ČIL0 uodkih in izdatkih x& bolniško podporo za mesec januar 1916. Stev Dohodki Izdatki Štev. Dohodki Izdatki $ 88.75 $ 32.00 4H. 17.40 41.00 31.80 48.00 50. 26.40 :U.OO 93.60 *1.00 51. 10.20 39.00 36.00 13.00 52. 4.80 9.00 |53 35.40 75.00 34.80 47.50 54 21.00 i 56.05 53.00 55. 40.80 *9.00 56.40 90.00 56. 10.20 14.00 9 24.85 |57. 18.00 8.00 27.60 ."•13.00 58. 48.75 88.00 te.oo 28.00 .59. 10.80 25.00 46.20 113.00 60. 16.80 22.00 28.35 9.00 63. 12.60 lo 16.80 17.00 64. 13.80 IG 61.40 72.00 65 34.20 13.00 114.00 113.00 S6. 12.00 23.40 67 22.20 43.35 34.00 68. 62.40 J3.00 31.20 19.00 69. 40.10 51.50 20.00 70 29.40 45.00 71 45.00 77.00 27.85 23.00 72 19.20 12.00 11.40 74. 4.20 8.00 25 29.30 34.00 75. 9.00 14.00 76. 18.85 16.00 M t 40.80 161.00 77. 22.50 41.50 24.60 »6.00 78. 24.60 58.80 79 L'2.20 12.00 65.40 06.OO 81. 23.40 49.00 51.00 174.00 82. 16.80 38.00 : 45.05 83. 11.40 16.00 ■iz. iai i 48.45 5.00 84. 9.00 od. 74.40 85 13.80 8.00 34 17.40 86 33.00 56.00 Jo. 32.40 70.00 87 16.80 7.80 33.00 88. 7.80 37. 40.20 78.00 89. 7 20 26.00 39. 22.20 90 18.60 111.00 40 8.40 91. 20.40 21.00 41 75.95 192.50 92. 25.80 56.00 23.40 34.00 93. 19.80 28.00 43. 26.40 14.00 94. 18.70 44 S8.20 104.00 95 8.40 4fi 24.00 32.50 41, 28.80 11.50 Skupaj $2694.45 $2996.50 10.80 lz tega izkaza je razvidno, da smo ta mesec za pokritje bolniške j uipoiv zopet prekratki. — Na glavni seji meseca januarja se ,je sklenilo. da .se bo z mescem marcem asesmcnt povišal, vsled česar bom pravočasno poslal na vsako postajo i>otrebna naznanila. — Iz izkaza j. nadalje tudi razvidno, da dve postaji (štv. 22. iu 26.) še nista podali mesečnih poročil. — Sam ne vem, kaj je temu vzrok, da danes. 1. februarja, nimam ne poročil in ne asesmenta. Pri glavni seji meseca januarja s<> je sklenilo, da se morajo poslati glavnemu tajniku poro-' ihi in asesmenti najkasneje deset dni po seji. Zategadelj opozarjam se enkrat vse posta je, naj se tega držijo. — Kdor zamore prej urediti, naj prej uredi, da ne ho nepotrebnega čakanja. Če se pošlje vse takoj na glavni urad. ni treba, da bi bolniki čakali na bolniško podporo. — Naznanjam tudi. da sem pronasel, da se pri nekaterih postajah nepremišljeno nakazuje podporo, kakor se je pripetilo ta mesec oziroma me-*-eea decembra. Podpora je bila nakazana, da naj se jo izplača meseca januarja. Iz listin je pa razvidno, da se je oni. ki je bil sprejet 7. deeembra 1915 naznanil pri zdravniku U. deeembra 1915. Potemtakem je bil torej en dan prej naznanjen bolnim, kakor pa s prejet v društvo. Če ►h so tako ravnalo s podporami, bi bila blagajna kiualo prazna. — To ni pravilno in je po pravilih tudi kaznjivo. Če bi šlo tako naprej, bi nekateri prejemali podporo do katere bi ue bili opravičeni, drugi bi pa morali plačevati prevelike asesmentc. Dolžnost članov je, da pri seji potrdijo nakaznico in naj prej dobro prevdarijo, če je za izplačati ali ne. Ako član ravuotakrat zboli, ko bi imel biti sprejet,, se ga ne sme sprejeti, ampak naj se počaka, da bo ozdravil. To vendar stojirV pra- vilih. — Ce bi se malo boljše pazilo, in se plačevalo podporo le onim, ki so v resnici bolni, bi ne bilo treba tako velikih asesmentov. Nekateri mislijo: Naj bo kakor hoče. saj gre vendar denar iz glavne blagajne J — Toda temu ni tako. Glavna blagajna je žep vsakega posameznega člana. Kadar primanjka. se mora doplačati. Le malo več pozornosti, pa bo Šlo. B Kobrat&kim pozdravom vsem članom in članicam. IVAN TELBAN, glavni tajnik. POROČILO ZA JANUAR 1916. PRISTOPILI ČLANI: k postaji si. d Moon Kun. Pa. Frank Midofar, roj. 10. nov. 1890; k postaji št. 10 Coketon. W. Va. John Rugelj. roj. maja 1883: k postaji št. 16 Willok, Pa. Valentin Reven 30. jan. 1891: k postaji št. 21 Little Falls. X. Y. Raki Ferkič 20. jul. 1894: k postaji št. 26 Collimvood. O. Ivan Gambič 11. jul. 1885; k postaji št. 32 Braddoek. Pa. Anton Valenčič 17. jau. 1887; John Kravi«ud 17. dec. 1888: Josef Gril 15. mar. 1888: Franc Gril 20. okt. 1S79: k postaji št. 35 Ralphton. Pa. Filip Puearelli 15. mar. 1873: k postaji št. 54 Greensburg. Pa. Josef Vrbania 19. mar. 1S85: k postaji št. 59 Jaksville, Kans. John Cvek 15. okt. 1889: k postaji št. 65 Joliet. 111. Josef Janežič 5. nov. 1888; John Urh 4. maj. 1887: Anton Batista maj. 1893; Louis Urbančič 19. dee. 1895; John Muha 29. apr. 1S93: k postaji št. 67 Sublet. Wyo. Frank Lgovšek 10. okt. 1891 : .Josef Rakun 17. mar. 1881: k jvostaji št. 77 New Alexandria. Pa. Jakob Kocjan 25. jul. lšybn Kokal od 1 k 26, 7284 John Repeš od 78 k 44; 8S06 Štefan Laznik od 93 k 44, 8877 John Hribar od 78 k 44: 6591 Josef Vehar od 33 k 44. 2077 John Smuk od 27 k 44: 9157 Peter Tomšič od 92 k 44. SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI: pri postaji št. 2 3465 Peter Jenko; pri postaji št. 3 7998 Frank Lužovec; pri postaji št. 6 7234 John Ušenienik. 8029 Frank Garvas, 100 Frank Gaspari: pri postaji št. 8 3351 Jakob Govekar: pri postaji št. 9 8889 Josef Močnik: pii postaji št. 13 2548 Josef Mihelčie; pri postaji št. 14 9316 Frank Erko, 539 Mihael Vodišek. 8742 Frank Kastelic; pri postaji št. 19 5583 Nik Turka j, 692 Stefan Stuein, 797 Helena Turkaj: pri postaji št. 23 4446 Kari Vrtovšek: p» i postaji št. 25 2942 John Bombač, 138č> John Povshe; p-i postaji št. 27 1&G2 Nik Zemlak. 7005 Alojz Rady, 5656 Anton Radv; pri postaji št. 28 6001 Rok Fuudok ; pri postnji št. 31 6850 Frank Kreus: pri postaji št. 37 2349 Anton Tomšič. pri postaji št. 46 2915 Paul MijiČ; pri postaji št. 47 2824 John Uumar.- pri postaji št. 69 5343 John Hribar, 3847 Frank Sum, 7993 Peter Snarič, 7971 John Dučič. 8203 Mike Mamula, 646*6 Steve Mainula. pri postaji št. 77 7727 Alojz Toinše. SUSPENDIRANI ČLANI: pri postaji št. 1 ti643 Alojz Zidar. 9293 Frank Žigon; pri postaji št. 2 4052 Ferdinand Povše, 8929 Silvester Rak; pri postaji št. 3 8790 Andrej Meže, 2776 Jernej MiklaveiČ, 712S Pa- vt. Jesenko. 1033 Anton Černigoj, 6827 Alojz Dremel; pri postaji št. 4 502 John Kocjaučič; l ri postaji št. 6 5477 Frank Klemenčič. 8645 Josef Vaupie, 1518 John Zorman, 1166 Josipina Gregorie, 2070 Karol Grajner. 4835 John Resinovič; pri postaji št. 7 4578 Anton Bevec, 663 Marija Hrovat, 810 Mary Pod- linšek, 3037 Matevž Podlinšek; pri postaji št. 13 2057 John Šepee, 2336 Dominik Castelo: pri postaji št. 14 859 Joe Kašaj, 5857 John Križe, 6505 Leopold Hočevar, pri postaji št. 16 5205 Josef Fortuna. 4673 Josef Grabner; pri postaji št. 17 2848 Štefan Gros. 6064 John Česnot; pri postaji št. 19 7408 Matija Krama pri postaji št. 23 2907 Frank Urh. 3473 Mike Ladia, 2266 Anton Ma- zi. 2276 John Furlan: pri postaji št. 25 867 John Bombač : * pri jjosiaji št. 27 3202 Frane Hofer; pn postaji št. 30 4523 John Suhadolc, 7785 Anton Zakrajšek. pri postaji št. 31 9424 John Jeram, 9390 Jakob Borič. 9393 Frank Zupančič. 9394 Frank Mauser: pri postaji št. 33 Anton Gorišek: 4830 Alojz Gorene, 2015 Matevž Go- rišek, 9227 Anton Rodič: pri postaji št. 35 7395 Štefan Rutar. 6888 John Dučič. 8456 Lovrenc Širea. 9015 Peter Bonapaee. 5338 Frank Gorene: pri postaji št 41 4445 Frank Lepej. 1555 Josef Žerdaui, 4086 Ignac Gril i, 5002 Andrej Sepej, 5738 Paul Podbeušek, 4443 Rudolf Pi-osene; pri postaji št. 42 6672 Jožef Prežel. 4746 Mlike Klučevšek, 3744 Jime Lakotuš; pri postaji št. 44 6252 Anton Gaberšek. 5828 John Augusta. 20S5 August Čebole, 4554 Karl Cfuta. 4327 Julius Bognar. 5509 Josef Gjrjup. pri postaji št. 49 5748 John Sirovojski, 496 Amalija Sirovojski: pri postaji št. 51 891 John Alič; pri posatji št. 55 2219 Anton Jakobe, 8728 Martin Grmek, 8313 Alojz Cvilbar. 4752 Andrej Puntar. 1011 Josefa Jakobe, 621 Ivana Mil kovic. 8550 Alojz Jakobe, 4255 Ivan Jakobe; pri postaji št. 68 8533 John Kus. 5805 Frank Novak, 6935 Jolm Sturm. 5455 John Prime, 7966 Frank Rajer, 8535 John Zabred. 8534 Alojz Bačar. 6567 Matevž Dutka; pri postaji št. 69 3650 Frank Prosiiikar, 2411 John Podobnik. 9412 Eii_il Radosovič. 6405 Roman Črpič, 5358 Joe Kolenc, 71 Anton Rome, 8635 Joe Pire, 54 Matija Mošnar, S963 Jury Rajkovie, 79(:9 Andrej Mutadovie. 555 Gašpar Madišovec; pri postaji št. 71 7016 Miroslav Milostineie. 