za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi }e moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od bofa do zmage!
devoted to the interest* of the laboring classe*
Štev. 31.
Entered as Second-ClaM Matter July 8th, 1909, at the Poet-Office at Ghiaago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, I1L, 1. augusta 1913.
Kdor m misli svobodno, se ne mors boriti ta svobodo 1
Leto Xn.
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Kakor se poroča iz Prage, bodo deželne blagajne Češke avgusta meseca izčrpane. S teni je postal finančni položaj ne-vzdržljiv in opravila se ne morejo v bodoče reševati kot doslej. (Vse to zaradi obstrukcije Nemcev, ki traja že nad dve leti.)
Češki višji deželni maršal, princ Ferdinand Lobkowitz, je z ozirom na sedanje razmere, zagrozil da odstopi in je odpotoval v Išl, da se o razmerah dogovori a v Išlu čez poletje bivajočim cesarjem Fran Josipom.
Istotako se je od tukaj več ministrov odpeljalo v letovišče Išl, da s cesarjem govorijo o kritičnem položaju, v katerem se Češka nahaja, in da odobri ministrski sklep, kateri bi na Češkem uvedel nekako novo dobo. Sklepi ležijo pri cesarju že od junija meseca, toda še niso potrjeni, ker segajo vladne predloge globoko v avstrijsko ustavo.
V dobro poučenih krogih vlada naziranje, da je nameščenje cesarske komisije neobhodno potrebna, ako se hoče izogniti splošnemu polomu.
Nemčija.
Berlin. — Iz Weissenburga se zopet poroča o novem atentatu. Napadeni vojak, je s skrajno silo ušel smrti.
Dogodek se je vršil v temni noči pred skladiščem za smodnik. Vojak je bil od neznancev napaden in vzlie silni obrani vržen v mimo, tekočo vodo Lauter. Njegovi klici na pomoč, so na lice mesta privedli pasante, ki so utaplja ču priskočili na pomoč in ga potegnili na kopno.
Napadalci so pobegnili.
Švica.
Curih. — Vstrajne deževne plohe, so povzročile ogroženo situacijo in prebivalcem prizadele o-gromno škodo.
Že sedaj dohajajo od raznih krajov poročila o povodnji. Ker v visoko ležečih krajih silno sneži, tedaj se je bati velikih pre-plovb kedar se prične sneg tajiti.
Dela se z vsem naporom za o-brambo, toda grozne nadloge se ni izogniti, posebno če se sedajno vreme še nekaj časa vzdrži. Promet je v mnogih krajih popolnoma prekinjen.
Balkan.
Sofija. — Kralj Ferdinand je v svoji palači zbral zastopnike držav, katerim je sledeče govoril:
“Jaz se podvizam, Evropi podati moj protest proti nesramnem početju turške armade, katera ni zadovoljna s tem, ko je kršila Londonsko pogodbo, temveč sedaj vdira v staro ozemlje moje kraljevine v smeri proti Tivorno, Sijmenlji in Jamboli ter doprina-ša najgroznejše izgrede, požiga vasi, mori prebivalce in razširja grozo in strah po vsej Traciji.
Jaz nemorem verovati, da bi velevlasti sedaj podpisale diplo-matično pismo, po katerim se hodi, in da bi brezbrižno pripustile, kar se danes dogaja ter se pasivno obnašale proti njim prizadetim sramotenju in zločinom, katerih žrtev smo mi. Očigled sile, v kateri se nahaja Bolgarija, pridem kot zastopnik iste pred reprezentante civilizacije, da po njih posredovanju Evropo prosim, da stori konec trpljenju naroda, kateri beži pred povratkom svojega starega tlačitelja.”
Bukarešt. — Mogoče da bo v Nišu že v prihodnjih urah sklenjeno premirje vojne med državami Balkana. Posredovalci Srbije, Grške in Črne gore so iz Bel-grada že tje odpotovali. Tam se jim pridružijo grški ministrski predsednik Venizelos in bolgarski pooblaščenci.
Sofija. — Grške trupe so vpe-pelile mesto Bavsko v Makedoniji, kjer se nahaja veliki ameriški misijon.
Kitajsko.
Shanghai, 26. julija. — Boj med uporniki in vladnimi trapami, se je včeraj zvečer ob 9. uri zopet pričel in je trajal vso noč. Ob zori so se južni uporniki nazaj pomaknili. Njihov napad je bil brezuspešen. Izguba južnih znaša baje 1200 mož.
Velikahritanija.
London. — Lady Sybil, hčer vojvoda Antrim, gospa Pethick Lawrence in gospodična Evelyn Shark, so bile za 14 dni v zapor vtaknjene, ker so nameravale a-gitatorične govore držati v hodnikih poslanske zbornice.
Mehika.
Mexiko. — Grozna medsebojna vojna ima za posledico, da na tisoče njiv letos ni obdelanih, radi česer ljudstvo lakoto preti. Veliko tisočev ljudi je brez dela in brez sredstev, in pri vsem tem je že sedaj občutna draginja.
El Paso. — U. S. Wolf, ameriški radarski inženir, kateri v tem mestu stanuje, je bil 16. julija od mehikanskih banditov v “Cres-ton-Uolorado Mine Čamp”, v zapadni Sonori, umorjen.
Gospa Wolf je dobila pismo, v katerim neki mehikanski rudar vest potrjuje in pravi, da je bil Wolf 17. julija pokopan.
Newport, R. I. — Rear admiral F. E. Beatty, poveljnik 4. atlan-tične flote, ki je 21. m. m. iz Vera Cruz, Mehika, s praporično ladjo “Minnesota” sem dospel, dobil povelje, naj pride v Washington. Predsednik hoče pojasnila o položaju v Mehiki.
Razne novice.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na več vprašanj, glede krstov odgovarjamo sledeče:
Vsak duhoven v Ameriki je zavezan sub suspensione, (to se pravi, proti začasni odstavi od službe) otroka krstiti, naj si je oče še tak berač, ali popolnoma brezverec. Slovenski narod temu kaj lahko odpomore: potrebuje edino le pritožbo na dotičnega škofa pod katerim se nahaja in na apostolskega delegata. Affidavit (zaprisežena izpoved, kako se je godilo ) o faktu je seveda potreben. Vprašanci iz Minnesote se naj o-brnejo na škofa v Duluth:	Rt.
Rev. James McGolrick, 221 W. 4. St. — Naslov delegata: Most Rev. John Bonzono, 1811 Baltimore St. Washington, D. C.
•
Izjavljamo, da nam je došlo zadnje dni zopet cel kup dopisov sicer dobrih in stvarnih, a vsi naenkrat v list nemorejo. Potrpljenja prosimo, pride vse na vrsto.
Listnica upravništva.
Sodrug J. Judnich, iz New Duluth, Minn, nam naznanja, da o-bišče prihodnji teden rojake v E-ly, Minn. Opravičen je pobirati naročnino za Glas Svobode in ga endotnim rojakom priporočamo.
Upr. Glas Svobode.
Grozen požar.
V Binghamton, N. Y. je dne
22.	julija, kakor smo že zadnji teden poročali, pogorela štirinadstropna tovarna Binghamton Clothing Company. Nad petdeset d-seb je zgubilo življenje in ravno toliko je smrtno ranjenih.
Kolikor se' je dognalo, pravijo, da se je nesreča pripetila vsled tega, ko se je požarno znamenje tolmačilo, da se vršijo gasilne vaje. Dokazalo se je pa tudi, da so bile požarne lestve premajhne zaradi česer je mnogo nesrečnikov poskakalo skoz okna in se tako u-smrtili.
IŠČEM svojega prijatelja Josip Fajka, doma iz Kostrevnice pri Litiji. Pred pol dragim letom se je nahajal v Moon Run, Pa. nato pa odšel v Rock Springs, Wyo. Za njegov naslov bi rad zvedel Joe Lovše, Box 344, Herminie, Pa.
RUDARSKI ŠTRAJK V CALU-METU, MICH.
Velik punt v Sing-Sing jetnišnici.
New York, 24. julija. — Danes so bili nastavljeni posebni čuvaji, da zadušijo vsak upor.
Nekoliko stotin od 15,000 jetnikov v Sing-Sing se je včeraj uprlo. Že pri zajtrku so se pokazali znaki nezadovoljstva. Pritožili so se zaradi hrane, v paznike so zmetali jajca, kruh in drago hrano ter protestirali proti tem, da bi jih zapirali v posamezne celice. Konečno so šli, toda po opoldanskem obedu, so se odločno protivili, da bi šli v svoje celice.
Ko so jih oboroženi stražniki s silo hoteli odpeljati, so bežali k skladišču premoga, ter s tem obmetavali zasledujoče stražnike ter končno tudi jetnišnico zažgali. — (Kako in kaj, je še dolgo dokazilo; toda vprašamo:	kako to!
Modernost države, je lepa stvar, a za kazen notoričnim zločincem, da bi se jim dala razpoložnosti v verskem ozira, tega pa menda ja ne!)
(Naj navedemo slučaj:	Neki
jetnik se je v Ljubljani pritožil, češ, da je premalo fižola v ješprenju. Kaj, je odgovoril dež. sodni •predsednik Kočevar? ter vprašal: “ste šteli, da ni bilo manj kot devet fižolov? — ako ne, potem je bila prava hrana za kaznjence.”)
(Glas Svobode bo priobčil razpravo, katera bode vsaj deloma, v človeškem življenju, pojasnila človeško stališče sploh, vprašanje med človeškimi razredi; svobodomiselnostjo ,in socializmom, kot naravno pravo, napram “višjih slojev”; in svobodno mišljenje papram ve-solnemu jarmu, kateri tlači nas, nižji razred.)
Štirji mrtvi, sedem smrtno ranjenih.
Iron Mauntain, Mich., 27. julija. — “Copper County Limited” vlak, Chicago, Milwaukee, St. Paul železnice, je skočil iz tira, pri kateri nezgodi so bile štiri o-sebe usmrčene in sedem smrtno ranjenih.
Nesreča se je pripetila — bržkone — vsled tega, ko se je neko drevo preko proge prevrnilo. (A-ko bi bile železnice zavarovane, kakor so v vsib civiliziranih deželah, potem bi ne bilo toliko takih groznih nesreč. Rekord ima “svobodna” Amerika, kjer se zamore vsakogar poljubno ubiti — samo kolovodjev ne!) —
Minska konferenca.
Washington. — Dne 2. septembra se snidejo h konferenci v Pittsburgu lastniki rudnikov, inženirji in zdravniki, da se posvetujejo, kako bi se zmanjšalo število minskih katastrof in nesreč.
V	letu 1911 je bilo v rudnikih
in kamnolomih Zdr. držav 3603 oseb ubitih;	63,301 je bilo po-
škodovanih in velik del teh za vedno pohabljenih. Odstotek mrtvih radarjev v onem letu je znašal 3.58 na tisoč. Pred 5. leti je Zvez. vlada oziroma Zvezni urad za rudarstvo ukrenil za zboljšanje razmer, toda preostaja še veliko za izvesti na tem polju.
V	kakšnjih sto rudnikih so se ustanovili takozvani rešilni oddelki, toda rešilni načini se morajo dopolniti ako se hoče doseči popolen namen kajti prva pomoč pri nesrečah sedaj ne zadostuje. Nameravajo reformo uvesti na e-motni rešilni način pod zvedeni Škim vodstvom.
Miroljubni cesar.
Washington. — General A. L. Mills, U. S. A. načelnik miličnega oddelka v vojnem uradu je protestiral proti Andrew Carnegie ker je leta nemškega cesarja pro slavljal kot mirovnega apostelja. General pravi, da nemški cesar vzdržuje mir samo z vednim oja-čenjem svoje vojne.
NAŠIM CENJENIM NAROČNIKOM IN SPLOH ČITATELJEM “GLAS SVOBODE”!
Zaradi neznosnih razmer je 23. julija v calumetskih bakrenih rudnikih 10,000 rudarjev zastav-kalo, a do danes je število stav-karjev prekoračilo na 15,000.
Tozadevni izvirni dopis smo za to štev. prepozno dobili, torej ga priobčimo v prihodnji izdaji Gl. Svobode. Tu podamo pred zaključkom lista poslednjo brzojavno poročilo :
Calumet, 27. julija. V pondel-jek pride do izbruha med stavku-jočimi rudarji in radarskimi dražbami.
Na željo poveljnikov milice in sherifov, bodo piščale v vseh minai; piskale in vabile one ki hočejo delati v rudnike.
To je bilo sklenjeno na konferenci, ki se je vršila med vojaško avtoriteto in zastopniki posestnikov rudnikov potem, ko se je pripomnilo, da milica ne more ostati na licu mesta, dokler bodo radarji izstradani.
Medtem, ko se je vršilo to posvetovanje, so prišli stavkarji s svojimi ženami in otroki v Lan rium k grmadnem zborovanju, kjer so delavski voditelji imeli ognjevite govore. To zborovanje je bilo baje največje te vrste v zgodovini rudokopnega distrikta. Protestna resolucija proti zahtevi milice je bila sprejeta in go ver-nerju poslana.
Podpredsednik Mahony, od W. Federation of Miners je protest nesel v Lansing.
G.	E. Miller, od W. Fed. of Miners je imel glavni govor ter zahteval industrielno pravičnost.
Rekel je da, če se radarji 10 dni branijo delati, tedaj so radokop-ne dražbe prisiljene se pogajati.
“Mi se bojujemo za boljša bivališča in boljšo hrano, in ako morajo radi tega trpeti dividende delničarjev, potem se naj dividende odpravijo. Eno je najvažnejše za nas. Vsaki moški in ženske, morajo z vsako kapljo krvi biti za ta boj. Governer iz Michigana bo v poznejši zgodovini z bivšim eoloradskim governerjem Peabody, postavljen na isto mesto. Namesto da bi ugodil prošnji delavnega ljudstva, se obrača po dražbah in izpolnjuje njih želje.
“Ako bi on moral samo en dan v rovu delati, potem bi pač drugače mislil.	/
“Že tedne priobčuje časopisje razkritja Mulhalla o načinu poraziti stavke po tovarnarski zvezi, in vzlie temn pošle governer Ferris vso oboroženo državno moč v kraje štrajka, in potem nas obvešča naj naše diference poravnamo. Mi bomo to storili, ko hitro se bodo dražbe rudnikov z nami pogajati hotle.”
To so bila izvajanja sodr. Millerja, ki so bila navdušeno sprejeta.