754 Tlieresia Milostiu- čič, 9086 J. Šušteršič; pri postaji št. 72 8061 Matija Švigel; pri postaji št. 79 6693 Frmik Penik, 9129 John Domjanovič, 9400 Joe Koeman, 9110 Anton Paik. 9111 Frank Grum; pri postaji št. 88 4666 Anton Šuštar. 4878 Frank ŠuštaršiČ. 7636 Frank Osolnik; pri postaji št. 92 66S2 John Kramar, 5657 Josef Pogačnik. ODSTOPILI ČLANI: pri postaji št. 2 7524 Jerni Lavtar ; pri podaji št. 11 7716 Andrej Kunavar:» 1 pri postaji št. 63 6165 Luka Groser; pri postaji št. 71 5568 Valentin Negro; pri postaji št. 6702 Martin Strupek. 670S John Likar. 705 Marv Likar. ČRTANI ČLANI: pri postaji št. 1 19 Josef Buceneli: pri posta ji št. 2 6057 Jakob Krofel; ori postaji št. 4 7230 Frank Križe, 5429 Anton Vozel: pri postaji št. 7 8378 Kazimir Matiševič: pri postaji št. 13 2998 Martin Ramuta: pri postaji št. 19 9012 Frank Štrojin: pri postaji št. 31 9235 John Pavlovieh. 9321 Tom Perkovich To:n Vičič. 4942 Frank Somrak. 1140 Stanja Mihaljevič : * pri postaji št. 41 8649 Jakob Kosmač. 1875 Stefan Dudaš. 8315 Vi cene Mraka r : • - i postaji št. 44 7013 Frank Karlingar. 7478 Simon Yolf. 77S9 Vin- cene Ceč. 7014 John Ivane: pri postaji št. 42 6472 Frank Pogačar: pri postaji št. 51 1800 John Šeme: pri postaji št. 58 4503 Josef Janežič: pri postaji št. 8138 Ivan Karol; pri postaji št. 81 6707 John Jereb. 6711 Frank Laurič. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam _JOHN TELBAN, glavni tajnik. 935J m Ruska vojaška pisma. Pisati pisina je umetnost posebne vrste. Ne zna je vsakdo. Pisma nekaterih pesnikov, državnikov in vladarjev pa so resnični umotvori. Zato jih zbirajo v knjigah, in mi jih čitamo z večjim u-žitkom kot marsikak roman. Napisati pismo po svoje, brez šablone, odkritosrčno in iskreno, a tako, tla ne napiše nihče niti slino, nego tla vsakdo pozna baš Tebe, tvoj značaj, tvoj temperament. tega ue zna vsakdo. Vojaška pisma so prav posebno zanimivo berilo. Izšla je že cela zbirka takih pisem slovenskih vojakov in želeti je, da jih izide še nekaj. Seveda bi se morala brez stilističnih po prav in brez uredniške eenzure. Iz njih se najizraziteje javlja slovenska duša. Neprimerno lepša, ker originalnejša so hrvaška pisma, Hrvatov vojakov ter voja ških žen in nevest. V Hrvatih še bujno živi narodna pesem, in hrvaški kmet in kmetica pesnita še daues. V Slovencih pa je pesniški pojav med ljudstvom le še izjema. Toda hrvaške zagrebške "Novi-ne" so prinesle že več podlistkov pisem, ki so jih uprav čudovito spesnili Hrvatje in Hrvatice — kmetje in kmetiee — čisto v slo gu in dikaji hrvaške narodne pesmi. Zato so se začeli zanimati naši listi in zborniki tudi za vojaška pisma naših sovražnikov, zlasti Rusov. Pavel pi. Keyserlingk je imel nalogo, pregledati ruska pi srna, ki so padla a- roke našemu pohodu v Litavsko. Prinesli so mu eele vreče še nedostavljenih in izgubljenih ter pri ubitih ali ranjenih Rusih najdenih pisem Ruski vojak napiše spočetka pisma poln, svečanostno resnoben naslov naslovljenea. Doživljajev na vojni Rus ne opisuje, ali le izjenoma in kratko. Zato pa pošilja pozdrave in blagoslove svoji ženi, otrokom, po vrsti sorodnikom. prijateljem in znan cem, ki jih vse našteva imenoma, tako da je navedena včasih cela vas. Vedeti moramo namreč, da se taka pisma potem doma eitajo glasno v vasi, in vsakdo je srečen, da se ga je spominjal junak tam na daljnjem bojišču. In — vsakdo potem moli za zdravje in blagor dopisnika. Vedno pa se zaključuje pismo z željo: — Naj Gospod Bog stori konec tej veliki nesreči: On in pre-sveta Bogorodiea naj ne odteg neta blagoslova staršem in sorodnikom. nego naj jih ohrane zdrave! — Vsak ruski vojak sodi o vojni, da je nesreča, ki jo je poslal Bog v preiskušnjo naroda, a sovražnik je le božja palica. V božjih rokah je. ali se vrne vojak zdrav in živ. on sam ne more storiti druzega, kakor trpeti in moliti. Kam mi imenujemo boj. vojna, metež, je Rusom trpljenje in kazen, ki jo mora udano prenašati. Nobenega sovraštva do nas ne pozna ruski vojak, in nobeno rusko vojaško pismo ne izraža mržnje do države. Vzemite ruskemu kmetu vse: hišo in ognjišče, ženo in otroke, čast in domovino — vse bo prinesel mirno in u-dano. Kakor Job bo dejal samo: Bog je «lal, Bog je vzel — češče-uo bodi njegovo ime na veke! — Toda če mu vzamete vero v Bogu, ste mu vzeli vse in potopil se bode kakor ladja brez krmila in vesla. Tudi pisma z doma so polna, pozdravov ter popisov rodbinskih in vaških dogodkov. Povsod žalost in beda, skrb za bodočnost ter vedno in vedno vprašanje: razume, da treba za brambo na tako ogromni fronti tudi primernega števila vojakov. Te številke bi bile posebno zanimive, toda danes je mogoče podati le približno cenitev, dočim se bodo natančne šte-i vilke zvedele šele po vojni. Raeu-nimo. da je od evropskega prebi-: valstva samo 10 odstotkov neposrednih vojnih udeležencev, tedaj dobimo ogromno število 40 milijonov oboroženih mož samo v Evropi: od teh utegne stati na frontah približno 15 milijonov. V resnici pa število v vojno službovanje poklicanih mož. ako prištejemo še vojne dajatve, znatno presega navedeno številko. Sicer pa pridemo do te številke tudi na ta način. č»-upoštevamo, da je znašalo mirovno stanje sedanjih vojujočih se armad okroglo pet milijonov mož in pomnožimo to število z vpoklici vseh rezerv in vseh črnovojnikov od 17. do 50. leta in ponekod še čez. Ob takih velikanskih vojnih si lah so zavzele tudi posamezne bitke obseg, kakršnega ne pozna zgo krat toli krasna melanholija, da d(?vina\Yrž!!e st° se bi,ka" v kate" enake ni najti nikjer kot le v slo-' ™l 80 s! fah v bo->u mili- venskih narodnih pesmih. Utisno Joni Y°JakoV: tako kaipatska bit ti se v spomin, da je ne pozabiš nikoli več. Berlinska "N. Rundschau še o ruskih vojaških pismih — Ta pisma neposredno odkrivajo rusko ljudsko dušo. Tu mo reš slišati kako Rus res govori. Ker Rus daues ne molči kakor je molčal v Puškinovih časih: danes ljudstvo govori in piše. In čudovita je ta spretnost v izražanju, čeprav je pisava pravopisno neokretna. Ruski kmet ima tve za zdravje in srečo predragega na vojni. Včasih so tudi priložene čudne molitvice, ki naj o-hranijo vojaka nezgode in smrti. Iz pisem kmetic pa veje več- pi- priobčiti, slog iu kakor biiilie> kakor mrtvaške litanije. kakor popevanje ka. katere se je udeleževalo gotovo 2 do 3 milijone boreev. potem o-fenzivnc bitke zaveznikov proti celokupni ruski vojski, začetne bitke na zapadu. kakor tudi zadnja o-fenziva avstr. nasprotnikov ondu-kaj, v kateri je na nasprotni strani nastopalo 93 divizij s 5000 topovi, torej nad poldrugi milijon mož. Tem ogromnim številkam primerne so tudi zgube. Na prvem mestu stoje izgube ruske armade v avstr. majski ofenzivi in nadalj-nih bitkah. Samo na ujetnikih so izgubili Rusi 1.200.000 mož, potem žalobnic zvene ta v XX. stoletju r?84 t0p°V 2351 stroi1,ih P™fe- instink- 11111 treba prišteti še krvne iz napisana pisma s svojo tivno poezijo. V pismu mlade Rusinje, ki gn je poslala svojemu možu na poljsko bojišče, je našel Keyserlingk uvelo listje in cvetje. Pismo pa se je zaključilo takole: — Strašno je živeti brez Tebe, ne morem se lotiti nobenega dela. Naš deček je vsak dan slabot nejši. zdravnik je izgubil že vsako upanje. Ko se vrneš, najdeš moje lice kot tole listje .... Ce le noči prejokani, a kadar s». zdrami in pride veselo solnce, ga gledam še vedno skozi solze. Molim k Bogu in molim. A kaj mi pomaga, ko postaja vojna vedno daljša in daljša in jaz njenega konca ne morem dočakati! Evo, tako pišejo Rusi! Števila in številke iz svetovne vojske. Sedanja vojna se po vsej pravici imenuje svetovna vojna : to nam kažejo naslednja števila in števil ke: Dosedaj v vojno zapletene države merijo s svojimi kolonijami 74,764,308 km kv. površine, na kateri živi 1,0005.893,017 ljudi. Raz-ven teka treba prišteti vojnemu o-zemlju še Grčijo z 20.00 km kv. po vršinc in približno 11 milijoni duš ter Albanijo z 28,000 kv. km in 850.000 prebivalci. Od okroglo 10 milijonov km kvadratnih evropske površine s 452 milijoni prebivalstva je v vojni udeleženih okroglo 8 milijonov km kvadratnih in 400 milijonov ljudi. Neposredno po vojnih dogodkih in grozotali prizadeto ozemlje obsega približno 700,000 km kv., torej več nego cela Avstro-Ogrska. ki je ^Imga največja država v Evropi. Samo po osrednjih velesilah in njihovih zaveznikih zasedeno o-zemlje meri nad 450,000 km kv.. in sicer: v Belgiji okroglo 29,400. na Francoskem 20.600. na Ruskem Poljskem 127,320 in v Srbiji 87.358 km kvadratnih : v Črnigori imajo zavezniške armade zasedenega približno 4000, v Albaniji 6000 km kvadratnega ozemlja; razen tega je v rokah zaveznikov 180.000 km kva. kurskega in zajadno ruskega ozemlja. Izguba avstr. sovražnikov na prebivalstvu — 30 milijonov duš — v primeri s tem. kar jim še ostane — 850 milijonov duš — seveda ni prevelika, saj ima Avstrija s svojimi zavezniki le 157 milijonov prebivalstva; toda tako u-?odna za nasprotnike je videti stvar samo po številkah, v resniei je pa tudi ta izguba zanje zelo občutna. ker gre izključno za evropska ozemlja iu gospodarsko in vojaško najvažnejše dele dednih dežela naših sovražnikov. Ogromnemu obsegu vojnega o-zeinlja odgovarja tudi razsežnost front. Skupna dolžina front na ev- Srbski denar v Italiji. Italijanska državna banka je v sporazumu s srbsko državno banko sklenila menjati srbske bankovce po kurzu 115 dninarjev =* 100 lir. Pravico menjati bankovee pa imajo le v Italiji se nahajoči srbski begunci. Pomanjkanje mož. Po sedanji vejni bo veliko pomanjkanje mož. Podobno je bilo tudi v križarskih vojnah. Sveti Bernard je tačas pisal: "Mesta, vasi in gradovi so brez prebivalcev, sedem žen komaj najde enega moža, toliko je vdov prt Se ži- In večkrat so na koncu moli-1 segati 3000 km. Samo posebi se vih moleh.J' — Kdaj bo konec vojne t Kdaj .ropskih bojiščih: na vzhodu in zapa se že vrneš f! jdu ter na GalipoJisu utegne pre- gube, tako da je utegnila Rusija v tem boju izgubiti dva milijona vojakov. Najtežje izgube tekom eue same bitke so imeli Rusi v poziru-ski bitki v Mazurili (7.—15. febr. 1915). v kateri so izgubili 100.000 ujetnikov in 300 topov, in v bitki pri Tannenbergu (26.—29. avgusta 1914). v kateri so Nemci ujeli 92.000 Rusov in zaplenili 516 to pov. Razmeroma velike so bile izgube nasprotnikov v pozimski bit ki v Champagni, ki jih je stala 45 tisoč mož, dočim je plačal Joffre svojo deeembersko ofenzivo s približno 150 tisoč možmi, september sko ofenzivo pa z 250.000 možmi. Italijani so izgubili v soških bitkah krog 350,000 mož svojih najboljših čet. Vojaško najslabša An glija naznanja oficielno svoje ce lokupne izgube, ki so znašale 551,108 mož. na morju pa 40 vojnih ladij in 624 trgovskih parni kov. Iz zdravstva. ■vš7' Ozebline. Ako se napravijo vsled ozeblin otekline na rokak, nogah. nosu. ušesih, je silno neprijetno. Zdravilo zoper to je čisto preprosto .-V stekleničieo vrzi nekoliko zruec (celih) popra. Nalij nato do po loviee vinskega eveta. dobro zamaši ter pusti, da .stoji dva dni na gorkem prostoru (na peči). Tekočina se potem dobro zmeša in se lahko takoj rabi tako, da se z njo oteklina temeljito odrgne. To se mora seveda vsak dan večkrat ponoviti. Če je zdravilo starejše. bolje in hitreje učinkuje. Zcper kašelj. Nekdo priporoča kot zanesljivo učinkujoče sredstvo zoper kašelj naslednji recept: Takoj, ko se pojavi kašelj, deni zvečer, predno greš k počitku, stekleničieo pravega žganja na peč. Ko so nekoliko ogreje, ga vlij v skodelico, vrzi noter košček sladkorja ter zažgi. Pirsti, naj gori toliko časa. da je vroče, zlij v drugo posodico ter pij po možnosti vroče. Večinoma se kašelj takoj olajša; ako ne, naredi zdravilo še enkrat ali dvakrat. t. -. , nt. GLAS NARODA, 9. FEBRUARJA, 1916 r ■ Jugisloianska B = Katol. Jednota b Infcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L, BROZICH. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich.' PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kaiis. JOHN VOGR1CH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Cth St., Bock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Bex 701, Black Diamond Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEiv, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jeduote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." 'Ko najdeva biser, bo prišel'. Tu je bil njen svet, za drugega ni marala, drugega ni poznala. Tu so splahnela njena lica hi ledja, nfisrubala se koža. zasivel prvi las. Mislila sem. da bo ljubezen ugasnila .... Ni! Oči so ji žarele kot prvi dan in srce kot srce mladenke. Jaz sem se starala z njo.... Kolikokrat se je ovila njena koščena roka za krog mojega vratu: *0, ko bi mogla razodeti!' Vedeli sva vsak po svoje, toda nisem mogla več tako čuvstvovati, kot enkrat, ko sem skoraj sama ljubila kneza, trepetala zanj____ Moje sree se je staralo. Iz navade sem iskala s kneginjo biser, iz navade zrla na vhod----O jaz sem dobro vedela, da pa ne bo, ker nisem rabila utehe in pozabljenja. Slednjič je kneginja nenadoma umrla. Ko sva se nekega dne vrni- trenutek tam knez. Potem je vstala. priklonila se molče in odšla počasi, počasi---- Z gubami njene staromodne obleke se je stresla. Nato je izginila za ovinkom v senci dreves----Zdelo se mi je, kot da ne pride več nazaj. "GLAS NARODA" JE EDI SJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I NA&I ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaščeni pobirati naro« nlno za "Gla* Naroda" ln knjige, ka kor tudi ca vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny find, Ark. la akoUea: MIha* Clrar. San Francisco, Gal.: Jakob Lovfia Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Calls. X. M. copyright un6erwm5 a underwood: Predsednikova hči Margareta Wilson se vadi na klavirju. 0 r t i g a. V STAREM PARKU. na vhod v vrt. Prihajala je vsak dan o b določeni uri, s prekrižani-raa. velima rokama, kot bi molila. h<«lila po st<*zi z lahkimi koraki v mehkih čevljih ali sedela na klopi, a gledala je neprestano na vhod, kot bi od tam pričakovala koga vse dni, a n«* pride, kljub temu, da starki trepetajo vela ustna in liea in ji beli la^je izpadajo na ramo. Sredi malega mesta pud južnim solticem, je stal startni« ven park. z visokimi drevesi, krivih, temnih debel, obzidan z visokim zidom, vlažnim, porast li m z mahom in s praprotjo. Parku niso kratile di-j Pogostokrat je vstala nenadoma s v je prostosti v rt na rje ve škarje, klopi, dasi sključena, se je zrav-grablje in lopata. lu ravno to jej"«'« v svoji zHo čudni, sicer lepi •lajalo tej, med zidovi zaprti oko-1 staromodni obleki iu gledala kot s lici. tu>to po*ebiiotet. ki je priveza- polmrtvim jwigledom na vhod. Zala ljudi na*e s tako silo, da eel© trepetale so ji obrvi----Nič!---- dolge mMm popoldneve prezdeli TfcprtMB m J© ustavila na stezi in v skrivnostni Nenci. kot bi bili to j »sklonjena zrla v tla. kratki trenutki. — l>revje na j raz j Dvakrat se mse hotel približati li.-uejMb vrst je rastlo ali z vrhovi j *t*rki. i>» «e mi je ustavil korak skupaj, ali \ bežni bojazni dr.ug'lia potemneiem. vlažnem pesku, od drugega, malo in veliko, vse I Prerastiem s stravo. križem, pripuačeao prirodi sami Nekoč se je starka zopet usta-Steze speljane brez načrta, klop viIa ,n gledala v tla. Sklonila se je kjer iii*»i mislil nanjo, trata skrita i »»enkrat in iskala nekaj po pesku, lued grmov jem.... V okrogli, za "Lep kraj je tu. Park pozabe...'" la, trepetajoča, kot mi služabniki. Starka me je pogledala globoko toda radi tega ga je morda še bolj v obraz. ljubila. Cele popoldneve ga je čaka- Motite se. gospod. Park živijo-" ,a pred oknom in vezla njegovo nja je to. Vse se obnovi v njem. .. ime v prt. .. . Kadar je prišel, ka vse.. . . vse.. .. Slišim poltiho go- ko je vzplamenela! Spominjam se, vorico iz moje mladosti, vidim! ko je odšel po daljšem opravku v stvari, ki jih je zdaj več ni____! ,uje kraje in se ni vrnil... . Vse, česar tam zunaj ne občutim' Kako ga je ona čakala! Vsake- temneli kotanji so plavale ribe med visoko pramenasto travo in kam«'ujem, favn sredi kotanje je bil ves pokrit z neko zelenkasto snovjo. Na gredicah so ae cvetice drenjale v tesnem boju z zelenim plevelom. Sredi parka pa je sta! v eelo z vel i mi prsti je pobrskala. 1-asje so ji padli izpod čudnega pokrivala skoraj na ramo. Približal sem se tiho po pesku in se ustavil tik nje. 