Dražbe priznavajo, da bo težavno, celo najudanejše delavce k temu pripraviti, da bi zopet pričeli delati. Toda imajo nado, da bodo dobili dosti ljudi za vse pumpe. Nameravali so posamezne pumpe postaviti v delo, toda mi-lieni častniki so bili mnenja, da bi bilo to nevarno, ker bi potem štrajkarji svojo silo na to osredotočili.
Lomilec štrajkov J. A. Wadell iz New Yorka, kateri je najuma-zanejša dela opravljal za Gug-genbeime ob času stavke radarjev v Bingham Canyon, Utah, je prišel iz New Yorka s 50 lopovi, kateri bodo opravljali posel Special Deputys. On, Wadell, trdi, da v dveh dneh lahko 5000 skabov iz New Yorka pripele. Njegova morfina banda je znana po vsej deželi.
Milični vojaki so dobili 11,000 kolobarjev ostrih nabojev.
Vojaki v kolonah marčajo po raznih cestah Calumeta in se po tem zbirajo na glavni cesti celotni bataljon. Vojaki kažejo svojo moč ljudstvu, a istočasno mar
\ 27. štev. “Glas Svobode” smo pisali, da bomo pričeli z me-secom avgustom priobčevati roman iz francoske revolucije
“VITEZ IZ RDEČE HIŠE”,
katerega je spisal Alexander Dumas, star.
Kdo med olikanem svetom ne pozna tega veleuma na literarnem polju! Ako samo omenimo njegovo delo “Trije Mušketirje” in “Dvajset let pozneje”, tedaj moramo že vzklikniti: “Klobuk doli!” t akih ženialnih pisateljev mati narava rodi le maloi Roman “Vitez iz rdeče hiše”, je prepleten z ljubezensko dramo, med nekim častnikom Maurice in Genevievo. Šlo se je za osvoboditev kraljice iz zaporov, odtod ime “Vitez iz rdeče hiše”, ki je igral skoz in skoz, glavno vlogo, vedel za vse zapletaje, privolil da igrata Genevieva /ena Dixmerja, ljubezen z častnikom Mauricem, občanom in ki je b>l njih nasprotnik, samo zato, da ga porabijo v svoje namene, da osvobodijo kraljico; drama pa se je pozneje razvila v pravo in naj-presrčnejšo ljubezen tudi od Genevievine strani.
Roman vsebuje med dragem tudi obglavljenje kralja Ludevika XVI. dne 21. januarja 1793 in kraljice Marije Antoinette. Sicer je ta velezanimiva povest povzeta večinoma iz zgodovine. Roman
“VITEZ IZ RDEČE HIŠE”
je v tem oziru bolj mikaven, kot katerikoli kar smo jih mi še priobčili. Kakor rečeno, smo ga nameravali priobčevati že s to izdajo, toda glede na to, ko se čimdalje množi število naših dopisovalcev, kakor tudi se vedno bolj grmadi gradivo za članke, nam romana ‘Od pluga do krone”, katerega sedaj priobčujem!} ni bilo v določenem času mogoče završiti. Nam torej druzega ne preostaja, kot da začnemo s priobčevanjem romana “Vitez iz rdeče hiše”, s prvo izdajo v mesecu septembra.
Pri tej priliki moramo z zadoščenjem pripoznati, da nismo pričakovali, da se bodo čitatelji “Glas Svobode” našemu pozivu odzvali v tolikem številu, kot so se. To nam dokazuje , da ne pišemo zaman in da se naši rojaki probujajo, zavedajo in napredujejo!
Rojaki, bodite uverjeni, da rešitev delavstva iz duševnih in materijalnih spon, leži edino v predalih resnicoljubnih časnikov, kateri širijo svobodno mišljenje in pa socializem. Edino ta dva faktorja sta poklicana za vesoljni preporod vsega družabnega življenja !
Naše geslo mora biti in je: Boj do skrajnosti proti gmotnem izkoriščanju in proti poneumnevanju; kar prakticirajo prvo kapitalizem, drago pa cerkvena hierarhija. In naj si to bode katere vere si hoče, v duševnem zasužnjevanju so si vse jednake, a roko v roki pa delujejo s kapitalizmom, in to temveč, ko imajo skupno en na-u en in en cilj.
Da dosežemo naš prezvišeni smoter, moramo posnemati naše nasprotnike, to je, da tudi skupno delamo za odpor proti nakanam naših sovražnikov.
Kako se more to izvrševati? Enostavno s tem, da se naše .časopisje karnajbolj razširja, pridobi novih naročnikov, kateri nas z naročnino podpirajo v toliki meri, da se nam ni potreba bojevati tudi istočasno za obstoj. Razdvojeno delo, razdvojena duševna sila nemore isto izvrševati, še manj pa doseči, kot doseže delo, katero se izvršuje brez postranskih skrbi.
Toraj rojaki, ako vam je za prosveto in rešitev iz gmotnega in duševnega suženjstva, tedaj si naročite “Glas Svobode”, ki stane na leto samo $2.00 na polleta pa $1.00.
Konečno še par besed našim cenjenjim gg. zastopnikom. Hvala vam za požrtvovalnost, ko ste se potrudili pri pobiranju zaostale naročnine, kakor tudi za pridobitev novih naročnikov; posebno hvalo pa izrekamo tistim našim naročnikom, ko so se odzvali naši prošnji in pobrali naročnino v tistih krajih, kjer nimamo zastopnikov, in še celo, brez da bi si bili odračnnali kako provizijo.
Torej še enkrat:	Hvala!
“GLAS SVOBODE”,
3622 W. 26th St., Chicago, 111.
ča na tisoče radarjev pod zvoki godbenega zbora, sestoječ iz rudarjev.
Vsi časniki poročajo, da so štrajkarji povsem mirni.
POZOR ROJAKI!
Iz dobro poučene strani se nam poroča, da bode imela kranjska duhovščina v Ameriki “konvencijo”, — nikar se smejati —, kako rešiti slovenski narod v Ameriki. In ta konvencija se bo vršila pod zavetništvom — čujte in strmite!! — urednika Jolietske plenice Janez Kranjca in pa kompareta nju-jorške češčene Mice patra Zakrajška! To sta ptiča, ki bodeta rešila zagonetno vprašanje o ne-umrjočnosti majnikovih kebrov!
Prvi naj bi rajši preiskaval, če je li res potomec afinj, dragi naj pa šteje stenice in ščurke v avstrijskem, naselniskem zavetišču v ,New Yorku, ako se sploh sme tja prikazati.
Kadar bodo taki ljudje rešavali paš narod, no, potem bo kmali konec sveta!
Za osemurni delavnik v držav Oregon je glasovalo 65,508 in prc ti 48,078 ljudi. Pod to postav pridejo tudi vsi državni vslužbeu
ci.
NAROČNIKI,
Listu v podporo.
J. Matičič 215e, F. Podobnikar 25c. Neimenovan $1.00. J. Kozlevčar 25e, J. Govekar 2oc. J. Klun 25c. Fr- Jerkich 50c. F, Zabukovec 40c.
katerim je potekla naročnina prosimo, da isto zopet ponovijo. 1. julija smo vrim, ki jim je do takrat naročnina potekla, razen v naselbinah živečim, kjer imamo stalne zastopnike, poslali opomine in sedaj 1, aug. zopet. Veliko se jih je pozivu odzvalo, ostale in one, ki so opomine ta teden prejeli, pa prosimo da se pozivu takoj odzovejo drugače jim v teku 10 dni pošiljanje lista 'vstavimo.
DEdURJE V SURO DOMOVINO"
pošiljamo:
Za $ 10.30 Za $	20.45
50 kron 100 kron
Za $ ^ 40.90 ............... 200 kron
Za $	81.80
Za $ 102.25
400 kron 500 kron
Za $ 204.00 ............. 1000 kron
Za $ 407.00 ............. 2000 kron
Za $1017.00 ...r......... 5000' kron
Poštarina je všteta pri tek Kvotah. Doma so nakazane svote popolnoma Izplačajo Prež vinarja odbitka. Naše denarne pošlijatve Izplačuje c. kr. poštno 'hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprlMčne-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Dratt:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St, New York 104 St Clair ave., N. E., Cleveland. O.
OD PLUGA DO KRONE
SKISAL JAKOB BEDENEK.
ZGODOVINSKI ROMAN.
DRUGI DEL.
xvin.
((Nadaljevanje.)
V tej zavesti je odrinil tudi cesarski general konjice grof Wurm-ser proti Moguncu in Mannhei- ; mu, kjer je reka Ren ločila cesarsko in francosko vojsko. Na videz vse poletje ni bilo kaj prida videti zanimivih priprav ne v našem in ne v francoskem taboru; kdor bi pa šel tisto poletje v cesarski’tabor, začudil bi se bil, kako skrbno se je zlasti avstrijsko topništvo pripravljalo za bodoči boj. Topništveni častniki so bili že davno jedini v tem, da je treba vsekakor osvojiti mannheim-sko trdnjavo, ako si hoče cesarska vojska obdržati one kraje. — Toda kako? Topovi in možnarji, kar so jih imeli s seboj, bili so tako preprosti, da jih je bilo uspešno rabiti le na najkrajše daljave. Svet okolo trdnjave je bil cesarskemu topništvu jako ugoden, to je spoznal major Veiga takoj prvi dan, ko so došli tja. V duhu si je tudi že poiskal mesta, kjer razpostavi velike obležne možnarje, iz katerih bode pošiljal bombe v trdnjavo. Ko pa začne računjati razdaljo tistih krajev, zlasti Ra-bensteina, ki se mu je zdel posebno ugoden za možnarje, in daljino, do katere možnarji neso, takoj spozna, da z dosedanjimi možnarji ne opravi ničesar. Toda odkod novih, boljših, ker jih celo na Dunaji nimajo? Major Vega je bil v nemali zadregi, in če je bil kdaj resničen pregovor, da Bog Slovenca ne zapusti, bil je sedaj, kajti bliskoma prešine majorja prekrasna, četudi na prvi hip ma Ione neizvedna misel:	“Vlij si
možnarje sam, kakršnih potrebuješ!” Toda kje in s čim? Pod milim nebom livarnico zidati, ne kaže, ker se prav nič ne ve, koliko bode časa in ali bi ga sovražnik pri tem važnem delu puščal pri miru. Verjetneje se mu je zdelo, da bi ga sovražnik nalašč prišel dražit, kakor hitro bi zvedel majorjevo nakano. Dalje pa tudi nima ljudij, izvežbanih v tej stroki. Kar mu pride mannheimski zvonar na misel, in major tleskne od same radosti z rokami, kakor bi bil počil z bičem. Da, v Mannheimu jih vlije, kolikor jih bode potreboval, ondu se najde tudi vse za ta posel potrebno o-rodje, da pojde delo čvrsteje iz rok.
Kakor je Vega določil sam sebi, tako je poročil svojima generaloma Unterbergerju in Mun ku, in glej, niti ugovarjala mu nista, češ, kaj bi to-le stalo novcev, in če se končno vse pokaži, da niti za rabo ne bode? Predobro sta oba poznala majorjeve zmožnosti, da bi bila le količkaj dvojila o na-merjanem početji. Ko končno naznanijo Vegino misel še Wurm-serju, potrka le-ta Vego po rami, rekoč: “Prav tako, gospod major, čestitam Vam na srečni misli in sem prepričan, da mi bode izvest no še letos prilika čestitati Vam jednoč na slavnih dejanjih, ki jih bodete na nje podlagi izvrševali z novimi možnarji. Ako Vam bode treba ljudij, na razpolago jih imate okolo in okolo vsake vrste; blaga pa najdete med osvojenimi francoskimi topovi, katere ste sami pri St. Louisu priborili vojski naši. Le vzemite in topite, kar Vam drago. Bog Vam-daj srečo!” “Ekscelenca,” izpregovori general Unterberger, “kaj pa, če bi naročili z Dunaja potrebno število ljudij, ki so v tem delu že popolnoma izvežbani?”
“Kaj pravite, gospod major?” obrne se Wurmser k Vegi.
“Če bi bila moja veljavna, rekel bi, da ne. Vsega, česar bodem potreboval, nahaja se tukaj preo-bilo. Vrhu vsega se bojim, da bi mi dunajski veščaki, kakor hitro bi zvedeli o moji nakani, vsega ne pokazili s svojimi spletkami. Plavž, ki ga potrebujemo za talilo, nahaja se tudi in več za sedaj ne zahtevam.”
“Kakor Vam drago!” poslovi se "\Vurmser, in pri tem ostane.
Major Vega gre takoj med priborjene francoske topove, izmed katerih odbere toliko najbolj ob-
rabljenih, kolikor mu jih utegne na videz zadoščati za dva nova možnarja. Da jih razbiti in naložiti v plavž, iz katerega se skoro vali gost dim.
Ko sta možnarja vlita, snide se komisija, obstoječa od generalov ! in častnikov topništva in inžener-skega kora, da poskusi novino. Da bi bil uspeh prav očiten, postavijo jih v jedno vrsto z dosedanjimi možnarji in prično po skušati.
Prvi strel iz starega šestdeset-funtnega možnarja ob petih funtih smodnika je vrgel bombo 980 sežnjev daleč; oni iz novega Vegovega možnarja ob okoliščinah, povsem jednakih, 1640 sežnjev, torej ža 660 sežnjev delj. In kakršen je bil prvi strel in razlika med starim in novim možnarjem, takšni so bili vsi nastopni. Vega se je tu izkazal mojstra, kakršnega"'še ni imela naša vojska. In kakšna je bila razlika starih in novih možnarjev? — Kje je bil vzrok? V sestavi možnarjev in nikjer drugje! Stari možnarji so i-meli konec velike otline, kamor se je vlagala bomba, drugo precej manjšo za smodnik, ki je i-mela kakor velika valjasto podobo. Novim je dal Vega veliko otli-no, nekoliko daljšo mimo navadne, malo pa je pretvoril iz valjaste v ono prisekanega stožca tako, da je bila ožja plast na dnu možnarja, širja se je pa stikala z valjasto veliko otlino topokotno. Tako je odprl smodnikovim pli-novom širšo cesto do bombe, katero so isti zategadelj tudi dvignili z večjo silo in — kar je čisto naravno — tudi dalje vrgli. Komisija je bila s poskusi popolnoma zadovoljna, in kaj bi tudi ne bila, saj sta nova možnarja prekosila nje najdrznejše nadeje.