'Kaj iščete? Ali naj pomagam T' Dvignila se je naglo, zaobrnila glavo in me pogledala s pol začu krojru nekaterih zelo visokih dre- \ denim, pol izprašujočim pogledom, ves. na nekoliko vzvišenem prosto J kot človek, ki se prebudi iz sanj: ru ka menit paviljon podprt z o--imela je sive oči. smerieo jonskih atrebrov. V vsem tem neredu je bil čudo vit red in lepota. In ko sem stopil skozi vežo velikega, v renesanskem slogu sezidane pra poslopja, se mi je vselej zdelo, da sem stopil v nov svet. ki ga ne urejuje roka s*da njega človeka, kjer si komaj kak P tie upa zapeti, kjer se komaj sa pka igra. kamor ne seže krik a u lie ne aolnee dneva----Tu se niso igrali otroci a pestunjami« ne prepirali pennjonisti. Komaj deaet ljudi uaa je prihajalo aem. skoraj vsak dan in ee ka terega iti bilo. smo gledali začudeno ua tisto stezo in klop. Vsakdo izmeti iuth je imej uamreč izbrano svojo »tezo in svojo klop. Ln nikdar uismo »tupati na laatumo drugega. ne »edali v njegov dom. Če je prišel tujec, smo ga gledali molče in začudcuo: odkod ta T Vsak ne)>oklk*aiiee se je hitro oddaljil iz u&m ukulief, kot bi ga bilo strah txhote mraka in ljudi. Delali nismo nifrjur. le redko je kdo bral. Samo hodili seno tja in sem po step tauern pesku, eni naglo, nekoliko nervozno, drugi počasi, in mislili ter fiveli neko mistično življenje... Jat, par sivolasih gospodov, nekaj stark, gospodičen----Tu tam smo sedeli iu zrli na koaate veje in visoke vrhove dreves.. ali na tla.. premikali ustnice. Kot bi se v tem sveto zaklenil človek sam vase in ii^L tek novih muli .. _ Govorili niacao med seboj dru-ne«o a pogledi, kot hi ae bali I v Uj iibotl - Čez dolgo je pričela zanimati samo atar-kate« ttaAse je drlala moj« je rajigi^d preko paviljona/de "Nič." In napravila je kretnjo, kot bi bila nevoijna. da motim. ''Nič!'* Oddaljila se je kot zasaČena pri čem prepovedanem, kot bi jo bilo sram. Tudi jaz sein v zadregi ostal na mestu. Najraje bi bil v svoji še bolj razdraženi radovednosti stopil za njo. pa sem se vrnil na svojo klop. Del sem komolca ua koleni in glavo v dlani in mislil____ Bilo mi je uažadnjc žal, da sem jo motil v njeni samoti, da sem hotel prvi kršiti red v našem kraljestvu. Morda je čudovita starka v staromodni obleki užaljena nad tem_ in se ne vrne več.... Naenkrat je zaškrtai pesek pred menoj. V hipu sem dvignil glavo: bila je starka. Začuden sem razširil oči. ko sem jo videl pred seboj kot skesanega otroka, s tistim po gladom, ki ga nc pozabim nikoli. " Gospod !....*' "Že dobro.... Oprostite, da sem____" "Gospod, res sem iskala nekaj_____- Pogledal sem v njen obraz, pripravljen na vse. nekoliko plah-.. "Ali ste hudi name?" "Ne! Nikakor ne! Nasprotno, jaz sem vas neprijetno motil... Sedite!" Sedla je----V njenih očeh. sem videl, da mi ima nekaj povedati, ali sem samo verjel svoji želji. Ko pa sva sedla drug polog drugega ona vedno obrnjen* a ^braaom proti vhodu, sva molela, kot da UKe va vsebine in začetka svojega po govora in se bojiva banalne bese- več, občutim tu. če*4ar tiun zunaj ne vidim, vidim tu, četudi samo za trenutek____" Odločno so zvenele te besede Težke bele koralde so ji zaropotale med prsti, da se jih je skoraj pre strašila. Potem j«* prii>ovedovala dalje. "Ta park je popolnoma tak. kot je bil pred petdesetimi leti. Li bolj mladosten je bil takrat, se mi zdi. Samo 7>ostaral se je malo in to je še lepše, ko ves ostali svet misli, da se je pomladil. Da, neka tera drevesa so razpadla, a zrastla so nova na njih mesto. Ko pridem sem in me zaprejo ta debla od vna-njega sveta, se mi zdi. da živim tisto dobo daleč nazaj, da slišim zvo ke od tedaj, šum tedanje noše. mislim. da so iste stare hiše tam zunaj teh zidov in tedanje življenje na ulicah.... Zato nosim tudi staromodno obleko, da se v živim popolnoma. Vse lepše je bilo tedaj moj dečko. Zdaj je vse skrito. ... Takrat je bil razbojnik res razboj uik in se ni sramoval svojega imena in kdor je bil plemenit, je bil tudi v resnici plemenit..... Ljube zen je bila v resnici ljubezen ir njen pomtii t-e ni zlorabil. . .. Sa, dovolite.... tam v pesku sem ne kaj iskala in zato vam povem. Po znala sem še tako ljubezen. Tam ona hiša ob vhodu je bil; last knegin je.... — Zdaj so tan: notri pisarne. — Jaz sem bila \ njeni službi dolgo vrsto let, da sen se v tem postarala. Bila je lepa. visoka gospa, z be lim obrazom in temnimi lasmi. No sila je svilene obleke: ter so se ta ko lepo podale njenemu telesu Brez cvetic ni bila. Še ko njenega moža ni bilo več, je nosila temno rdečo cvetko. Kadar je govorila je govorila počasi in njene sinj.-oči so mirno počivale ua človeku Nikdar se ni razjezila. Stregli smo ii kot otroku. Cela hiša je bila po njeni volji urejena. Aj. kakšna je bila njena spalnica, postelja z baldahinom in nad posteljo zlat angelček s puščicami — kakšna dragocenost! Samo jaz sem smela tja notri. Oni dan sem šla. da vidim to sobo: miza stoji na tistem mestu, preobložena s papirji. Vprašala sem. — saj se skoraj ne spominjam, kaj sem vprašala... Spoli! i so me smehom. Kolikokrat je blaga lepa gospa tam jokala, da so bile mokre svilene zavese. Knez je bil močan človek, ostrega in prodirajočega pogleda. Redko je bil doma, a tedaj smo se gc bali radi stroge zunanjosti, dasi smo bili drugače v besedi in srcu prepričani, da je dober mož in smo ga radi melL Kneginja ga je pa aOno ljubila. Opazila sem, kako je bUs nekolik oplaha pred njim, ma- ga diha, lista, pozdrava od njega. Vse to je moglo le redko prihajati. Ona je mislila nanj, čakala same j nanj. Odpovedala je vse obiske in veselice. V ta park je hodila z me noj, sedela, sprehajala se, kot d. jo mori zla slutnja in gledala ne prestano na vhod. Jaz sem bih sprva vedno par korakov otf uje odi5a sem nazadnje z njo, kot b ^iiii istega rodu. sedela na klop in govorila. Zaupala mi je ljube z.n in trpljenje popolnoma in \ samoti svoje bolesti se je poniža la. da mi je bila prijateljica. Meni je to zdaj tembolj padlo na si l*c----Pričela sem se tudi jaz bi ti za gospoda. Spočetka morda po vršno, samo iz sočutja, hvaležno -'i. da mi izkazuje kneginja takt milost. Toda pozneje sem se bal; zanj popolnoma resnično, vsak; -noja misel je bila nanj, da, celt .-ada sem ga imela, srce mi je tre >etalo za njegovo usodo, gledali >em proti vhodu.... Gospe teg. jisem omenila, da z njo vred tr pun.. . Pozneje sva govorili ma le. Ie spogledali -va se včasih ii vzdihnili. Nekoč se je gospe odluščil z zia-t«* zapestnice biser in padel v pe <-k. Iskali sva ga in ga nisva mo-/li najti. In ne vem. kaj. da ji ineginja rekla: "Kadar ga dobi va. se vrne knez*. Spogledali sva it- za trenutek, kot bi si ne verjeli. Vendar sva od tedaj iskali biser z vsem hrepenenjem in bolest jo, ne radi bisera samega.... in se ozirali na vhod. Do večera in drugi dan. tretji dan____ Prebr skali sva vse. preobrnili, pregle dali vsak pesek, enkrat, dvakrat... Kneginja je klečala na kolenih in njene bele roke so bile črne. razrezane od peska. In vendar je na-deduj i dan zopet pokleknila na »tezo...: Nastopni zopet.... O-tročja se mi je zdela, celo smejati se sem jo videla tistikrat____ Ko sva nekega dne klečali v pesku. so zalajali psi. sel je prinesel novieo.... Ko se je prebudila iz nezavesti in prebolela udarec, je spoznala in občutila vso praznoto še vse huje... Zahotela je upanja tembolj.... Šli sva v park iu ko sva bili v senci ter dreves, je dejala: "Saj pa še vedno čakam...." In zopet sva gledali na vhod in iskali "v pesku. Spočetka sem se bala, da je kneginja zblaznela, toda, ko sva se vr-•lili v palačo, se je na stopnicah razjokala. Od tedaj sva bili vsak dan v narku. Palača ji je bila pekel, tam jo je vsak predmet spominjal, dfe ga ni več. Tu je pozabila vse in živela življenje upanja. Park se ni spremenil. ' ' Ii iz parka, je oblekla svetlo oble- , .. _ _ T . . _ . _ ' irr> »iici iv ♦ • iti- j «oJtz, Frank Janesb m John Germ, ko iz mladosti: } tej obleki sem galida, Colo, in okolica: Louls Ca i bila najbolj njegova . Potem niistello (The Bank Saloon). rekla ničesar več in je umrla. f Walsenbnrs. Colo.: Ant Saftlch. Tu so razprodali vse. jaz pa semf P?100-ilu L- ^ • rp J . 