Skoro je prišel čas, ko se je Vegi ponudila prilika, svoja možnarja poskusiti v boji. Francozi so prekoračili dva dni pred Malim Šmarnom reko Ren in so, kakor smo omenili že prej, zasedli trdnjavo pri Mannheimu, katero je palaški knez prepustil francoskemu generalu Pišegriju. Naš general konjice grof Wurmser je ,pa hotel tudi imeti prav te utrd-bine, in hud in vztrajen boj se je vnel zanje med cesarsko vojsko in Francozi. Major Vega spelje svoja nova možnarja na višavo Ra benstein, od koder tako dolgo meče bombe iz njiju v utrdbino, da ,se le-ta poda cesarski vojski. Nič manj nego deset tisoč Francozov so našinci zajeli v trdnjavi pri Mannheimu, kaj šele vojnega blaga in streliva! Dober teden dnij je trajalo, odkar so se pričeli puliti za mannheimsko trdnjavo (dne 13. novembra 1795. leta) in dne 21. novembra so poročili Fran cozje cesarski vojski, da se jim podado z vsem, kar je v trdnjavi. Glavno zaslugo je imel pri tem zopet naš rojak, major Vega, ki je vlil možnarje, iz katerih je bilo mogoče bombe metati v trdnjavo, ,kar bi se brez teh možnarjev nikakor ne bilo posrečilo na toliš-njo oddaljenost. Tukaj si je Vega že drugič zaslužil viteški križec Marije Terezijinega reda, kar se jasno vidi iz odličnega izpričevala, katero so mu podpisali ondu v boji stoječi generali in častniki, ki so zajedno omenili, da je to že drugo, če ne tretje' zmagoslavno delo, vredno, da se odlikuje s križcem reda Marije Terezije, kateri je bil Vegi soglasno priznan že pred dvema letoma od slavnega kapitelja, pa mu je tedaj izostal iz neznanih vzrokov.
Izpričevalo in druge potrebščine je poslal vojskovodja nemudoma na Dunaj kapitelju reda Marije Terezije, ki*je imel v tisti bojeviti dobi na leto po več sej, v katerih je pretehtoval slavna dela neustrašnih junakov, če-li so vredna najvišje vojaške odlike — reda Marije Terezije, ali ne.
Tajni nasprotnik Vegov je moral bržkone tudi sedaj noč in dan po krtovo riti proti Vegi, da bi mu izpodjedel najvišjo odliko, katera se je i sedaj zavlekla izredno dolgo, končno pa je pravična stvar vendarle sijajno zmagala, kajti v XLII. promociji dne 11. maja 1796. leta je priznal kapitelj zopet soglasno majorju Vegi
viteški križec reda Marije Terezije, katerega mu je tudi nemudoma podelil veliki mojster tega reda, cesar Franc.
Krono vsemu Veginemu dejanju, vsej nadarjenosti njegovi in nevtrudni mSarnosti taa bojnem kakor tudi na vednostnem polji pa je podelil cesar Franc s tem, da je majorja in profesorja matematike Jurija Vego dne 22. avgusta 1800. leta na podlagi svojeročno podpisane diplome povzdvi-gnil v baronski stan v vseh c. kr. dednih deželah cesarstva. Vega je dobil i svoj grb, ki je imel po dobo srčastega ščita z gorečo granato, vrhu katere se je lesketala baronska krona.
Resnično jako redek prizor v našem narodu, da bi se človek od kmetskih roditeljev, porojen pod slamnato streho, po svoji moči .dvignil od pluga do krone!
XIX.
(	•	'v
Nedaleč od Dunaja proti jugu je stala konec pr. min. in v za četku zadnjega stoletja preprosta kmetska hiša prav ob Dunavu, za hišo pa je tekel noč in dan na velikih čolnih stoječ mlin na Štiri tečaje in stope; dalje je bila ondu stiskalnica za olje. Dela je bilo v mlinu vedno dosti podnevi in ponoči, za dve osebi še skoro preveč. Mlinar, starikav mož blizo sedemdesetih let, bil je svoje dni, kadar je še drugje služil za hlapca, pač korenjak od nog do glave, ali sedaj so ga jele od dne do dne bolj zapuščati moči. Bil je vdovec. Jedino hčer, katero je imel s svojo rajnico, dal je lani svojemu hlapcu za ženo, ki je bil že več let v njegovem mlinu in mu je bil še precej po volji, čeprav bi si ga bil želel v marsičem drugačnega, zlasti odkritosrčnej-šega. “Dokler bodem živel,” rekel je stari mlinar, “mleli in gospodarili bomo vsi skupaj, kadar pa umrem, potem naj se ukvarjajta mlada sama.” Dote hlapec Janoš tudi ni prinesel nobene, dasi je vedno trdil, da je imenitnih madžarskih roditeljev in da svoje dni podeduje tisočake. No, stari mlinar ni ravno kaj prida gledal po denarji, sicer bi hlapec Janoš ne bil tako iz lahka z dekletom priženil domu in mlina. Starec je namreč umrl kmalu po poroki — mrtvega so ga potegnili iz Duna va.
Ali se je mož ponesrečil, ali se je sam končal, ali ga je kdo drugi pehnil v vodo, živ krst ni vedel tega.
Po smrti' starega moža je pre vzel Janoš gospodarstvo in mlin. Rad je zahajal po trgovskih poslih, kakor je rekel, zlasti na O-grsko, kjer so šli njegovega mlina izdelki posebno lahko in dobro v denar, četudi so mu jih Du naj Čanje plačevali prav tako dobro. Toda kdo bi mu zameril, če jih je rajši pošiljal na Ogrsko, saj je že vedel zakaj. Razumel je tudi dobro trgovino s konji, katero je posebno živahno vzdrževal s ci gani, dostikrat pa tudi sam odšel po opravkih tja doli, odkoder je nekega dne prignal jako lepega mladega konja.
Z ljudmi ta Janoš Nemet, kakor se je namreč pisal, ni bil kaj posebno prijazen. Rajši se jih je ogibal, nego bi jih bil iskal. Celo ženi njegovi se je dozdeval nekako odtujen, odkar so ji pokopali očeta. Le kadar je barantal s cigani, izpremenil se je popolnoma; nekako domačega se je čutil med temi ljudmi.
Semkaj k temu mlinu je prihajal major baron Vega večkrat na izprehod, bodisi peš, bodisi jež, in se je navadno tudi nekoliko pomudil, danes iz tega, jutri iz one-a vzroka. Nekega dne opazi' zalega konja žlahtnega plemena na vrtu. Na prvi pogled mu je bil všeč, in pri tej priči je sklenil baron Vega, da mora biti konj njegov, veljaj, kar hoče. Toda prav tako, kakor si ga je Vega želel pridobiti, ljubil je krasno žival tudi mlinar Janoš; na prodajo mu ni bila za nobeno ceno. Skoraj bi bil dal rajši mlin nego konja od hiše, tako je bil zaverovan vanj. (Dalje prihodnjič.)
n

SEVEROVO
GOTHARDSKO OLJE
sedaj 25 in 50 centov
Kadar potrebujete kako mazilo, kupite tistega, ki je prestal skušnjo že več nego trideset
let. Kupite
it i..- L.! - jL&k
Severovo Gothardsko Olje
(Severa’s Gothard Oil)
Priporoča se zoper vsakovrstne bolečine in okorelosti. Zmanjša oteklino, prežene bolečine ter okrepi mišice in sklepe. Je zelo zanesljivo mazilo zoper revmatične bolečine. Sedaj 25 in 50 centov.

Kislo izpeiiavaoje,
napihovanje, slaba slast, zapeka, o-motiea, slabost in splošna onemoglost so učinki prebavnih nepriiik.
SEVEROV 2E10DONI GRENCEC
(Severa’s Stomach Bitters)
popravi prebavo in odpravi gori omenjene neprilike. Kupite ga.
Cena $1.00.
Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila. Ne vzemite nadomestitve.
Nosni katar,
senena mrzlica, naduha, katero povzroča kako razdraženje v nosu ali v zračnih prehodih in prehlad v glavi rabijo hitro pomoč-
Severovo Mazilo zoper katar
(Severa’s Catarrh Bal m)
je zanesljivo zdravilo zoper take neprilike. Naredi dihanje lahko, uteši razdražene mreniee v nosu ter s tem olajša bolnika. Cena 25 centov.
Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
• Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 TV. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
EVERA CO.
CEDAR RAPIDS IOWA
			
			
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Sakser
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
o,
DELO!	DELO!
Se dobi v gozdu pri J. Stephenson Co. Wells, Mieh. Delo je stalno za več let po zimi in po leti; režejo se hlodi (loksi) in drva od loksov. Plača $1.00 od tisoč čevljev, od drv pa $1.25 od sežnja. Gozd je lep in v ravnini. Natančno pojasnilo daje
val. candoni
J. S. Co. Čamp 4 Wells, Mich.
OGLAS.
NA PRODAJ je v veliki slovenski far-marski naselbini prodajalna z groce-rijo in mešanim blagom. Proda se pod ceno radi odhoda — Več pove uredništvo.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje piv© iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
£
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
*■*"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se
vam list redno pošiljal
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
ÏOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-S3rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, I1L
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohto.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa,
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St. M Ich Iga* City. tod.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOG AR, 1307 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St. Chicago, UL FRANK GODINA. 1441 Fullerton St, Chicago, 111.
MOHOR. MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los Benko, 11150 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo eredo v mesecu v Stastny-evl dvorani, 2005 Blue Island ave.
Novo pristopla društva.
K dr. št. 125, Greensburg, Pa.: J. Kondardi, 4801; M. Jordan, ■4802; F. Stražišar, 4803; A. Gorenc, 4804; J. Lakota, 4805; A. Kebe, 4806; Frančiška, Stražišar, 4807; A. Petrič, 4808; J. Makove, 4809.
K dr. št. 126: Pittsburgh, Pa.: F. Gerlovich, 4810; M. Klemenčič,, 4811; L. Urenišek, 4813; A. Scheff, 4814; L. Truger, 4815; J. Varoga, 4816; F. Starman, 4817.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 2: J. Istenič, 4695; J. Mihelič, 4696.—K dr. št. 3: M. Bodlaj, 4697; Angela Suštič, 4698; Mary Omersa, 4699; Ivana Ko-inan, 4700.—K dr. št. 5: J. Resnik, 4701.—K dr. št. 7: J. 'Dolenc, 4703; Frančiška Kottar, 4704; F. Šenčur, 4705.—K dr. št. 10: M. Milavc, 47006; I. Kaučič, 4707; M. Mlinar, 4708.—K dr. št. 14: M. Strgar, 4527.—K dr. št. 17: J. Žujner, 4709; Agnes Serjak, 4710; F. Jeršin, 4711.—K dr. št. 18: J. Lukan, 4712.—K dr. št. 22: A. Bratož, 4713; G Matiš, 4714.—K dr. št. 23: J. iŠprohar, 4715.—K dr. št. 24: F. Sedušek, 4716; P. Fieczko, 4717; F. Vrtačnik, 4718.—K dr. št. 26: J. Torkar, 4719.—K dr. št. 27: J. Bregar, 4720.—K dr. št. 28: Katica Drvenko, 4721,—K dr. št. 31: V. Gašperovič, 4722.—K dr. št. 34: J. Turnšek, 4723.—K dr. št. 36: J. Erjavec, 4724.—K dr. št. 39: J. Biščak, 4662.—K dr. št. 42: A. Spolar, 4725.—K dr. št. 43: P. Kan-jer, 4726.—K dr. št. 44: Š. Gregorčič, 4727.—K dr. št. 45. A. Gregorin, 4728; J. Mušič, 4729; A. 'Za jec, 4730.—K dr. št. 46: G. Jaklevie, 4731.—K dr. št. 50:Mary Glojek, 4570.—K dr. št. 51: J. Kranjc, 4734.—K dr. št. 55: F. Bozovičar, 4736; F. Kern, 4737; A. Keržišuik, 4738.—K dr. št. 56: F. Burnik, 4739.—K dr. št. 59: J. Brezovec, 4740.—K dr. št. 71: L. Karničnik, 4742.—K dr. št. 73: J. Zrinšek, 4743,—K dr. št. 76: F. Motika, 4744; J. Majdič, 4745.—K dr. št. 81: F. Ausec, 4746.—K dr. št. 86: Ig. Perne, 4747; M. Ponebšek, 4748; A. Plišek, 4749.9—K dr. št .87. A. Keržičnik, 4750.—K dr. št. 88: P. Kviatkovsky, 4751; A. Nagolil, 4752; M. Pretnar, 4753; L. Kreul, 4754.—K dr. št. 92: Antonija Stunac, 4755.—K dr. št. 93: J. Vidiš, 4170.—K dr. št. 94: A. Filipič, 4756.—K dr. št. 97: J. Banovec, 4757; G. Maurin, 4758.—K dr. št. 99: M. Škerjanc, 4759; J. Rauch, 4760; M. Pustovrh, 4761; J. Zadrgal, 4762; J. Vidmar, 4763; J. Čuk, 4764; F. Jagodic, 4765.—K dr. št. 100: Frančiška Novak, 4766; J. Fritz, 4767; F. Osblad, 4768; A. Viderwol, 4769.—K dr. št. 101: S. Anzelc, 4770.—K dr. št. 102: P. Benčan, 4771; F. Jurca, 4772; F. Bole, 4773,—K dr. št. 1070: Mary Golobič, 4774.—K dr. št. 109: J. Petrovich, 4775.—K dr. št. 112: F. Režek, 477.—K dr. št. 113. J. Pelan, 4778; M. Strniša, 4779; F. Kamnikar, 4780; M. Šautelj, 4781; F. Strniša, 4782; A. Srovin, 4783; R. Kodela, 47884; Ig. Samec, 4785.—K dr. št. 117: M. Grošelj, 4786,—K dr. št. 118: A. Turk, 4787; J. Krajnc, 4788,—K dr. št. 119: J. Princ, 4789; R. Getzinger, 4790.—K dr. št. 120: Mary Mencinger, 4791; Berta Telatko, 47929; Mary Samarin, 4793; Fany Vesel, 4794; Agnes Lunder, 4795; Ivanka Lovšin, 4796; Fany Sinkovič, 4797.—K dr. št. 121: V. Tratnik, 4798.—K dr. št. 122: M. Vossel, 4799.—K dr. št. 123: J. Fuerbas, 4800.
Prestopli člani in članice.
Od dr. št. 2: F. Matko, 3256; A. Matko, 3539 k dr. št. 119.—Od dr. št. 4: G. Ložekar, 3786 k dr. št. 51.—'Od dr. št. 5: A. Obed, 1140; J Boltes, 3107 k dr. št. 103; A. Resnik, 3884 k dr. št. 107.—Od dr. št. 6: J. Pistotnik, 149 k dr. št. 43; V. Hmelich, 1146 k dr. št. 109; A. Pistotnik, 152 k dr. št. 115.—Od dr. št. 11. J. Javornik, 875; L. Javornik, 1891 k dr. št. 13.—Od dr. št. 17: J. Karish, 1416 k dr. št. 81.—Od dr. št. 21: A. Jančar, 214 k dr .št. 9.—Od dr. št. 24: F. Serjak, 3982 k dr. št. 17.—Od dr. št. 29: A. Gradišnik, 672; F. Mesojedec, 679 k dr. št. 51.—Od dr. št. 30: A. Renko, 689; R. Renko, 4544 k dr. št. 119.—Od dr. št. 32: F. Petelin, 3378 k dr. št. 15.—Od dr. št. 34: J. Zorman, 790 k dr. št. 46.—Od dr. št. 37: A. Sire, k dr. št. 89: F Dečman, 1440 k dr. št. 10.—Od dr. št. 41: J. Becele, 976 k dr št. 55—-Od dr. št. 44: J. Turšič, 1036 k dr. št. 13; J. Vidmar, 740 k dr. št. 107.—Od dr. št. 46: T. Jalen, 3419 k dr. št. 24.—Od dr. št. 51: F. Muzga, 682 k dr. št. 29.—Od dr. št. 53. A. Vezovinšek, 1129 k dr. št. 48: A. Skander, 1970 k dr. št. 63.—Od dr. št. 56: M. Peternel, 1384 k dr. št. 54.—Od dr. št. 58: M. Frelih, 4330 k dr št. 17.— Od dr. št. 61: M. Esapko, 1463 k dr. št. 28.—Od dr št. 71: J. Jeras, 624 k dr. št. 103; J. B>alog, 2984; M. Močilar, 3607; Mary Balog, 4016 k dr. št. 80.—Od dr. št. 80 : J. Bezilj, 4158 k dr. št. 112.—Od dr. št. 83: M. Podpečan, 3127 k dr. št. 4.—Od dr. št. 86: M. Kokalj, 198 k dr. št. 10; L. Molka, 4030 k dr. št. 15.—Od dr. št. 89: F. Tomažin, 3625 k dr. št. 113.—Od dr. št. 92: J. Petkovšek, 3118; k dr. št. 46; J. Gašparae, 4458 k dr. št. 83.—Od dr. št. 100: J. Rupnik, 3875 k dr. št, 63,—Od dr. št. 102: J. Dovjak, 3662 k dr. št, 107,—Od dr. št. 103. J. Toličič, 3674 k dr. št. 107; F. Mikuš, 3878 k dr. št. 118.—Od dr. št. 106: J. Godina, 3775 k dr. št, 53,—Od dr. št. 107: J. Prešeren, 1054 k dr. št, 45.—Od dr. št. 112: F. Kodra, 4226 k dr. št. 107.—Od dr. št. 119: J. Gorenc, 4472 k dr. št. 24.
Od dr. št. 1: A. Kitz, 511; J. Stariha, 2627; L. Belieič, 2824; J. Jansha, 1087.—Od dr. št. 2: J. Udanič, 1121.—Od dr. št. 4: J. Po-gornik, 281; J. Blatnik, 342; I, Potočnik, 1575; J. Felicijan, 3055; F. Kračnik, 633,—Od dr. št. 7: L. Povše, 398,—Od dr. št. 10: f!
Slabe, 252: A. Stanonik, 256; L. Wessel, 1678; I. Hočevar, 500._Od
dr. št. 11: A. Shaffernegger, 277.—Od dr. št. 14: E. Podobnik, 1815; A. Potokar, 1323.—Od dr. št. 16. J. Baran, 453.—Od dr. št, 19: A. Auein, 1910.—Od dr. št. 20: V. Kantoni, 506.—Od dr. št. 21: F. Masel, 509; J. Kobilšek, 2953; J. Saie, 2952; M. Saic, 29950; F. Saic, 29951,—Od dr. št. 22: J. King, 10806; J. Buh, 1994,—Od dr. št 24:
J.	Brenčič, 482; F. Adler, 2979.—Od dr. št. 27: A. Močnik, 4108.— Od dr. št. 33; F. Plazzotta, 130; J. Fink, 2158,—Od dr. št, 34: J. Turnšek, 4723.--Od dr. št, 36: C. Welletz, 3768.-JM dr. št. 38: m! Fabjan, 868; J. Klančnik, 2868; M. Klančnik, 3307,—Od dr. št. 43: L Slapar, 860; M. Supan, 992; K. Matkovič, 3997,—Od dr. št. 45: A. Gergorc, 3387.—Od dr. št. 51: L. Krall, 1512.—Od dr. št, 52. V. Kotar, 1288; F. Majnik, 1735; K. Ernožnik, 1286; Ig. Dolenc, 925; M. Kotar, 1854; J. More, 2116; F. Sedlar, 2502; M. Vadnal, 3597; Ig. Čeligoj, 3600.—Od dr. št. 55: J. Žemva, 1856; J. Remec, 1348.— Od dr. št 57: J. Walencek, 1388; F. Lapuh, 1936; F. Hribar, 2559,— Od dr. št. 59: F, Krištof, 2170; J. Brenčič, 4579,—Od dr. št. 69:
K. Levstik, 3433.—Od dr. št, 70: F. Kočevar, 1782.—Od dr. št 72-
T.	Ružek, 3397.—Od dr. št. 83: J. Rački, 2782; T. Gašparae,’2994,— Od dr. št. 85: R. Petshnik, 1010; A. Grosel, 4350.—Od dr. št. 92:
J. Kolenc, 113.—Od dr. št. 98: J. Konda, 3503.—Od dr. št. 105- A Jurečič, 1720; A. Grili, 3660.^0d dr. št. 106. J. Klepo, 3782j P. Muč, 3776.—Od dr. št. 109: A. Šubic, 1676.—Od dr. št. 110: M. Zalokar, 2232; J. Rašelj, 3395; J. Kohne, 4201.—Od dr. št. 115: M. Ribnikar, 158.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 4: M. Močnik, 3082; G. Ložekar, 3786,—Od dr. št. 10: ■L Hribar, 3430; M. Pavlovič, 312; J. Žerjav, 3964; M. Zadnikar, 3966,—Od dr. št. 14: J. Kaučič, 2845.—Od dr. št. 16: Ana Primožič, 942; A. Smodila, 2857; F. Skok, 2370; J. Šimenc, 4096.—Od dr. št.
18.	M. Rešek, 3797,—Od dr. št. 21: L. Sinkove, 514,—Od dr. št. 24: d. Sušnik, 5858; J. Klančnik, 3818.—Od dr. št. 26: A Kužnik 501-L Sušman, 248; F. Valjavec, 1824; M. Urbanič, 2961; J. Ceglar’ 3732; A. Perko, 3821,—Od dr. št. 27: J. Logar, 3573,—Od dr. št. 31 • M. Mlinač, 719; J. Gusminkov, 1602; M. Paulovie, 2325; A. Lauše, 3145; I. Spoja, 3719; J. Brekovič, 4119; M. Milošič, 4308.—Od dr.’ št. 41: H. Saje, 3590.—Od dr. št. 50: Mary Glojek, 1209; Mary Glojek, 4570.—Od dr. št. 51: M. Brezovnik, 3243.—Od dr. št. 61: J.
roha, 2677,—Od dr. št. 68: M. Flajnik, 2765; F. Suhodolc, 4014,— Od dr. št. 73: A. Bytaft, 2578.-J0d dr. št. 79: J. Dagarin, 4348-
K. Bogataj, 4594,—Od dr. št. 83: S. Mrvaš, 3616,-Od dr. št. 92:’
G.	Demetr, 3119,—Od dr. št. 98: J. Kastelec, 3502,-Od dr. št. 101:
J Anželj, 3645.—Od dr. št. 103: F. Zonkovič, 3675; A. Kovač 3671 • J. Hrovat, 4686.—Od dr. št. 105: F. Zalokar, 3767,—Od dr št 110 ’
S Dendiš, 4200,—Od dr. št. 122: F. Jakše, 4506; F. Pek, 4510,-Od dr. št. 123: J. Fuerbas, 4800.
Črtani člani in članice.
Od dr. št. 5: F. De Bortolo, 3787; A. Konestabo, 4090.—Od dr. št. 19: J. Brodnik, 493.—Od dr. št. 30: J. Klemenčič, 377.—Od dr. št. 31: J. Koprijanski, 2440; I. Špehar, 4305,—Od dr. št. 33: F. Leznar, 564,—Od dr. št. 41: F. Kožele, 4566,—Od dr. št. 55: f' Frank, 1357.—Od dr. št. 56: L. Slamnik, 2558.—Od dr. št." 64: J. Ko-sober, 2312; J. Poljšak, 3320; J. Buehovie, 3730.—Od dr št 69- G Zimerman, 3396,—Od dr. št. 105: F. Kravanja, 1944; Rozi Drolc’
766.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi durštvo št, 109 S. S. P. Zveze
DNE 17. AVGUSTA v Josip Penca dvorani.
Vabijo se tudi sosedna društva, rojaki in rojakinje, da se blagovolijo vabilu v obilnem številu odzvati.
Na svidenje torej 17. avgusta ob uri vjutri.
John Brovich, tajnik.
‘THE SIXTH CITY’
i.
Kaj naj jemo?
Najnavadnejši odgovor na to vprašanje je: “Dobro hrano in to samo toliko kolikor je neobbodno potrebno.” To nas bo vzdrževalo v popolnem zdravju za delj časa. Dobra, prava hrana je ona, ki vam najbolj ugaja, ki vam ne provzro-euje neprilik, težkoč in utrujenost. Tudi se nesmete prenejesti. Ako bi potem še opazili, da vaš želodec še ni vredu, ali ko bi čutili nerednost v črevih potem takoj rabite Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo očistilo vaše prebavne organe ter odstranilo vzrok vnetij. Ono bo vzposobilo te organe za delo ter tako zabranilo vsa-kojake nerednosti pri prebavi hrane. Ono je zelo dobro v boleznih želodca in črev, kakor tudi proti nervoznosti in oslabljenju krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Tri-nerjev liniment je zelo močan in pomaga največkrat takoj če se ga tudi samo enkrat rabi.
(Advertisement)
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafofonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	( Denver, Colo.
(Advertisement)
Cleveland je industrijelno me sto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvo jem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto i
700,000	prebivalci. K temu je naj več pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je. pa tudi zajedno naj večja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblet je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za'vsako delo. Prepričajte se!
I.	SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
ISCEM prijatelja in sodruga izzavojaških let Franka Kikelj.
Slišal sem, da živi nekje v South Chicagi. Prosim ga, da se mi javi, ali mi naj njegov naslov naznani kdor ve zanj. Frank Zavolovšek, 256 Hanover St., Milwaukee, Wis.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNI
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL,*CANAL 440
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva intrgovoe.	... ...	... ... ...
SLOVENSKI DRUŠTVI
št. 88 S. S. P. Z. in Court 77 Fo-resters of America v Panama, 111., priredi
9.	AVGUSTA T. L.
v lastnem parku tretjo skupno veselico.
Veselica se prične ob 6. uri zjutraj, ples pa ob 1. uri popoldne in
ode trajal do polnoči.
Igrala bode italijanska godba.
Na razpolago bo vse najboljše, pivo, prigrizek, smodke, sladoled itd.
Se priporočamo.	ODBOR
F. Petrich, tajnik.
Unijski znak je znamenje boljše plače in boljših delavskih razmer.
DENAT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ....... Kron	50
Za	$ 20.50 ....... Kron	100
Za	$ 30.85 ....... Kron	150
Za	$ 41.00 ....... Kron	200
Za	$ 61.50 ....... Kron	300
Za	$102.50 ....... Kron	500
Za	$204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ..... Kron'	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje In prodaja inozemski denar. Austro-Ogrskl denar se kupuje bre-z odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
G. VOKOUN
Hll W. 18» St., Chica*«.
V moji trgovini ae dobe PrT® vrste cigare, dobre svalčice in ratno-ličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi jal-nica dežnikov in pip
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK 1669 Blue Island Avenue,
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in »»jv* vžrtka za par eentov n biljard» mi*o na razpolaga to «c ftrA v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave Chicaga. »J
Telefon Canal 1439.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 eentov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, Ul.
ISO II
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
«or. 19. Plač*.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. la Macola Streot
Prost gorak i» mrzel prigrizek vsak dan-
J. F. HALLER GOSTILNA
pri« vrat*.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Dona# in importirani likerji.	Tel. Canal *398.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
Dobra linijska Gostilna,
••
dobi
Sí Jos. S. Stastny
zek.
2005 Blue Island Ave.
velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve la zabave.
ODVETNIK
PATBWTÏ
CARL STROVER
(Sob« štev 1009)
193 WASHINGTON ST.	CHICAOO, ILL
Tnt. 8989 MAIN
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodoviee, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam

BINGO CIGARE f
f CHARLES HLAVA, izdelovalec * 2342 So. Kedzie Ave., Chicago, f
i Telefon Lawndale 5616	^
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sehoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
Telefon.: Canal 3014
NAZDARI
S A L O O N
s ke^jiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vina Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. P otre že m vsakemu točno in la borna
MARTIN TOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, I1L
“The Roosevelt Saloonw
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mntta pivom Itd. — Se priporoča Slovencem!
The Konrad Schreier Ca.
Shebojgan Wla.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
t*
Glas Svobode
Thk Voici ofLibbwtt)
weekly
99
(»nbU.hed by m V. KONDA <& CO
3622 W. 26 Street ‘'“‘caito, Illinois
subscription $2.00 per veer. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
»Glas Svobode» ibhaja vsaki petek
_--------------in velja ------------------
SA AMERIKO:
Za oelo leto...............82.00
«a pol leta.................$1.00
*A EVROPO:
Za oelo leto...............$2.50
za pol leta.................$1.25
IfAlLOV ZA DOPI0* m POŠILJATVB JI
GLAS SVOBODE
1812 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi biviUi.44» prosimo naročnik da nam natauoino naznanijo poleg No viga tud «vabi nazlov.
»$1
BOŽJI SLUŽABNIK IN SPEKULANT.