1 : Indianapolis. End.: Alois Rndmsn sla k s%oji sestri. Tam nisem rno-J Woodward. la. im okolico: Luka. Canonsburg, Pa.: John Kokllcb Conemaogh. Pa.: Ivan Pajk la JobD ZuftančiC. Claridge. Pa.: Anton Jerina. Brooghton. Pa. la okolica: A. Dm «ar. Darragfa, Pa.: Dragotln Slavlk Dnnlo, Pa. In okolica: Josip Suho* Export. Pa. ln okolica: rrank Tr* bee. Forest City, Pa.: Z. Zalar li Frmaa L*>ben FarelL Pa.: Anton ValenttnCll Fitx Henry, Pa.: F. Gottllcber. Greensborg, Pa. ta okolica: Jooepk Novak Irwin, Pa, In okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la Jobn Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton O tomik. Meadow Lands. Pa.: Georg Scholta Monessen. Pa.: Matb KlkelJ. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksha 1 Pudvašnlk? L Magister ln C. R J* koblch Stilton, Pa.: Anton Hren Unity Sta., Pa.: Josepb SkerlJ. West Newton. Pa.: Josip J o van. Willork. Pa.: Fr Seme ln J. Peta* uel. Tooele. Utah: Anton Pal«a. Winterquarters, Utah: L. Blaslch. Black Diamond. Wuk: G J P* renta Davis, W. Va. In okolica: J. Broalea Thomas, Vi Va tn okolica: Frani Socljan in A Korenchan Grafton, Wis.: John Stampfel Kenosha Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: JohId Tratnik la Frank Meh Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetila Host Allls. Wis.: Frank Skok Rock Springs. Wyo.: A Jnstla. Va> suillch lb Valentin Man-lna Kcmmcr^r Wvn • M»rn» SLOVENSKO-AMLRIKANShl KOLEDAR Velji za leto 1916« 8 poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne itevilke. — Krogla. — Maska. — Bazkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki — Čustvena udova. — Kovač. _ Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bili — Kl^ični topovi — Pes v vojni — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek sestnajstpalS-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. —. Avstrijska kavalerijsks patrulja ob Visli — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Bel^adu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voiaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln — Vojni araennl v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali - Fort štv. 10 pred Przem}t8loin, katerega so Ne raci zavzeli z bajonetnim naskokom. — A v atrijska havbična baterija v akcij1 — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Ru aiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s PreStrelj-nikorn. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO, M OORTLAHDT STREET *EW YORK H J ^.^BtiLiM^j GLAS NARODA, 9. FEBRUARJA, 1916. 1 NOVICE IZ STARE DOMOVINE. da se še enkrat zopet vidimo v I-hovi Voščim vam vsem skupaj veselo novo leto! Tukaj jaz ne znam . za praznike, kdaj je kakšen, dru- KRANJSKO. |uel na italijanskem bojišču P»- „aC.e mi dobro gre. Ranjen sem bil Odlikovanje. Jožef Mežan z končal življenje stavcu Alojziju . trebuh in bil tri ,neseee v bol- Bleda. vojak 17. pešpolka, brat Sulerju. Padli je bil več let zapo-: k u rat a, je bil na sveti dan na Do-berdobski planoti od! i ko Viin z bronasto svetinjo za hrabrost. Umrl je dne 25. deeembra Josip Kapš star. iz Prelesja. občina Stari trg. Bil je nad 20 let občinski ♦nlboraik in prvi svetovalce, dober kmet iu prvi vinorejec v Poljanski dolini, uiočno spoštovan in j »ri ljubljen povsod. V^a okoliea žaluje po njem. kajti nastopil je možko pri vsaki stvari ter bil odločen za resnico in se posebno boril za pravico ob času volitev. Umrl je dne 29. decembra po kratki bolezni Matej Koželj, kaplan v Dobrepoljaii, rodom iz Tu-njice pri Kamniku. Služboval je v Velikih Laščah, kjer je zgradil Društveni dom, v Ribnici, na Krki in slednjič v Dobrepoljaii. Bil je vrl ljudski organizator. Umrli so v Ljubijaui: Dr. Ivan Gad, domobranski nadporočnik.-Pavun Kraguja, pešec. — Janez Artač. posestnikov sin, 19 let. — Alojzij Šetina, hiralec, 20 let. — Matevž Suša, hiralec, 78 let. — Ivan Žirovnik. delavec, 39 let. — Marija Ko\ mestna uboga, 741.— Neža Ferjan. zasebniea, 67 let. — Marta Jungwirth, hči vrtiljakari-ee, 4 mesece. — Fran Kristan, mestni delavec, 58 let. — Alojzij Taskar. južne železnice vratar, 49 let. — Josip Pleiweis, hišni posestnik. 64 let. — Josip Belič, sin posestnika in gostilničarja, 24 1. -Marija Skerjanee, mizarjeva vdova, 64 let. — Josip Domig, hišni posestnik. 71 let. — Mihael Tri gel j čevljarski pouiočnik-hiralec 49 let. — Anton Mirtie, rejenec. 1 leto. Umrla je v Monakovu na Ba varskera gospodična Aliea Šmale. učiteljica na ljubljanski mestni dekliški ljudski šoli, stara 36 let. ŠTAJERSKO. Žrtve vojne. Iz Moravcev pr: Mali Nedelji poročajo: Družina nav*ga vrb-ga župana Pošt raka je poslala že pet sinov na bojišče Od teh je padel, kakor so je sedaj izvedelo, Lojzek na ruskem boji šču, ostali pa se bojujejo na italijanski fronti. Padli Lojzek je bil vrl fant, krepka opora sta rišem. -<>d Male Nedelje poročajo: Na italijanskem bojišču je 3. dec. pa del trgovski sot rudnik Fran Ru dolf. Padli je bil vzgleden mlade nič. — Z Mestnega vrha pri Ptuju poročajo: Nemila smrt nam jt pokosila mladeniča Alojzija Selili ška v najlepši dobi, starega 21 let Nahajal m? je pet mesecev na ruskem bojišču in sedaj že pet mese cev na italijanskem bojišču, kje? ga je dne 5. dec. zadela granata ter mu odtrgala nit mladega življenja. I til je priden fant. Njcgo\ tovariš Fran Kolar je naznanil siiirt domačim. — Z bojišča poro rajo: Mnogo nas je fantov in možev tukaj skupaj na fronti prot Italijanom iu moramo prenašati velike težave. Med nauii je bil spoštovanja vreden l;ant, star 19 l<'t, Martin Stuhee. doma iz Ruu-ča pri Veliki Nedelji. Bil je izvrsten kažipot in v vsaki stvari vein priden. Naenkrat, v jutro se sliši od daleč glas: je mrtev! Sovražna krogla je predrla pr*»i. Res, žalost za kateri so mu bili prijatelji! i Pungartnik. štabni nared doma iz Ješeuce pri Račah; f Nedok. četo vodja in pisee sestavka; Jožef Avsee, četo-a iz Sevnice; Ivan Janežič, o< Igra da ! Vipava) ; Zdravko i-s. desetnik, s Koroškega; Fr. t še k in Matija Goričan. sani-i; Fran Korpar. ua redu i k iz a; Jurij Bejfolusk. narednik i.' Arveža; Martin Mori. denetuik s Koroškeijra; Ivan Polda, desetnik s Kranjskega. —i Iz Smihela nad Mozirjem jRtročajo: Zopet nam je neiaprosna smrt iz naše sredine vzela dva moža. Oba »ta bila na italijanski meji. Prvi je Anton Veidl. posestnik v Šmihe-lu. Bil je že od začetka vojne pn vojakih; prišel je parkrat domov pogledat, a &edaj mu je Italijan ska krogla pretrgala nit še mla dega življenja. Drugi je posest nik Joaip Goličnik. Tudi ta se je v začetku vojne potrfovil od svo jih domačih, katerih ni potem več videl. Bil je ves čas blizu Pulja. A pred dvema mesecema se je podal na bojišče in kmalu je postal žrtev vojne. Podani ga je plaz z več tovariši. Tako smo izgubili še mlada, od vseh spoštovana moža, za katerima žalujeta doma ženi m mladoletni otroci. — U Man 1 Srn Broieta, fak- 14. d. fctohe Frai nik, Jože tega vodj iz Pi I^t 1 »len uišuiei; zdaj pa sem zdrav, da omenjeni tiskarni. — Od,)>olj;I nd bom nikoli. _ Jožef Sv. Kriza na Murskem polju po-j Kordel iz Rajhei^tajna. v razhen- rocajo: Na Doberdobski planoti je v boju proti Italijanom padel tudi vrl mladenič Fran Peršak iz Saliuee. ki je bil nekdaj gojenec salezijancev ua Rakovniku pri Ljubljani iu v Radni, pozneje pa je vstopil v samostan kartuzijan-eev v Pleterju na Kranjskem. Vojaka umrla. Vsled ran, za-dobljenih na bojiščih, sta umrla v celjskih vojaških bolnišnicah pešca Stefan Kongo in Janez Koeh. Pogrešajo se: Jakob Bohinc, 87. pešpolk, 2. bataljon. Poizveduje žena Verona Bohinc, Juršinci pri Ptuju. — Ivan Zobec, 26. domobr. pešpolk. 5. stotnija. Poizveduje Ana Koroša, Nunska g rab a, pošta Ljutomer. — Janez Bauman, služil pri 4. domobr. pešpolku, 1. st. Vahajal se je od začetka vojne v Galiciji. Dne 21. avgusta 1914 je zadnjikrat pisal. Poizveduje brat Ferdinand Bauman, Dražen vrh, Marija Snežna, pošta Cmurek. — Anton Peserl, 3. stot. 9. lov. bat. Poizveduje Ana Peserl, Zitnice. Sv. Jurij v Slov. gor. — Anton Pukl. 87. pešpolk. Poizveduje A-ua Kukuvič, Trnovlje, pošta Ce-Ijt-. — Janko Dvoršak. Meseca julija je še pisal svojim sta riše m, da je na Ruskem. Poizveduje družica Dvoršak, Gornji Poreič, pošta Sv. Trojica v Slov. gor. Sedem sinov v vejni. Od Sv. Tomaža pri Ormožu poročajo: Rodbina .lesih ima pri vojakih sedem iinov. kojih šest se bori z Italijani ali pa z Rusi, sedmi, Tomaž, o a je pozvan sedaj k vojakom. Sta riši so zdaj sami, popolnoma zapuščeni na obsežnem posestvu: ko ujetništvo, kjer že dolgo čaka skorajšnjega miru in srečne vrnitve v domovi io. Pomilovanja vredni so stariši, ki morajo v visoki starosti samevati brez vsak*? opore, katero so -i tako vroče želeli in se veselili ovojih krepkih sinov. Bog daj, da bi že enkrat nastal mir! V ruskem ujetništvu. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. poročajo: Vnton .lešovnik. podomače Kolie-"*ov, iz Ihove. že mesece in mesece ni več pisal. Ko je spomladi s 47. »ešpolkom odrinil v Galicijo nad Ruse, je še parkrat pisal, da je 'iv in zdrav, potem pa je naenkrat izostala vsaka karta, vsak »las o njem. Tudi tovariši, ki so se ranjeni vrnili, niso o njem veleli nič povedati. Nekaj se je govorilo, da sta s sosedovim Kavčičevim, podomače GoUbašovim ilavajoč čez Dujestr, ali morda kako drugo reko, oba utonila, a gotovega se ni vedelo nič. Imel" ->:uo ga že pač vsi za mrtvega iu ara šteli med one 25, ki jih je do-sedaj naša fara izgubila in jih več nazaj ne bo. Posebno stariši so žalovali za njim, ker je bil vedno ■>ri ma iz Maribora, je bil odlikovan z malo iu veliko srebrno hra-brostno kolajno. — Vojno poveljstvo na južnem bojišču je podelilo četovodju Konradu Muršec, doma od Sv. Bolfenka v Slov. goricah, radi hrabrosti pred sovražnikom ccliko srebrno svetinjo I. vrste. — Za zasluge za avstrijski Rdeči križ je bil odlikovan s častnim znakom IT. razreda z vojnim okraskom baron dr. Neugebatier, vodja okrajnega glavarstva v Slo-venjgradcu. — V slovenjgraški bolnišnici sta bili odlikovani s srebrno svetinjo Rdečega križa z vojnim okraskom usmiljenki sestri G eno ve f a Mesarec in Flori ana Neža Bezjak. Pozdrave pošiljajo z bojišča, in sicer: s črnogorskega desetnik Kranjc. Haložan Mohorko in Fr. Kališnik. vsi od topniške baterije. Z italijanskega bojišča: Luka lisa r iz celjske okoliee, Fran Robič iz Šmarja, Anton Agrež iz Pod srede, narednik Potočnik iz Rac pri Mariboru, desetnik Martin Pongračič od Sv. Martina pri Slo venski Bistrici, poddesetnik Aloj zij Forstuer iz Bistrice pri Mari boru, Jakob Živko iz Spodnje Vo ličine pri Sv. Rupertu v Slov. go rieah. Jakob Kovačič iz Ormoža. Jakob Rihter iz Savinjske doline. Martin Vidovič iz Zavrča pri Ptu ju, Fran Petek iz Godenincev pri Središču, saper Ivan Pavel z Vranskega, Ivan Glazer iz Ptuja in Ivan Petkovšek. S koroško talijanske meje: Matevž Verdnik iz Makol. Stefan Stern iz Rač Anton Pleteršek iz Dobrove, Pa-*el Škerget iz Lcmbaha. Alojzij Zoret in Janez Majerič iz Ptuja Matija Kovač in Vinko Lo.vren-eič od Sv. Jerneja. Župnik v Le skovcu je dobil pozdrave z bojnega polja ob koroško-italijansk meji: Že od začetka vojne nosi ino vojaško suknjo štirje bratje: Karol, Anton, Ljudevit in Pavel skamlec. Dne 17. decembra 1915 sva se midva, Pavel in Ljudevit po 17mesečni ločitvi srečuo in dravo sešla na koroško-italijan-ski meji. Ob tem radostnem sre "anju se Vas ^spominjava in Vam želiva veselo novo leto. Na vesele in skorajšnje svidenje! Smrtna kosa. Iz Pameč pri Sloven j gradcu. V decembru smo po 'ožili k večnemu počitku Slletne-ga starčka Pavla Visočnika. .Kol ^renadir je svojčas služil v Ita liji. Pozual je še grofa Radecke ga in videl papeža Pija IXJ. Pri jazni starček je kaj rad pripove doval o svojih doživljajih v Ita-'iji. A poleg njega pa počiva 13 letua pridna učenka Marija Red-njak. Tako smrt nič ne izbira, ,-r-\z Galicije poročajo: Dne 10. deeembra je umrla na Za vrhu vrla gospodinja Marija Potočnik podomače Urbanka, stara 67 let. ot v cerkev, odkoder se je vselej z novimi močmi za ua daljno trpljenje vračala na svoj dom. — Iz Kamnice pri Mariboru : Dne 2. januarja je umrla v 57 letu svoje starosti soproga tukaj šnjega posestnika in bivšega žu pana Bogomira Pečarja, Alojzij8 Pečar. Pokopana je bila dne 4. januarja na tukajšnjem pokopali ecu. Prodaja fižola. Od 30. decembra nadalje prodaja mariborska mestna občina tudi fižol v mestni prodajalni v Freihaus ulici.- Oddaja žita. Oblasti so zalite vale, da se mora odvisno žito dO 10. januarja oddati komisij6har-jem vojno-žitno-prometnega zavoda. Po 10. januarju se bo odvišne iito odvaelo prisilnim potem in se plačalo deset odstotkov manj. Cigarettes »»morete primerjati s katerokoli cigareto na svetu po katerikoli ceni! Najbolj razvajeni kadilci pr poznavajo kakovost zmešanega izbranega turškega in izbranega domačega tobaka ter ji dajejo prednost pred darili ali kuponi. Rajši bo^te kadili zmešane cigarete Camel, kakor katerekoli druge cigarete! In veseli boste, ker vas ne bo grizlo v jezik, vas ščegetalo po grlu, ali pa povzročalo slab okus v ustih! Mila cigareta Camel in njen prijeten vonj ne more u-traditi vašega okusa, če ravno jih mnogo pokadite! R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Winston-Salem, N. C POZOR, GOZDARJI! Potrebujem 30 dobro izučenili gozdarjev, ki razumejo delati cepljene doge t. j. ''Pipe staves". Gozd je izvrsten, plača dobra, posla za več let. Obrnite se na sledeči naslov: B. Krulič. (7-9—2) Rocky Ford, Ga. Iščem svoja dva brata JOSIPA iu FRANCETA PLEŠI VAC. Doma sta iz Starota na Primorskem. Poročati njima imam neka i važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi javita, ali pa če kdo ve, naj mi naznani nju naslov. — Anton Pleši vac, Monongah, W. Va. (7-9—2) ■vvavville. Pa. (9-11—2) KOROŠKO. Smrt na bojišču. Iz Dobrlevasi poročajo: Število padlih iz -naše fare se je že zopet pomnožilo za dva. Pri zadnji italijanski ofenzivi koncem novembra je padel tuli Jožef Čarf. podomače Vošnikov z Goselnevasi, že drugi sin iz te lise. ki je padel v tej vojni: zalet je bil od granatnega strela iz težkega sovražnega topa in bil na •ieu mesta mrtev. Njegov komandant nadporočnik je pisal njegovim starišem sledeče za rajnega selo častno pismo: "V globoki žalosti in s srčnim sočutjem, s ežko izgubo, ki zadene Vašo družino, Vam pošljem žalostno na-ostno naznanilo, da je Vaš sin. k o rp oral Jožef Čarf dne 25. nov. Kje sta moja prijatelja ANDREJ Kje se nahajata VIKTOR IXTI- Sprecbrnitev šestero škofov. IIAR, doma nekje iz Dolenjskega.. in PRIMOŽ PERKO? Pro- Nadškof Mat hew. poglavar raz-si mcenjene rojake, če kdo ve kolniške -tarokatoliške cerkve, sc za nju naslov, da ga mi javi, ali je s petimi škofi vred zopet vrnil naj se sama oglasita. — John v naročje katoliške cerkve. Susman, c/o Andy Bliss. Brock- _ _____ Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja JANEZA OTANlCAR in JANEZA NARED, oba iz Pod-slivnice Cirkniei na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njiju naslov, naj mi ga naznani, ali se mi pa naj sama javita. — John Preveč, R. 2, Box 108 P>. Altoona. Pa. (9-10—2) v zmagovalnem boju zoper za-'irbtnega# laškega sovražnika kot iunak padel na polju slave za cesarja iu za domovino. Jaz in moj >ddelek bomo temu hrabremu junaku, katerega odlikovanje s hra-'jrostno kolajno je že na potu. o-hranili trajen časten spomin. Dal Bog Vam in vsem njegovim dragim doma tolažbo, katere Vam iaz nisem v stanu dati."