Je dobil radi rasnih zločinov dve leti težke ječe.
Pod 16. junijem t. 1. poročajo iz IŠtirije, dunajskim časnikom sledeče.
'Razprava proti brezvestnem župniku Karl Friš, ki je sedaj kot katehet na javnih šolah na Dunaju, stal pred dunajsko poroto, je končala s tem, da so ga porotniki spoznali krivim goljufije, krive prisege, poneverbe in kride. Po tem pravoreku ga je porotno sodišče obsodilo v dveletno težko ječo.
Razprava je spravila na dan zelo zanimive stvari. 'Nekem hišnem posestniku je far pravil, da bo dobil od igralke dvornega gledališča imenom Schratt 60,000 kron. Mož tega farju ni verjel in obvaroval se je škode.
Preddelavca Jože Uraniča, je bogoboječi lopov na naslednji način obdelavah Hčer Uraniča je hodila v šolo pri Frišu. Nekega dne pravi v šoli dekletu, naj oče k njem pride. Oče je šel tja in nazaj je prišel revnejši za 5 srečk v vrednosti 1000 kron. Toda to Frišu še ni bilo dovolj. Poskusil je od Uraniča izvabiti še 8000 kron, sklicujoč se na svojo “duhovsko čast”. Mož mu pri tej priliki ni šel na lim; ali ko je nekaj dni pozneje na cesti srečal Friša, kar je leta označil za “božjo voljo” in res mu je Uranič dal 8400 kron Uranič je potem kot priča izpovedal, da je dobil nekoč pismo od dunajskega odvetnika dr. Raben-lechnerja s povabilom, naj pride k zborovanju Frišovih upnikov, S tem mu je bila dana nada, da bodeta dunajski kardinal Nagi in pa škof iz Linča vse poplačala Kmalo potem je zopet dobil piš. mo, v katerim mu je bilo naznanjeno, da se za bivališče Friša ne zna in da kardinal nič ne plača.. Ker je priča pred sodnijo dr. Ra-benleehnerju, ki je zastopal far škega lumpa, v obraz povedala, da je bila takrat držana za norca, je vrli odvetnik dr. Rabenle-ehner grozil s tožbo žalenja.
Iz zapisnika, ki je bil spisan na podlagi izpovedbe neke gospe iz Štirije, je razvidno, da ji je Friš za 1200 kron prodal hišne opreme in njeno hčer spravil v Line v poštni tečaj. Za dekličjo oskrbo v Linču, je plačal mesečno 60 kron.
J. R. je izpovedala, da je Friš hišno opremo, katero je bil dal njeni materi, po enem letu nazaj zahteval. Intimno z Frišem ni občevala, kakor je splošno mnenje. Toda kakšne namene je ž njo i-mel, ona ne ve, njegovo obnašanje proti njej, na vsak način ni bilo korektno.
Neko osebo, katero je Friš spoznal kot dušni pastir kaznilnice, jo je po prestani kazni povabil na izlet v St. Valentin. Drugim dekletom, ki so se v hotelu Schiff kuhati učile ali so bile vposlene, je večkrat darila dajal.
,Za vso zlo, katero je povzročil ta “blagoslavljenec”, je dve leti ječe neznatna kazen v primeri, kakor se kaznuje druge ljudi.
Nehote se nam vsiljuje praša-nje, od kod to pride, da zgreši svoj poklic človek, ki je v prvi vrsti poklican kot učitelj ljudstva? Kako more zgrešiti pot poštenosti človek, ki zahteva od vernikov brezpogojno pokorščino, ki ima vsaki dan opravilo s svetimi tajstvi in ki bi moral resnično živeti kot visoko stoječi človek nad svojimi verniki?! Res je za-
gonetka, ki je ni lahko za rešiti. Človek brez izobrazbe, brez prave odgoje, brez zaslombe v človeški družbi, morda glad, beda, mraz, bolezen in sto druzih nepri-lik, — zgreši pot, kar se nikakor ni čuditi; toda človek izobražen, ki živi v. preobili brezskrbnosti pa postane lopov, izvržek človeške družbe, takim ni odpuščanja in vsaka kazen je zanj premala.
Tedaj, kdo je temu kriv? Današnji družabni red ne, kajti zločini, ki jih doprinašajo farji, nimajo ničesar opraviti z družabnim redom; a urednik Jolietske plenice pa trdi, da za farske pregrehe cerkev tudi ni odgovorna.
Da, cerkev ni odgovorna za tisoče in milijone zločinov, ki so jih farji od najnižjega do najvišjega že izvršili, to mi radi in brez pridržka verujemo. Kako pa hoče biti cerkev odgovorna za lopovščine farjev? Kdo in kaj pa je cerkev???
Poiskusimo rešiti to vprašanje.
S prva je zemljišče, (ameriška lota); to zemljišče kupijo ljudje “verniki” in drugi, na katero postavijo poslopje — naj si bo leseno ali pa zidano —. Tedaj poslopje je dograjeno in sedaj pride škof. Le-ta izgovori nekoliko, za preprosto ljudstvo nerazumljivih besed, poškropi z vodo, katera niti pitna ni in malo pokadi in cerkev je gotova, s pristavkom, da si jo škof takoj prilasti, oziroma v last rimskega papizma spravi.
Iz tega čitatelj razvidi, da je cerkev od konca do kraja človeško delo.
(Namen cerkve je, da se v njej in okoli nje shajajo “verniki”, kjer molijo in časte svojega boga in pa da slišijo “božjo besedo”, katero oznanjuje duhovnik, “božji namestnik”, kakoršen je bil n. pr. zgorej opisani Friš.
Koliko zaleže tako bogoslužje in taka “božja beseda”, to vidimo vsaki dan!
Tedaj cerkev je zbirališče vernikov in nič druzega. Ali vidite: gostilna je tudi zbirališče, in da se v takim zbirališču opijani največ pristnih “vernikov”, to je znana stvar, kakor je tudi znano, da se v pijanosti največ pretepov zgodi. Sedaj je vprašanje, je li gostilna kriva pretepov? Ne! Kriv je gostilničar, ki da preveč .pijače. ‘Tedaj gostilna ni kriva tepežev in cerkev ni odgovorna za zločine, ki jih doprinašajo lopovski “božji namestniki”.
Cerkev je hlev, v katerim se shajajo “bravci”, koštruni, cepci in tepci, ki poslušajo nekaj, ko sami ne vedo — kaj!
TRUST JEKLA V SVETOVNI TRGOVINI.
Formozi tračnice, v Islandu jeklene mostove in v južni Afriki žice za ograje. Dražba ima lastne parnike in ima tudi druge v najemu, da jeklo prevažajo v pristanišča, kjer ni redne plovne zveze. V Bolgariji je naredila znatno kupčijo v žičnih izdelkih, in žrebljib. Ona je glavna naročnica Levant-ske črte, da doseže Varno ob Črnem morju. Popred se je tja dospelo po ovinkih; ko je pa družba jekla svoj promet v izgled stavila, je Levant-črta za njo uvedla novo službo.
Trgovina v Evropi, pravi nadalje Farrell, se je razvila, vzlic od poru ondotnih finančnih intere sov, tarifne prednosti in lokalne težkoče. V drugih krajih je evro pejska konkurenca izpodrinjena, tako je dražba v poslednjih osmih letih jeklo za jeklene stavbe do bavila v Buenos Aires vzlic nemške, angleške in francoske tekme. Vzlic tarifne prednosti za angleško blago, je dražba pred kratkim dobila pogodbo z Avstralijo za dobavo tračnic za prekozem-sko železnico in za gradnjo največjega mosta na svetu v Sidne-jn. Na Kitajskem se iznebijo svojega defektnega materijala in skozi svoj urad v Šanghaju proda vsako leto za štiri milijone dolarjev blaga, in ob severnem o-brežju Afrike, v Tangerju, Ma-rokko, Alžirju in Tripolitaniji delajo njeni konstruktorji in monterji.
DRŽAVNI TAJNIK BRYAN.
Združenih držav vnanji mini-str, ali kakor je oficielno imenovan, državni tajnik, William Jennings Bryan, se je izjavil, da on z letno plačo $12,000 nemore živeti in da bo v prihodnjih šestih tednih predaval, da s tem donosom pomnoži svoj dohodek. O tem velikanski balo! in še celo zbadljiva interpelacija v Zveznem senatu, v kateri je bil predsednik vprašan koliko plačo bi Bryan moral pravzaprav imeti, da bi mogel živeti.
To je pač nekoliko smešno, ako isti mož, ki je svoječasno napadal “denarno moč” in “plutokracijo”, a sedaj pa pravi, da s tisoč dolarji na mesec nemore živeti. 'O stvari sami na sebi zna on
grati vlogo previdnosti, tajni državni, dvorni, vladni, policijski, finančni, municipalni ter razni drugi svetniki, za vsemi temi navadno ljudstvo domneva ogromne modrosti. Toda pride to ljudstvo šele na to, da vsi le-ti troti tudi z vodo kuhajo kot oni, potem je konec pasje ponižnosti.
Tako daleč smo sedaj v tej deželi. Mi ne verujemo v višjo modrost vlade in tudi nočemo o tem slišati, da bi bil kakšen državni tajnik ali višji sodnik kaj dražega ali boljšega, kot so drugi ljud je, kateri so jih za to naredili, kar ,so. In ker jih smatramo sebi jed nake, tedaj se tudi najmanje ne spotikamo nad tem, če gospod Bryan, kot državni tajnik v volneni suknji (za $3.00) in s pokve-čenim klobukom ali s ponareje nim Panama okoli potuje in ljudem za denar predava. Mi smo ,eelo mnenja, da je to delovanje yeliko koristnejše in uglednejše, kot cehovna diplomatov, katere izid se navadno zaključi s tem, da ljudi drag proti drugemu ščuvajo in gorja na svetu povzročajo. Torej:	Bryan ima v tej točki
prav! — Phil. Tagbl.
O INTRIGAH IN GOLJUFIJAH
Vera in zaupanje v lurško vodo ste bili vzrok, da se 22 let starega Jaka Paluea, Poljaka ni pustilo na novo na ameriška tla in 18. jul. se je tozadevno obrnil s prošnjo v Washginton
Paluch bratje, Anton, Martin in Jakob, kakor pišejo amerišk novine, so prišli v Ameriko pred šestimi leti ter se nastanili v Wyoming, Pa., kjer so tudi vsi trije dobili delo v premogokopu. Pred letom dni je Jakoba ob času eksplozije zelo poškodovalo; zgubil je vid obeh očeh in obe roke. Zavarovan je bil pri nekem društvu za $500, katere je tudi prejel. Baš ko je imelo priti med njim in premogarsko dražbo do tožbe, prišel je hudobec v podobi rimokatoliškega farja ter ga pregovoril, da je šel v Lourdes na Francosko, da se tam z.lurško vodo pozdravi.
Jaka je bil zateleban v verske dogme, kot so več ali manj vsi Poljaki ter trdno prepričan, da mu pot in umit j e z umazano vodo, povrne vid in roki. Ali, reveš
prav imeti. On mora samo za na jemnino stanovanja 4000 dolarjev	“x Vlarja'Vpra'-
placati. Ministri Zdr. držav nam-| nig Deset mesecev se je reveš rec ne dobijo zasebna stanovanja | plazil okolu umazanega korita, se
Kakor poroča predsednik jeklenega trusta James A. Farrell, ima trust trgovske zveze po vsem svetu. On ima svojih 268 naselbin v 60tih deželah, “od Islanda do Fidži otokov.” 40,000 nameščenih je samo v neposrednem izvoznem prometu vposlenih, kar se je od 31 milijonov dolarjev leta 1904 na 92 milijonov v letu 1912 povzdignilo. 90 odstotkov ameriške inozemske trgovine z jeklom se nahaja v rokah dražbe. Težkoče obstojijo samo v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in na Ruskem zaradi visokih carin, in v Nemški-južni Afriki je komaj kaj za narediti, ker (Nemci imajo sami v rokah tamkajšno trgovino železa.
Ceniki trusta izhajajo v nemškem, francoskem in portugiškem jeziku, in glavna naselbina v New Yorku, preskrbuje dopisovanje v vsih jezikih sveta, v angleščini, francoščini, nemščini, ruščini, kitajščini, japonščini, hindostanšči-ni itd. Njujorški urad je takore-koč enciklopeda za ameriške tovarnarje glede trgovskih odnoša-jev v tujih deželah in velikokrat si izposodijo drugi industrielci prodajalce te dražbe za svoje trgovine.
Trust je tuje trge temeljito proučeval in svoje izdelke deloma pod ogromnimi stroški prikrojil vsakokratnim potrebščinam.
Inženirji in izvedeni delavci so bili razposlani, da na lici mesta postavijo stroje, mostove itd. Nobena poščerina družba ne bi bila piogla to sama izvršiti. Silna iz-dera izdelkov omogoči dražbo, da zadosti vsem zahtevam, od prožne
vzmeti do jeklenega mostu. V Pa-j slanja nje udanost in pokorščina tagoniji je dražba prodala žice, v med ljudmi, ki se jim poljubi
,od države in potem mora državni tajnik po družabni navadi sprejemati in pogostiti diplomate in druge 'odlične osebe, katere se-yeda nemore sprejeti v kakem “ Boardinghousu ”. 'On jih sicer ne pogosti z vinom, ker je tempe-rencler, toda stvar ga le denar stane in sploh mu morda njegova plača ne dostaja za njegov uradni časti primeren nastop. Ako pa noče svoj denar dokladati, morebiti ga za dokladati tudi nima, te-<Iaj seveda si mora poiskati kak postranski zaslužek, kakor to mnogokrat tudi drugi ljudje store. Ako so tedaj ministri sploh o-pravičeni za dopust, in proti tem ni za oporekati, tedaj ni za zapo-pasti,kaj bi se moglo proti temu reči, če Bryan svoj prosti čas porabi za predavanje. In če mu ljudje za njegove govore plačajo, ni to tudi nikogar briga.
Seveda, iz fevdal-aristokratič-nega stališča, po čem je takšen vnanji ministr zelo dostojanstvena in skorej nepristopna oseba, gori do vratu natlačena z državnimi tajnosti, se sicer zanj to ne spodobi. Ali toliko bolje. Mi hočemo imeti demokratično vlado, in nemoremo kaj napačnega v tem najti, ako državni ministr svoj ovratnik sname in suknjo sleče, če mn pri poletnem predavanju prevroče postaja. To mu kot pristnemu Amerikancu nemore škodovati in za zaničljivo mežikanje aristokratične bande se mi ne brigamo.