* Na tukajšnji župnijski urad pa je naznanil njegov komandant, da je oadel na severni strani hriba Sv. Mihaela in leži pokopan na ondot-nem vojaškem pokopališču. — One 22. deeembra pa je dobil tukajšnji župuijski urad od vojnega kurata A. Bergerja žalostno »bvestilo. da se je dne 14. deeembra v visokem gorovju na italijanski fronti ponesrečil (padel v prepad) Rudolf Lušnik, podomače Bučenk iz Lovank; dne 16. decembra pa je bil na pokopališču v neki vasi pri Tolminu pokopan. Ko je bil rajni zadnjikrat na dopustu, je že slutil, da ga ne bo več nazaj; zato je uredil svoje zemeljske zadeve ter se od vseh domačih in znancev poslovil. Pri p one- . irečenen je našel vojni kurait dopisnico, ki jo je en dan pred svojo smrtjo pisal svoji ženi in kjer oravi med drugim: Naznanjam ti.' da smo na strašanski visoemi na Primorskem. Ne pošiljaj mi z-daj ničesar več. (nadaljnje besedilo je cenzor zaplenil). Rajni je bil eer-| kveni pevec skozi mnogo let.vrl >1 o venec in blag značaj. PRIMORSKO. Umrl je v bolnišnici ua Reki Anton Prele v starosti 81 let. Doma jc bil iz Trsta. Neznan storilec ustrelil dečka. Dne 24. decembra zjutraj se je gralo več dečkov v gozdu med Rojanom in Trstenikom. Nenadoma poči strel in llletni Luigi r>utta iz Roj a na se je z bolestnim krikom zvrnil na tla. Tovariši so videli, da krvavi iz cela, ter hiteli aa bližnjo policijsko stražnico, idkoder so telefoničuo poklicali rešilno postajo. Zdravnik je dognal, da je krogla skozi čelo pro-' drla v glavo in oudi obtičala. Dečka 90 prepeljali v bolnižnico, kjer je ps čez par ur izdihnil. Najbrze gre za nerodnost neizkušenega 1otb% aM pa je bde za vaje aH m* bavo streljal iz revolverja,' STOPAR in JOŽE GRL? Oba sta doma iz Velikega Brda na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njiju naslov,.naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javita na spodnji naslov: Anton Pugelj. R. 2. Box 108 B. Altoona. Pa. (9.10—2) IŠČE SE slovenski godbovodja. ki je vešč poučevati slovensko godbo na pihala. Godba igra že tri mesece. Katerega veseli življenje na zapa-du, naj piše ixi pove svoje zahteve. Pišite predsedniku: Auton Papesh, 1120 Jefferson St.. Butte. Mont. (9-10—2) Rad bi izvedel za JANEZA HU-ŠIC. Doma .ie iz Gribelj, fara Podzemelj. Zadnje pismo sem dobil od njega iz Youngstown, Ohio, še leta 1910. Bival je na 101 ti Caldwell St. Prosim cen j. rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj ga mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Križe. 327 Harold St.. Reading. Pa. (7-9—2)_ Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA ŠKODA. Doma je iz Zasapa, občiua Krško na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj zelo važnega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. Alois Žibert, Box 25, Hostetter, Pa. (7-9—2) j Kje se nahaja moj prijatelj JANEZ IIIAN .' Zadnjič mi je pisal iz Iowe in takrat je omenil, da se bo v kratkem preselil. Ker pa potem ni bilo več glasu od njega, zato sra prosim, da se mi javi. ali pa če kdo ve, naj mi poroča njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen. — Walter Flaniek. Box 32, Creelman, Sask.. Canada. (7-9—2) K&dar je kako druStvo namenjeno kupiti bandero, ustavo, reg*lj% Cod bene liiStrumente, kape ltd., tli pa kadar potrebujete aro, verlilco, priveska, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi men« n cene rprmiate. UpraiaoJi Vaa stane le 2c. pa el bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrat pošiljam brezplačno. PUH te ponj. IVAN PAJE & CO., Coneznaugrh, Pa. Box 328. 50,000 KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ Tsnk moški bi moral takoj pisati po e«len izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polai meri, kar jim življenj« nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno sdrmvniško knjižico. Iz- te knjižice je razvidno, kako moški uni(-ujejo svoje zdravje in življenje, kako »e nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroškL Ako torej želite biti možje med možmi — Zdravi, močni in krepki — v tej knjižici lahko najdete nas- ZASTONJ MOŽEM vete, ki vodijo do tega. POT K ZDRAVJU MOČI EN KREPOSTI. Ali trpite na sifilisu aH zastrupljenju krvi, ka-pavici, živčni slabosti, na spolno-uri- nAraih in drugih nalezljivih boleznih. naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon-stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-mu, ali na želodčnih, mehurnih in led-vičaih boleznih? < Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavohol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žoleno ri- ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanje? Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo ? Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obu-paui in žalostni? Naia brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vasem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje. Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški — mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si. da jo ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vašo ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam. ••■••■■•••••••••■••••••••••(•■•■•••••»•••••••••■•••••••■•••••■•••■•••••••••••»■»■•■•»■•••nHli POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES. DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700, 208 N. 5th Ave., Chicago, III. Gospodje:—Zanima me Vaša ponuiba glede brezplačne zdravniško knjižice is želim, da mi takoj pošljete en izvod. TBtE...................... tTEV. IX ULICA ALI BOX. ./ t . •• DRŽAVA .................................... . ' - • ' ' - ' " " ■' GLAS NARODA, 9. FRBRUARJ 1'JIC. _L — m EMILE GABORIAU: GOSPOD LECOQ V V Nadaljevanje'. ^ _ Vm* bum [»oVfdal. vse. Toda /. iijepovimi močni i bil opri kraju. Dvakrat, trikrat je /uhropel. v netili ■>.«• m« pokazale krvave pene. dvakrat, trikrat se je btrese! in mrtev je bil. Ta se že n** bo m o grel maščevati — je rekel Gevroi. — Bomo že izvedeli. je ta možak. — Na obleki ima gotovo znamenje. — Če vemo katero številko ima in kateremu polku pripada, bomo tudi km& loi »vedeli njegovo iuie. Mladi detektiv se je nasmehnit. Zdi se mi. e ji je poznalo, da je sposobna za vsak zločin. — Vsi am in nikar se nt- enieri. — Mar misliš, da me bodo tvoje prošnje ganile® — Prokleto te bomo pretepli, ker mešaš strup v svojo brozgo. — Ni čuda, če pivci podivjajo. — Kakšna nesreča, kakšna nesreča! — je zastokala starka in sc ozrla naokoli. — Moj Bog, kaj bo z menoj? Povej, baba. kako se je zgodilo. — Povej vse od začetka do konca, če ne.... — Pustite me, ker ničesar ne vem. — daz sem bila v prvem nad-> t rop ju in sem krpala sinu obleko. — Slišala sera, kako so se kregali. Prišla sem doli in videla te tri, ki zdaj ležijo na tleh, ki so se prepirali onim. katerega ste /vezali. On je čisto nedolžen. — Ako bi bil tukaj moj sin Poly te bi gotovo ne bilo te nesreče. Kaj naj storim jaz, uboga udova? — Na pomoč sem kričala in to je vse, kar sem mogla napraviti. — K<» je to i/povedala, je sedla, misleč, da jo ne bodo več nadlegovali. Nikar ne sedi. saj s*- nismo gotovi. — Še nekaj podrobnosti mi boš morala povedati. — Kaj naj vam povem, gospod Gevroi. če ničesar ne vem. Nadzornik je jeze prebledel. Ali bi iiiela ka.i proti temu starka, ee bi te takole malo zaprl? — Krivico hi mi napravili. Ce lic boš povedala, te bomo. — Ko boš kakih štirinajst dni v Samt Lazare, se ti bo že razvozljal jezik. Ko je nadzornik imenoval kaznilnieo /a ženske, je planila starka pokoneu. in oči so ji zableščale. — Začela je zmerjati in upiti, da je bilo groza. — Kaj vi 111» boste zaprli? — Vedno ste imeli kaj proti moji družini. Mojega sina ste zaprli, ko je vendar tak poštenjak, da mu ga ni para. Gevroi ji je večkrat rekel, da naj molt-i. ker pa ni vt>e skupaj nič pomagalo. Ke je obrnil od nje in stopil k morilcu rekoč . -1- No, pa ti povej, kako se je zgodilo. - Vse sem vam povedal, kar mi je ležalo na srcu. — Zagotovil -etri vam. da -» m nedolžen. — To je potrdila pred par trenutki starka, malo prej pU umirajoči. — Kaj hočete &e več? — Ce me zasliši preisko-* alni sodnik mu bom mogoče odvrnil. — Do takrat pa ne boste izvedeli od mene nobene besede. Navzoči so takoj izprevideli. da morilca ne more nobena silna na ■ vetu odvrniti od njegovega sklepa. Veliko zločincev j.