Zategadelj smo v tej točki “popolnoma in vseskozi” za Bryana; mi še celo trdimo, da on pri tem deluje, seveda nevedoma, v prid velike misije, da zadnjo domeno aristokratične in razredne države izpodkoplje. Popred je bilo vse tajno” v državi za prebivalstvo iste, in imelo je zanj tajinstveno ostati, da bi imelo toliko večji u-gled in strah pred groznim strojem. Kajti na to se pred vsem na
zmival, izpiral si rane, molil, pro sil, se spovedoval in pokoril, in ko ga brat Anton, ki ga je sprem ljal, opozori, da je blagajna že skoraj prazna, sta se podala na, pot ter 18. jul. z francoskim parnikom dospela zopet v New York. Y New Yorku so ju spravili na o tok solza. Jaka je še vedno veroval v čudež lurške vode ter neprestano mislil: sedaj pa sedaj se mu bo zopet zasvetilo pred očmi. Iz premišljevanja ga je predramilo sporočilo naselniške oblasti rekoč, da ju ne puste več v deželo; boje se da bi postala deželi v nadlego.
Zastopnik Poljskega društva v New Yorku ju je obiskal in ju pregovoril, da sta se obrnila v Washington. Mislijo, da poškodovani Jaka dobi od dražbe toliko denarja, da se lahko preživi do smrti in stem razlogom je šla prošnja v Washington ter sedaj pričakujeta žrtvi ameriškega kapitala razsodbe istega.
To je storija, nizka, umazana in goljufiva, ki smo jo posneli iz meščanskega časopisja.
Tu se nahaja siromak poljski premogar, ki je bil v rovu poškodovan od eksplozije plinov, povzročene po nemarnosti in požrešnosti lastnikov rova, za katere je delal in proti katerim ima reveš brezdvomno dobro stališče tožiti jih za odškodnino.
In tu vmes se je prikazal umazani rimokatoliški far, izrodek človeštva, ki je postal orodje družbe, in tako se je Kristov namestnik v službi kapitala vrgel na žrtev istih ter jo pregovoril, da zapravi denar, ki ga je dobil od društva za rimokatoliški humbug na Francoskem! In kakor vidimo je bil to pogoj, ki je speljal vbogega Poljaka na led in izven mej one države v kateri je bil poškodovan ter premogarsko družbo obvaroval tožbe za odškodnino.
Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je dobil far iz te transakcije.
Pa to ni še vse. Premogar se je vrnil v deželo v “deželo svobode” in postava za tožbo za odškodni-,no je tudi še merodajna, njemu se pa vstop v deželo ne dovoli z razlogom, da bi postal ljudstvu v nadlego.
Delavec, ali vidiš skoz to mrežo, ali si tako zaslepljen da nemo reš prodreti pajčolana, ,s katerim danes “moderni” časnikarski pisatelji zamrežijo svoje pripovedi?
Enake postave, kot za konjskega tatn, zavratne morilce in o-skrambovalce mrličev, bi mogle priti tudi tukaj v poštev. Rimokatoliški far, ki je s pokoro obložil čednost ter nesramno prevaril pohabljenca, bi mogel občutiti i-sto postavo in ž njim vsa rimoka-tcliška drhal, kot so dični maziljenci ala Kranjc, Soj ar, Kasti-(gar, Pollak in drugi taki.
Lopov farski dobro ve, da je lurški bumbug nesramna lopov ščina klerikalizma, toda to mu ni branilo, da je siromaka spravil še ob tisti denar, ki ga je od društva dobil. Da, far je sposoben za vsako dejanje, samo da mu kaže dobiček. Proklet bodi tak falot!
RAZMERE NA ŠPANSKEM.
Zaveden človek si nemore po magati, da bi ne simpatiziral . ravno od farjev preplovljeno ir od rimokatoliške cerkve zariranc Španijo. Dežela, ki bi danes lab ko bila prva, najnaprednija dr žava izmed vsih na svetu, pa jt korakoma šla vedno namesto na prej — nazaj. Skušala je nosit; pretežak jarem okolu svojegi "ratu. Prizadevanje ljudstva, o svoboditi se izpod pritiska rimo Katoliške hierarhije, so čudovite in ob enem pomilovalne.
'Na Španskem z 19,588,688 ljudi, je 704 možkih in 3,007 ženskih samostanov z 12,800 menihi ir 41,000 nunami ter velikansko šte vilo raznih dragih verskih redov, ki se so še podvojili z onimi h Portugalske. K vsem ttemu pri-štejmo stroške za vzdrževanje na sto in sto cerkev in na tisoče posvetne duhovščine in vidimo obnemogel narod, ki ga k tlom pri tiska parasitična družba lenuhov Take razmere nas spominjajo na drevo, ki ga čestokrat vidimo v tropičnih krajih, ki je vse polne črnih gavranov, ki mu pijejo mo zeg v toliki množini, da nemore več rasti ter vsled pritiska hira počasne smrti.
■Zavraten umor Ferrerja po ri mokatoliški hierarhiji in Canale-jasa, je le momentno motenje velikanskega dela za reforme, ki sc v oblakih na Španskem. Papeževa vlada skuša na vse mogoče načine obdržati se na Španskem in tč tembolj, ko je že povsod, kjer je še ne dolgo gospodovala, dobila breo; razen seveda Avstrije.
Ferrer, ki ni bil ne anarhist ne socialist, za kakoršnega bi ga rada žolietska korifeja našemu ljudstvu predstavila, temveč bil je pravi svobodomislec, poln ljubezni do svojih sorojakov, katerim je pomagal kjerkoli je mogel, vedel in znal; v to je tudi žrtvoval vse svoje premoženje, gradil šole ter iste vzdrževal in otroke podučeval na lastne stroške, zakar ga je farška banda zavratno umorila. In Canalejasa zato, ko je osvobodil narod krempljev .rimskih sovragov. Canalejas je v kratki dobi svojega službovanja, kot ministrski predsednik izpeljal marsikatero reformo, predno je bil zavratno umorjen. Omenimo zakon, po katerem morajo brez izjeme vsi zadostiti vojaščini ako so drugače sposobni, to pa je zadelo klerikalne zavode, katerih prebivalci so bili do tje vojaščine prosti. Ta zakon je bil sprejet in potrjen 29. junija leta 1912. — Dragi zakon je bil sprejet za nadomestilo in odpravo starega, po katerem so priče prisegale na razpelo. In tretji, ki zabranjuje verskim zavodom iz dragih dežel se na Špansko naseljevati, kot se je to ravnotakrat dogajalo iz Portugalske. Farji so škripali z zobmi in ne dolgo potem so ga tudi zavratno Umorili.
Zelo interesantni so zadnjih petdeset let preobrati v latinskih narodih, ki so bili vedno fanatično klerikalni; da, še priprosto ljudstvo se je skušalo osvoboditi tiranstva rimokatoliške hierarhije. Tn vendar je dandanes najbolj zanimivo, ko gledamo, kako Zdr.
države odprtih rok sprejemajo je-zuvite, katere so iztirali iz gorej, omenjenih katoliških dežel, ter tako pripustili, da se je rimska cerkev v Ameriki zdatno utrdila in sedaj že steguje roke po nje-prostih zavodih. Koliko bodo še dosegli, to se bo videlo!
“SLAVNA ARMADA”.
Cleveland, O.
Bilo je po seji političnega kluba. Vojaki stare garde so s temnimi pogledi in dolgimi nosovi zapuščali dvorano, kjer so zopet enkrat doživeli tako smešen poraz. “Saperlot, ti sociji so pa od vraga,” — je . vzdihnil možakar male-postave, toda “kremenitega” značaja in navdušen vojak Tonetove-Radeckijeve armade. To spričuje-z.lasti, ker agitira okrog za “caj-tenge” matere 'božje, ki je pa bila pred leti v Clevelandu od generala Radeckijia, svojemu največjemu; sovražniku sv. Vidu tako sramotno na milost in nemilost prodana. Ni čudno, toraj, da se je pričela armada okoli slavnega “vojskovodja” tako čudovito krčiti, kajti spoznala je, da hoče imeti Radec-ki “mater božjo” v svoji sredi le-zato, da bi le njemu delila svoje — “žegne”. Višje moči” pa niso pripustile Materi Božji delati konkurenco svojemu bližnjemu sosedu in za “sveto” stvar vneti možje so ju rajši poročili, meneč, saj ima sv. Vid dovolj prostora za oba. — Poredni ljudje trdijo, da še preveč. Generali so se tolažili, saj naše dobro in verno ljudstvo rado pozabi in odpusti; potuhnili so se za nekaj časa, zadnje čase pa so pričeli zopet brcati okrog sebe. Pozabili so, da je takratna farna revolucija vzgojila može, ki so pričeli samostojno in svobodno misliti, ki so prišli do spoznanja, da hočete narod upogniti v jarem starokrajskega klerikalnega sistema. Zajedno pa so pričele prihajati iz stare domovine mlade, sveže čete, z novimi, času odgovorja-jočimi nazori, o katerih se večina Vas, ki ste prišli v Ameriko pred dvajsetimi leti niti ne sanja oziroma noče sanjati. In to so socijalisti.
Socijalist — brrr — kako vam to zaprno doni po ušesih. Grdito-ne se je javno na seji izrazil, kako grda je njemu ta beseda. Izgubi ravnotežje, samo da jo sliši. Mož ima prav. Saj Ti poredni socijalisti so mu že tolikokrat navi-hali ušesa in mu ustavili strupeni jezik in sigurno je, da mu tudi v bodoče ne bodo prizanesli. Vašemu “regiranju” in “ronajiju”, dragi moji, je odklenkalo za vselej, in priliko za “ronati” boste imeli še samo — za pečjo.
Značilno je, kako imajo svoje zastarelo gardo disciplinirano. — Smešno je gledati njih obraze, ko-jim izpodbijajo zastarele nazore možje z mladeniško novimi principi, ki se bojujejo za boljše cilje, za novi preustroj človeške dražbe. Medtem ko prvi zahtevajo od svojega “councilmana”, da jim čisti — tlak in — prižiga “laterne” pe ulicah, hočejo drugi, da se v prvi vrsti “posveti” delavcu v želodec, da z resno voljo zavzame problem delavskega vprašanja, ki tvori o-gromno večino našega naroda. — Hvaležni pač smemo biti prejš-nemu eouncilmanu. Haserodt, ki je sicer demokrat, toda gentleman vseskozi, da se ni nikdar učil slovenskega jezika in toraj ni razumel duhovitih izvajanj stare Tonetove garde. Prihranjena nam je s tem vsaj blamaža v splošni javnosti.
Feld! — cajg! — ma jster! * A#****# ***.#***.***********
VABILO NA VESELICO,
katero prirede društvo št. 107 S. S. P. Zveze
DNE 2. AVGUSTA v Yucon, Pa.
Na katero vabimo vse cenjena društva v okolici, sosebno društva S. N. P. J., S. D. P. in P. Dražbe, kakor tudi posamezne člane in članice in sploh vse Slovence in Slovenke.
Vstopnina za možke je $1. Ženske vstopnine proste.
Za dobro postrežbo jamči
ODBOR.
Več ko unijskib izdelkov kupite, več unijskih ljudi bo delalo.
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov.
¿1. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910,
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Colfumbus, Kams. TAJiNIK: Jos. Hauptman, Box 110. Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Hl.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH FETRIOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej ”toiiljajo denar na sedanjega blagajnika.
BALKANSKA VOJNA — DUNAJSKE INTRIGE — BODOČNOST JUGOSLOVANOV.
Predavanje češkega narodno-soci-jalističnega poslanca avstrijskega parlamenta, V. J. Klofača, v Chicagi.
Za “Glas Svobode” prosto sestavil Slave Trošt.
Par tednov nam so oznanjali veliki plakati v češki Chicagi, da je češki narod obiskal eden njegovih velikih svobodomiselnih mož, poznan kjer Slovani prebivajo, poznan kot eden najboljših narodnih in slovanskih poslancev avstrijskega parlamenta, mož, ki ne išče avstrijskih habsburških izdajalskih odlikovanj, ki pa gleda, da vedno pritisne ob steno morilce in tirane Jugoslovanov, ki zadnjih par let trpe in žive od visokega Triglava do Črnega morja življenje, ki je in bo na veke popisano s krvjo in tlačanstvom, in katerega so temiu dobremu in zdravemu narodu določili 'berlinski, dunajski in budimpeštanski vladni lenuhi in proti narodni volji kronani kralji in cesarji, ki bi morali viseti že kedaj na vislicah za stotisočere človeške žrtve, in za v potokih prelito kri, ki jo je popila Balkana nesrečna jugoslovanska zemlja petsto let sem! 'Njihovo zadnje krvavo “diplomatsko delo” je sedajna bol-garsko-srbska vojna ... Naj usoda sprejme to grdo liso kot delo vagabundov cesarskega dunajskega dvora, ki si je zapisal v svoj izdzajalški prapor:	Jugoslovane
mej seboj — IZKRVAVETI!! — in tudi kot svoje ZADNJE.
Bil sem tudi eden izmed tolikih, ki so nestrpno pričakovali žive resnice in ust moža, ki vživa med Jugoslovani toliko zaupanje in priznanja za ta teptani zasužnjeni narod. In slišal sem jo! Vso nago resnico, po vrsti in lepo sporedoma naštevano in analizirano, vso sodbo in obsodbo sem slišal, vse temne in svetle strani intrig dunajskega dvora, kateremu predseduje papežev naslednik “prestolonaslednik” Franc Ferdinand, kateri je med avstrijskimi narodi tako “priljubljen”, da se ne upa pokazati se na ulici . . .
Poslanec Klofač bo govoril o Juggoslovanih! Klofač bo govoril o dunajskih intrigah. Klofače, (tako ga pišejo češki listi), bo govoril o bodočnosti Jugoslovanov: torej tudi o bodočnosti mojega ljubljenega naroda, katerega ubožen sin sem sam, naroda slovenskega !
Predavanje se je vršilo zadnjo soboto v novozgrajeni prostrani in krasni dvorani Plzenskega Av-torija, na Blue Island ave. in zahodna 18. ulica- Sklicano je bilo na večer ob 8. uri. Vstopnina je bila 50c in 25c. Bil sem v dvorani pol ure preje, in skoro je bilo že vse zasedeno češkega občinstva, kljub temu, da je bila sobota in prava čikaška vročina. Dvorana je bila do zadnjega sedeža zasedena. 'Na odru se je pokazal poslanec in predavatelj Klofač. Burno ploskanje je buknilo po dvorani
in živio klicov ni ponehalo, dokler se ni dalo znamenje raz odra, da b: rad Klofač govoril. Vse je utihnilo kot na povelje, in vsak si je hotel kar najboljše ogledati poslanca in si ga utisniti v spomin. Klofač je srednje visokosti, lepega stasa, zalitih lic s pokončnimi črnimi brki, modro-sivih oči z ščipalnikom na pravem češkem nosn, visokega odkritega čela z nazaj padajočimi svitlo-čmimi lasmi. Nejgove kretnje in geste gentlemanske in neprisiljene. Govor miren, lahak in razločen. Svojega govora ni prekinil niti za minuto. Beseda mu je tekla kofDemo-stenu. Klofač je fin govornik; govornik, ki naredi utis na poslušalce: tri ure je govoril, in pri tem nikdar bil moten, niti z medklici. Ta večer je bil posebno na svojem mestu. Menda je videl pomen svojih besed in svojega nastopa še v lepši luči kot v korumpiranem parlamentu ob kanalu Dunava. In slišali smo tole’:
NAROD JE VSTAL! Svet se je prebudil razočaran: Balkanski •zavezniki so napovedali Turčinu vojno, vojno na življenje in smrt! Diplomat je, ki so bili o tem poučeni, so si mencali rake, tisti, kateri so prespali dogodke, so na-glašali stari status qiuo, kateri da mora ostati nad Balkanom, dokler se ne bo njim zljubilo, preklicati ga. A kako so se zmotili in o-sramotili pred celim svetom, pred najnavadnejšem kmetičem Kranjske dežele! Ubogi avstrijski diplo-matje so to bili! Kljub vsemu podtikanju od gotove strani, je bila zavezniška balkanska vojna: vojna osvobojenja slovanske raje, ki je trpela in mira.la pod silnimi rokami Turčina in počlove-čene zveri — Arnavta- Balkansko vojno delimo v dva dela; prvi del, vojna za osvobojenje raje iz-, pod mohamedanskega imperija-llizma. Drugi del vojna za hego-monijo, nadvladstvo, nad balkanskimi državami. Drugi vojni je ¡•porinila meč v roke londonska !konferenca z ustanovitvijo “neodvisne” Albanije, in s tem, da se je Srbijo odtegnilo od Jadranskega morja in od Egejskega morja, zakar je srbski narod žrtvoval svoje najboljše junake! Vsaka vojna je strašna; sem proti vojni; balkanska preseza na grozovitostih in strahotah vsako drugo vojno od Napoleona sem. Gotovo je vsaka vojna zločin, in mi, kot olikani ljudje, gledamo, da se je ognjijemo in bratsko sklepamo svoje račune med seboj in drugimi. Ima strašne posledice vojna za vse, tudi za tiste, ki niso umrli na bojišču. Toda — balkanska vojna je bila neprepreč-ljiva, gospoda moja! Turek ne bi nikdar dal mirno tega, kar si je petsto let lastil kot rop. Francoska krvava revolucija je bila nekaj strašnega; lasje se človeku ježe, če čita o tem boju proti uveljavljenemu fevdalizmu in vendar so bili na čelu te krvave ljudske o-svete največji apostoli miru, svobode in izobrazbe! Krvava je bila igra s trinajstimi ameriškimi kolonijami in mogočnim angleškim kraljevstvom — toda pokažite mi enega človeka v Ameri-
ki, ki bi boj za neodvisnost Amerike obsojal in preklinjal činitelje? Ga ne dobite! In ravnotako krvava je bila zadnja balkanskza vojna, diktatovana od naroda samega za osvobojenje svojih trpečih bratov, za svobodo, humani-teto ! Kdo se upa reči, da so bili narekovalci vojne samo kralji in carji? Ko je bila 1. 1878 Bolgarija osvobojena od Rusije, je nastal tem konec vseoblasti ag in begov turških. V Stari Srbiji in Makedoniji je ostalo vse pri starem, ker tako je želela evropska diplomacija ! Iz Makedonije so prihajali v Zofijo in Belgrad srbski in bolgarski študentje, katerim je bila vsaka izobrazba na Turškem nedovoljena; ti mladi ljudje so prišli med svoje brate, z njimi pričeli čutiti in živeti novo življenje:	ŽIVLJENJE ZA SVOJ
ZASUŽNJENI NAROD, ki je moral „trpeti, ker so tako hoteli na Dunaju in Berlinu. Zbirati so se začeli ti mladi in nadej in upanja polni ljudje, in pričeli ukrepati, kako se bi pomagalo svojim bratom in sestram. Vsi ljudje na svetu so imeli pravico živeti; slovanska raja v Turčiji ni smela eksistirati, ker je to “civilizirana” Evropa zahtevala in dala Turku oblast, da te uboge nedolžne in plašne in zasužnjene ljudi' mori in jim trga kožo raz telesa!! Pa ne smete misliti, dragi poslušalci, da so Turki vsi taki barbari, kot se jih nam opisuje, ne! Pierre Lotti, znameniti Francoz pravi, da je pravi Turek lep, snažen in dober človek, dokler ga ue raniš, kjer ga boli. Teh lepih Turkov je pa sedaj kaj malo v Carigradu — in še ti nimajo kaj za'reči. Danes predstavlja Turka v Carigradu divji Kurd, krviželjni Bašibozuk, o katerih nima svet še pravega pojma. Kar so morali Jugoslovani od teh zveri v človeški koži prenesti, ne more popisati nobeno pero ! Sicer je bila Macedonija po svetoštepanskem miru tudi osvobojena izpod turškega jarma, toda intrige avstro-ogrske diplomacije so kmalu izročile Macedonijo, za katero je umrlo toliko tisočev najboljših ruskih vojakov, zopet v pest nikdar dovelj sitemu Turku, kateri je vedel kako ustreči pustolovski dunajski dvorni kamarili! . . . Avstrijska politika je hotela: DA PRETEiČE ČIM VEČ SLOVANSKE KRVI — KOLIKOR VEČ, TOLIKO BOLJŠE!
Kar jaz tu danes govorim, nisem posnel iz kakih sumljivih časopisov ali informacij, ki jih daje dunajska cesarska pisarna inozemstvu: bil sem sam po celem Balkanu, se udeležil vojne pri Kumanovem, Bitolju in drugod; videl sem Turka, Arnavta, Baši-bozuka in Anatolca, in naj Turku pripišem še toliko lepih lastnosti, nekaj ga podeenuje pred vsakim še tako navadnim makedonskim Srbom ali Bolgarom: Turek nima srca. Bil sem v rusko-japonski vojni in videl grozovitosti te vojne; kar je vstanu turška beštija, pomešana z arnavtsko krvjo, ne dosežejo nobene moderne morilne naprave, nobene! In oficijelna Evropa je to vedela — molčala pa rajši, kot dopustila, da bi se ljubi “mir” kazil, in se postavljala Evropa v “nevarnost”. V resnici jim pa ni bilo za drugega kot to, da bi si pridobili več časa kot ga ti banditi porabijo za svoja diplomatska “dela”, in dobili kar največji kos od zastarele Turčije ! Kaj mar tem volkovom ljudje, po božji podobi ustvarjeni! — Kaj od neba poslanim kraljem in cesarjem za navadnega in trpečega rajo, ko je pa toliko ljudi na svetu, da jih morajo pustiti pri prilikah pomoriti.
In tako se je zgodilo sledeče: Tri dni je že trajala prava krvava bitka med Srbi in Turki, in ti diplomati na Dunaju niso vedeli, kot je to povedal nek avstrijski poslanec na tujem dvoru, če se je vojna v resnici z Turki pričela... In v rokah takih lopovov stoji avstrijsko prebivalstvo!
Narod je vstal! O Jugoslovanih je vedel predavatelj marsikaj zanimivega povedati. Jugoslovan je trd, zdrav, srce imajoč narod. Ko se je zvedelo, da se Turku zapoje pesem na smrt, se je narod brez kake agitacije vzdignil kot en sam mož! Nihče ni pokazal strahu, nikdo ni dezertiral, mladeniči petnajstih in šestnajstih let so utekali materam in svojim
dragim, da gredo nad stoletnega svojega tlačitelja in mučitelja! Narod je vstal! Z Amerike so se vračali krepki sinovi Srbije in Bolgarije. Bogataši in reveži so vedeli samo eno: branit domovino pred sovragom; pomagat svojim bratom, za nje kri preliti, samo svoboda jim naj zasija, kot sije njim! Tudi iz tužne zasužnjene Bosne so se oglasili ... in celo uniformirani pravi srbski avstrijski vojaki, in niso imeli straha, tisti, ki so ostali pri življenju, podati se zopet v Bosno, zasužnjeno domovino svojo, in zreti švab-skim sodnikom ponosno v obraz: sodite nas, ako se upate in najdete kaj pregrešnega na nas?! Sodite nas, o vi sodniki, ki mesto srca jemljete v roke paragrafne knjige, tiskane v Beču . . .!
O,	Vi heroji!
Ko sem gledal ljudi “tretjega poziva , se mi je utrgala solza iz očesa: bili so to petdesetletni in šestdesetletni srbski starci, v kmetčkih svojih oblekah, da gredo na vojno, se jim je poznalo samo na tem, da nosijo na starih ramah puško ... 85% ljudi tretjega “poziva” je bilo Seljakov, trdih kmetčkih ljudi, ki ljubijo svojo srbsko zemljo bolj kot punčico svojega očesa, ki ljubijo srbsko zemljo tako, da dajo najrajši svoje lastno življenje za njo! — Vsak drugi narod bi bil izginil iz površine Balkana pod turško “vlado”: Jugoslovanski narod se je ohrabil, jačji je in še krepejši, kot je bil kedaj poprej kljub vsemu!!! Trdo življenje so živeli ti kmetje-vojaki. Kako poskušajo stati poikonci, in kako neustrašeno zrejo mimoidočim v oči! Pravi tipi Jugoslovanov! Dokler .bodo taki ljudje živeli, se ni treba bati za slovanski živelj na Balkanu !!! Kje se mora meriti s temi starci vojaki kaka evropska armada, s svojimi sifilističnimi, »tuberkuloznimi in take vrste modernimi vojaki in oficirji! Govoril sem po bitki pri Kumanovem, kjer so Srbi umirali v gručah, stali v vodi celi dan do ust, v bitki, ki je trajala tri dni in tri noči, in kjer je bila turška glavna armada strta in razbita in uničena za vedno, z srbskim poveljnikom, ki mi je s solzami v očesih povedal samo tole: Turška armada je bila fina; pozicije so i-meli naravnost krasne; topov, streliva in živeža dovelj za več 'jnesecev, imeli najboljši “drill”
,nemškega generala von Goltz paša, kateri je trdil, da na svetu ni armade, ki bi bila kos turški; pred seboj je imela turška armada velike zasipe, bodeče žice, volčje jame, električne žice, strojne puške, mitraljeze, Krupo ve topove, bombe in šrapnele in grozno pehoto z stotisoči bajonetov: in vse to ni moglo zabraniti srbskim junakom, da ne bi prodrli čez na sipe, poskakali v volčje jame, prerezali in razsekali pri padanju toče krogel bomb in šrapnelov, e-lektrične žice, in z jurišem, (naskokom) planili poje med živi zid turške armade, sekali na desno in Jevo, ne meneč se za življenje, videč stoletnega sovraga pred seboj, in videč svoje oficirje vedno v prvi vrsti umirati, tako, da so korporali vodili cele polke!!! Če bi same leve spustile med te junake srbskih mater, bi jih razstr-gali! Vojaki, dvakrat ranjeni, se niso hoteli javiti v lazaret, umirajoči starec, pritiskajoč si prebita prša, je padel pred menoj na tla, in šepetal: “Junaci, napred, samo .napred!” Umiral je Jugoslovan kot junak . . .
A pri tem nečem reči, da je bil turški vojak slab vojak, ne! Turek je hraber in gleda neustrašeno smrti v oči, ali Goltzov “drill” (veselje po dvorani) jih je naredil v zadnji vojski za popolnoma nesposobne, meriti se s jugoslovanskim vojakom, ki je demokrat skoziinskozi; srbski oficir je nižjemu vojaku brat, se tikata in ni med njima tiste pasje discipline, kot je to v drugih armadah priučeno. Vsega tega srbska vojska ni imela. To je narodna vojska v pravem smislu besede. Iz turškega vojaka so pa naredili nemški inštruktorji avtomat, mašino, ki se na povelje obrača, ki mora gledati, da ima vse gumbe svetle, in vzdiguje noge toliko in toliko centimetrov od tal Turški vojak ni smel vprašat zakaj to ali
AVSTKO-AMERIKäNSKA-LINIJA.

(Dalje na 8. strani.)

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO* OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

v
PARNIKI PLUTE IQ IZ NEW YORKA.
Argentina, ........ 16. julija Kaiser Franz Joseph I. 30 jul.
Martha Washington, 26. julija Laura, ............23. ’augusta
•^arniki odplujejo redno ob iredin »o .5. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč* naj bližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI ZA S TO* ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. n. Kempt giavnl cast, na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladenič-kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
HING®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne.
SCHWITZNER CL0THING C0.
Najstarefla in najzanesfljiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti m vrednosti oblek za mo®ke in dečke. Vse najnovejšega kroga im barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5.00 do $15.00
Mnogoštevilo raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o-jlek; z eno besedo vse možke potrebščine.
1628*30 BUJE ISLAND AVE.
Možjeozdratljeniv5dneli|jL
bolečin
Ozdravim veeoega, kdor trpi na Varlcoceli, Structuri; dalj« ozdravim nalezljivo zaatrupljemje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičoči'-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš-o zdramili p»i drugih zdravnikih. Moja IS letna praksi vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LE D (CAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno ln tajno. Žlvčene onemoglosti slabost, na. por, zastrupljen)« ta zgu ba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchlti«. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
Nasvet zastonj.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN* JE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, liucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, podju ta druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183 ShSM Chicago
°dprteod 8 zjutraj do Szrečar. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 pop.
DOPIÖl
BARBERTON, 0.
Že dolgo ni bilo glasu iz naše naselbine, torej mogoče mislite da so pridrveli volkovi ter požrli vso svobodomiselnost in socializem. — Toda, da temu ni tako, sem se jaz odločil in prijel za pisalno orodje.