> namreč lakih, da /.a ves svet nočejo odgo-.1 rja ti na stavljena vprašanja. — Taki so najhujši in taki na prav] ja-jo preiskovalnim sodnikom veliko sitnosti. Mož je hotel dobiti malo časa in v>e dodobra premisliti ter napraviti jasen načrt. tJevrol je reke! : - No. če je tako. bosta dva ostala tukaj, ostali pa gremo naprej. Takoj moram sporočiti policijskemu komisarju. — Storil sem vse var je bilo v moji moči. — Še starko zvežite. — Nazaj grede bomo peljali oba na policijsko stražnico. Mladi detektiv je stopil k Gevrolu in ga prosil, da naj gre ž njim malo ven. — K<» sta bila na prostem, mu je rekel: Kaj mislite o tem slučaju. General? - Jaz mislim, da so se sestali lumpje v tej kremi, da so se začeli prepirati in da je iz prepira nastal pretep. — Oni, ki je imel revolver, je ostale tri ubil. — To je jasno, kakor beli dan. - Ali mislite, da ne bo treba tega slučaja še bolj preiskati! - Zakaj? To bi bilo vendar brez potrebe. — Meni s,- pa ne zdi ta zgodba prav posebno jasna.... To vam ;Hjveni General, ne smete zameriti----Ali ste opazovali morilea? _ Ali ste jra videli, kako je gledal .' — No. kaj še? — Meni se zdi, da se vsi skupaj varamo... . Kaj se boš varal, če si videl na lastne oči? Gotovo kaj slutiš, kaj ne 1 saj pravim, taki so naši mladi neizkusni ljudje. Gotovo misliš. da je morilec kak preoblečen grof ali pa že vsaj baron. — Le išči, fant, le išči. jaz ti dovolim. — Kako? Vi mi dovolite! — Ne samo to, ampak zapovedujem ti. — Izberi si tovarjša in o-viaiii tukaj. — Izberi koga hočeš. Če boš kaj videl, česar jaz nisem, ti dovolim, da iui podariš očala. DRUGO POGLAVJE. katerem je Gevroi prepustil preiskavo je bil šele za- Uradnik, etnik. Imenoval se je Leeoq. Star je bil kakih petindvajset ali šestindvajset let. brez brk, rde-čih ustnic in goltih črnih las. Bil je srednje postave, toda v vsaki ljegovi kretuji se je videlo, da je izvanredno močan. — Oči so s*? mu vžigih zableščale, včasih so zadobile skoraj steklen sijaj. Bojen je bil v Normandiji; njegovi stariai so bili bogati in ugledni. Ko je začel Študirati v Parizu pravo, je izvedel tekom enega tedna t rasne novice: da je oče izgubil vse premoženje, da je kmalo zatem mar! m da mu j« par dni kasneje sledila tudi mati. Bil je torej cut svetu brez sredstev in moral je živeti. ... frijr * • > Za maturitetuo izpričevalo sc nikdo ne zmeni. — Znanost, ki si jo je pridobil v šoli, ni bila velika in bi mu ne mogla veliko koristiti. — Zavidal je rokodelce, ki so lahko vsak trenutek dobili delo. — Delajo, imajo hrano iu stanovanje, on pa nima ničesar in ne zna ničesar. Kljub temu pa ni obupal. — Najprej je bil v službi pri nekem advokatu, kjer je kopiral akte; potem je bil kolporter, nabiralec o-glasov in zavarovalni agent. Slednjič je dobil službi pri slavnem astronomu baronu Moserju. Od jutra do večera je moral računati in računati in zato je dobival po sto frankov mesečno. S tem denarjem se je že nekako preživel. Toda napredovati ni mogel. — Pet let je bil že na istem mestu, pa je imel še vedno le sto frankov mesečne plače. Ce je imel le količkaj prostega časa. je premišljeval o vseh mogočih in nemogočih stvareh. — Naenkrat je pa odkril sam v sebi izvanredno veliko iznajdljivost, takorekoč nagon k slabemu. — Najpre-drznejše tatvine so bile v njegovih očeh malenkosti, najbolj prefri-gani zločinci so se mu zdeli podobni šolarjem. Večkrat je rekel sam pri sebi: — Oh. če bi jaz hotel, če bi hotel! Zatem je natančno prevdaril. kako bi moral napraviti, da bi mu nobena živa duša ne prišla ua sled. Slednjič se je začd bati samega sebe. Svojega načrta ni mogel več skrivati. Nekega dne je povedal astronomu, kako bi se moglo z eno samo brzojavko in dvemi pismi oslepariti neko londonsko banko za šeststo-tisoc frankov. (Nadaljevanje prihodnji«). ViiftMlM maroiniko* I fit cjlraxdjl aperoiamo, da jib to kratkem ofclfkal ma| •topnik dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVSftUJE PO NI CENAH. M t i: i«fl ■ • DELO OKUSNO, « ■ E • W R IZVRftUJE PREVODE J DRTJGE JEZIKE, ■ * P* UNUSKO ORGANIZIRANJU m n m DRUŠTVENA PRAVICA, OKROŽNICE — PAMFLET1| CENIKI I T. D. TBA NAROČILA POALJm HA t SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. Mr. ZVONKO JAKfiHC. td je pooblaščen pobirati naročnico in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glaa Naroda" Prosti nasvet in infor- Kaj j>raviju pisatelji, učenjaki iu državniki o knjigi Iierte pl. Sultner. "Doli z orodjem f Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo eem z velikim užitkom prebral in v njej načel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in ot»sega nebroj lepili misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madam« Stael ni Lilo na svetu tako slavne pisateljice kot je 5>uttiier.1e*a. I*rof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem" je pravo ogledalo st-danj«-Eh rti >ii. Ko človek prečita to knjigo, mora neliote i »omisliti, tla sc bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. I>r. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil, v «jiio srca me je pretreslo, ko yem jo prebral. Štajerski piratelj Peter Kosegger pise: Sedel sem v nekem gozdu pri Orieglacta in sem bral knjigo z naslovom "Poli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma iu sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko seiu jo prebral, win zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigama, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu .m> družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral---- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudll. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križem s ve t in učili vse narode.... Finančni minister Dunajevrski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak. uot>en državnik, pač i«a pri prosta ženska Berta pl. Suttuerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y- "The Bureau of Indnatrlen and Immigration11 aa državo New Tork varuje ln pomaga priaeljen eem, ki ao bili osleparjeni, oropa ni ali a katerimi ae je alabo rav nail. Brezplačno ae daje naavete prl teljencem, kateri ao bill oalepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr goveev ■ zemljišči, prodajalcev parobrodnih liatkov, ■premije v al eev. kažipotov in poaeatnikov f o ■tfln. Daje ae informacije v natarali sacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer ae oglasiti aa dr Žavljanske listine. Sorodniki naj bi ae sestali • pri •eljenci na Ellii Iilandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labory BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 16 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ur« zjutraj do 5. popoldne in t iredo zvečer od S. do 10. ara. Veliki vojni atlas lopknjoah se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov ma tOtik straneh in ritka atran je 10V4 pri 1S}4 palea velik« Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas ohanga devet raznih zemlje vi do »a > straneh, vaaka atran S pri 14 paleev. Cena samo 15 centov. Val aemljevidi to narejeni v raznih barvah, da ae vaak lahko spozna. Označena ao vaa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih meat. Ravn o ta k o je po vi od tudi označen obaeg površine, katero zavzemajo posamezna države. Poiljite 25e. ali pa 19e. v znamkah in natančen naalov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlaa. Pri vetjem odjemn damo popnat. Slovenic Publishing Company, 12 Cortlandt Street, New York, N I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Pub lic) t GREATER-NEW YORKtX ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potreba* nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije (led* datuma izkrcanja ali imena parnika. | Oferaits aa aaopa« aa ajsga, kjer boats tata« la MHdaa paatraleaL Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost Je 21 pri 28 petlciH, Cena 15 centov. rožo« rojaki: IfmJboU d- ■S'/JXXZ bib mm seniki In stoik« ItM. k«knr tudi M IDCŠk« brka In brado. Ako M rabi to v « U- 4ntb krstni. aro«ti In doI«l Ima je, kakor tatff MotklB krmam brktla hlada innebo- «o odpadali la aa oalvaU. RenMtlMi, koatlbol aH trsanja r ra- kmh. Bogah in krila v 8 dnob popolnoma onhavto. raaa, opeklina, bula. tura. kraata ln srlnta. potna bok«, kari« oM. bridortcc. oubMm » par daak popolnoana odatranim. Kdor hi moja zdravila braa oaDaha rabil, ran jam«lra sa tff.OO. Pilita takoj sa oanik in ksiUhco, patljn saatoaj. JACOB VVAHČIČ. 1092 E. C4 St.. Cleveland. O. Zadej je natančen popis koliko obdela kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rngije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav« Vsi bo vezani ▼ platno in vsak Btane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Poblishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. 'OLAB NARODA" JM KMDKI SLOVXHBKI l)MIVH| ▼ ^VABOOlTS 91 IAV1I L!:- ■ - - Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatre tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma sa poSiljanje denarjev sorodnikom te znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt'Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jrz*t J^j J-*