Kar se tukaj dela tiče, se ga lahko dobi. Dela so različna, plača pa od $$1.75 do $2.00 za deseturno delo. Tako, da kdor hoče delati, mu ni treba biti brez dela in toliko se tudi zasluži, da sebe in če ima družino tudi to preživi pri današnji draginji. Kar pa se tiče Bar-bertonske slovenske naselbine, pa prav lepo napreduje. Slovenci si gradijo nove hiše, tako da bo kmali preko štirideset Slovencev, ki bodo imeli svoje domočije.
Toda kaj hočemo, ko sloge med nami ne poznamo. Tukaj v Barber-tonu je tako nazadnjaštvo, da ga ni para mogoče med vsemi slovenskimi naselbinam v Ameriki. Od kod prihaja to? Od potuhnjencev-dolgo-uhih-črnih in vampastih de-beloglaveev. Če si kdo malo pomaga, že ga obrekujejo in na dotič-nika izlivajo svoj skisani žolč. Ako se podaš v javnost, te že imajo, češ: “saj ni zmožen, kaj bo ta socialist ali svobodomiselc”.
Tukaj v Barbertonu, kaj radi kričijo o socialistih; še okoli tvojega doma bodejo kričali nad teboj. Tako se je dogodilo 5. julija, ko je šlo eloveče mimo moje hiše po 1 uri jn ob 4 uri zjutraj. In kaj je bilo temu vzrok? Vzrok ponočnemu razgrajanju so bili valovi alkohola. Ta oseba je v Barbertonu dobro poznata in za to tudi ne zapišem njegovega imena; toliko pa pribijem, da je to višek škandala za tako osebo, in je pomilovanja vredna, ko se tako daleč spozabi.
Toda pustimo to, ker predaleč bi me zavedlo, če bi hotel vzeti v kritiko potuhnjenih in nazadnjaških lopovov.
V roke mi je prišla Jolietska plenica št. 46. in 49., kjer sem či-tal dopis iz Barbertona s podpisom Mihael Železnikar. Ali znajte, da ta smet je v mojih očeh toliko vredna, kot konjski odpadek na cesti, za katerega se drugi ne zmeni kot kak čevelj stare terci-jalke, ali pa metla cestnega pometača.
Da ne bo Miha zdihoval v dotični plenici, katero urejuje kranjski Janez, bodem vseeno malo odgovoril, če prav nisem mislil odgovarjati taki otročji bedariji kot je v št. 49; a ko mene nazivlje “socialist Balant” to ubogo eloveče s svojim skisanimi možgani, naj pa bo.
Bedasti Miha nekaj gobezda o nekakih novih poročencih, in da je bil on kot tovariš. Na to tebe moder jan, ki imaš pečat lažnjivca že od lani, vprašam da zakaj ne greš lagati pred sodnijo, ako kaj veš? Do sedaj je bilo vse tiho in mirno v Barbertonu, med tem ko je v minulem letu Mika v Jolietski plenici lajal kot črn kužek na tu-kajšna narodna društva in socialiste. Ali od tedaj se je vse pomirilo in društva so se zavzela za napredek in pomoč drug drugemu. In zakaj bi pa ne?!
Poglejte kakšno vabilo je bil s. svojini skisanimi možgani zmašil v plenici št. 46, katero urejuje Janez ^Makako. To eloveče zdihuje: o Miha, o Miha, oh Mihael Železnikar, tajnik dr. sv. Jožefa št. 110!
In glejte! To duševno revše se še podpiše za “tajnika”, kot bi bila ta zgaga poglavar vseh tukajšnjih članov dotičnega društva in druzih društev. Meni je dobro znano in poznano dotično društvo, da so pri njem bolj zmožni, kot je Miha, ki je še moker za ušesi, pa se nobeden v javnosti ne oglasi, ali pa da bi čvekal o društvenih zadevah. Da, bilo je vse v lepirn miru do sedaj in slišal sem sam od članov dotičnega društva ki so rekli: Doslej je bilo vse tiho a sedaj pa ta hinavec hoče zopet zgago delati,med nami.
Sedaj je Miha sam videl, kakšen vspeh je imel 4. julija na društveni veselici, ko mu jo je nekdo iz med društvenih uradnikov prisolil po tistem dolgim jeziku. In pa saj to ni nič drugega kot prav; taka zgaga itak druzega ne zasluži, kot plačilo za tako vabilo. No Miha, 'ali je tisti tudi sedaj socialist?
Oh, ti ubogi Miha, kako se'ti od
socializma kisajo tvoji vodeni možgani; to človeče je toliko pomilovanja vredno, da bi se nad njim kar zjokal!
Ta zgaga v Jolietski plenici opisuje tukajšnje slovenske hiše, češ, da hodi po hišah in vidi na stenah božje podobe, na mizi pa liste Olas Svobode in Proletarca, a Am. plenice in 'Njujurške Mice pa nihče ne mara. To zdihovanje bo Miho prav gotovo še pripeljalo v norišnico in to toliko lažje trdim, ko sem naročnik večih listov, pa nisem še v nobenim čital take bedarije, kakor jih pisari to ubogo človeče. Moram pa vseeno še dostaviti, da je Miha vzlic njegovi brezmejni neumnosti za nekakšnega nebeškega agenta, ko trdi, da vsa-kteri kdor čita Am. plenico in pozdravljeno Mico, bo šel kar naravnost v nebesa.
Miha Železnikar nazivlje kar povprek vsa tukajšna društva za socialistična in čveka, da socialisti ne pustimo svobodno živeti. Da, da, kar bode Miha popil po gostilnah, ne bo treba plačati! Saj on tako svobodo zahteva in jo tudi razumi! Oh, Miha saj ti dobro znaš kateri gostilničar sodnijskim potom nastopa za svoj denar; in kdo je tista Mica kovačeva, ki je piva pa nič pvačeva! Kaj ni tako, ti kajon?
Kakor že gori omenjeno, imenuje Miha tukajšna društva socialistična in da on ne pusti take člane vpisavati v društvo kjer je on. Tedaj misli ta reva, da ima on prvo in zadnjo besedo pri društvu. Za smejati! Ali moreš ti cepec dokazati, da kdo obrekuje vaše društvo, ali organizacijo? Ali so od kakega druzega društva, kot od socialističnega koga zakopali brez farških ceremonij ? Ali so se že soc. po pogrebu z dežniki pretepa-vali ? Ali so že od soc. društva ke-daj knjige nosili po sodnijah? Tedaj ti zgaga, kaj čvekaš od društev? Ti dokazati ne moreš nič, samo prinesel bodeš zopet nove laži.
Miha zdihuje, da socialisti ne damo svobodno živeti in da od mladine nobeden veliko ne veruje slovenskim duhovnom. Kdo količkaj izobražen Slovenec bo veroval kranjskemu farju, to ga je sram v dpo duše, ko sliši besedo od njega ! Ali bo morda veroval kakemu Kranjcu ali Sojarju & Co., ko vsakogar obgrizejo, kdor ne trobi v njihov zviti in farizejski rog ?! — Kako je Sojar v Am. plenici polnil cele kolone čez Kristana in čez druge osebe! Kako se Kranjc zaganja sedaj v enega, sedaj v druzega! Kako nesramno je napadal predsednika K. S. K. J.! Kako je sedaj cvilil na tajnika J. >Š. K. J.! Ali so taki ptiči Kristovi namestniki, ki pišejo take nesramno laž-njive članke v tisti Jolietski plenici? Pojdite se solit s takimi lažr njivei, ki samo napadajo, dokažejo pa nič. No, da, pač kričijo kot pravi makakoti! Pravijo, da za-vživajo telo in kri Krista, a jaz pa pravim, da bi taki in jednaki duhovniki boljše storili, ko bi ovratnik in frak obesili na klin; čik v usta v roke palopato in kramp vzeli!	John Balant.
Pittsburg, Pa.
V	prvi vrsti Vas prosim gos. u-rednik, da bi teh mojih par vrstic priobčili v cenjem listu Gl. Sv.
V	zadnjem času je večkrat citati kak dopis iz naše naselbine ali takozvanega Smokey City, ki ravno sedaj zasluži to ime v popolnemu smislu. A vsi ti dopisi so se držali bolj osebnega strankarstva kar jaz hočem opustiti. Slovenci v Pittsburghu kam plovemo? Kam gremo? Je li to pot do povzdige, omike in napredka, o katerem se toliko govori in navdušuje na raznih sestankih? Dragi rojaki, pri današnjih razmerah ne korakamo mi naprej ampak, nazaj. In kaj je temu vzrok? Odgovor je lahek. Li poznate dragi rojaki, naš stari narodni greh ki se ga tako zvesto držimo ter izpolnujemo? Ta greh je naše staro osebno sovraštvo, ki se žalibog tako hitro kaznuje nad nami, kaznuje v podobi da trpi radi tega naš napredek, izobrazba in razne organizacije na vsej črti. — Dragi rojaki, začnimo novo pot, pot katera nas bode pripeljala do našega cilja združitve. Pozabimo na osebno sovraštvo in pojdimo z roko v roki v naprednem, svobodnem smislu naprej, da pridemo končno do našega cilja do združitve po kateri vsak napreden Slo-
venec hrepeni. V slogi je moč. Vsi za jednoga jeden za vse!
Poročati moram tudi naši slovenski javnosti da smo se tudi v Pittsburghu prebudili po dolgoletnemu spanju, saj v nečem oziru, s lem da smo vstanovili svobodomiselno društvo ter ga priklopili k naši slavni S. S. P. Zvezi v 'Chicago. Za vstanovitev istega gre v prvi vrsti hvala zavednemu rojaku Louis Vremšaku ter Jakob Hočevarju. Nista se vstrašila truda in napora, ampak kakor prava na-prMkaželjna Slovenca delovala z vsemi močmi toliko časa, da se je društvo vstanovilo.
Vstanovni občni zbor se je vršil
II.	tega meseca na kateri je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jakob Hočevar, podpredsednik F. Gerlovich, finančni tajnik Jos. Varoga, blagajnik Louis Vremšak, zapisnikar Louis Trugar; nadzorni odbor: Frank Starman, Jos. Gerlovič in Anton Šef, reditelj Martin Klemenčič. Društvo bode zborovalo vsako drugo^ nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu na 57. cesti. Toraj vsi napredni rojaki v Pittsburghu se najvljudneje vabijo da pristopijo k temu društvu. Iskren pozdrav na vse rojake in rojakinje širom Amerike tebi Glas Svobode pa obilo naročnikov.	Jos. Varoga.
San Francisco, Calif.
Društva in bratje člani Slovenske Svobodomiselne Podporne Žveze pozor! Prihodnja konvencija je pred durmi, katera se vrši v Milwaukee, Wis. septembra m. t.
1.	Društva naj pazijo na njih lastno korist ter volijo Za delegate može, kateri so zmožni stopiti v vrsto delegatov S. S. P. Z. Ne ozirajte se pri društvih na brez in-telektne kričače, kateri majo strupene jezike, zastopati pa niti samega sebe niso zmožni. Naj večje napake so sploh pri Slovenskih društvih, ker volijo one, kateri i-ma, češ, par centov več v žepu nego drugi, povrhu pa še morda cilinder. Ne ozirajte se na one, kateri imajo velike trebuhe ali cilindre, pač pa poiščite iz svojega društva moža, kateremu je vsaki brat in sestra in S. S. P. Z. pri srcu. Kakoršne bodete poslali delegate take bodete imeli pravila, potem pa se le jezite vse dolga leta sami nad seboj!
Delegatje pa naj se tudi potrudijo, da volijo zopet može v glavni odbor, kar najbolj mogoče zmožnih in povsem previdnih mož (bratov). V glavni odbor bi se ne smelo voliti salonerjev. Ne mislim, da so slabi ljudje, dobri so pač nekateri, pa najrajši pride, kjer so salunerji v odborih do prepirov v jednotah in društvih, ker v alkoholu se marsikaj napačnega napravi.
Upam, da se delegatje snidejo v Milwaukee, kateri bodejo gledali za še večji napredek in korist naše mlade a tako lepo razvijajoče se organizacije. Želeč z velikem napredkom zaključek konvencije v Milwaukee, Wis.
Pozdravljam vse brate in sestre S. S. P. Zveze.
Peter Kurnik, član društva št. 46.
Hermine, No. 2, Pa.
Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu Glas Svobode, da malo opišem tukajšnje razmere. Dela se s polno paro in tudi delo se lahko dobi; toda žal da moramo reči: samo delo, ker premog v tukajšnjem rovu se tako suši, da delavca, ko pride od dela kar jeza pograbi, ko vidi nesramno o-diranje. Marsikateri stiska pesti proti svojemu zatiralcu, ali kaj pomaga, ko se to oderuštvo še ne bo končalo. Moramo pa reči, da smo temu največ sami krivi, ker dokler ne bomo bolj strmeli po napredku in izobrazbi, ne moremo misliti na boljšo bodočnost.
Dragi rojaki, tukaj sami vidite, kako so potrebne organizacije in složnost. Sedaj moraš delati od 12 do 16 ur, ako hočeš preživeti sebe in svojo družino, povrh dobiš pa še kako od “bossa” pod nos. Seveda “bossi” vidijo, da so se delavci pričeli organizirati in družiti, kar jim ni prav in od tod šikaniranje. Kadar se bomo delavci zavedli svoje dolžnosti in stopili pod okrilje kake organizacije, takrat se nam ne bo bati ne kapitalista, ne delodajalca in ko bomo vsi v tem taboru, je gotovo zmaga naša!
Naročnik.
Chicago, 111.
Le še kratka doba nas loči do prihodnega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze, ki se zbero naši zastopniki z namenom, da že itak za dobro napredujoče organizacije u-krenejo, kar se jim bo zdelo potrebno in najbolje. Delo, katero mora biti do konvencije dovršeno, je veliko, kajti potreba bode računati na velik napredek, ker se je organizacija razširila od Atlantika do Pacifika v primeroma kratki dobi.
Seveda bode potreba marsikaj predrugačiti v pravilih, ker dose-dajna povsem ne odgovarjajo potrebi. Ker pa imajo pri svobodomiselnih organizacijah tudi člani pravico nasvetovati, kar se kateremu vidi potrebno sem se namenil torej jaz podati nekaterime nasvete na cenjene delegate S. S. P. Zveze.
1.	Kot glavna stvar, je vedno finančna. Tedaj asesment naj se zviša na $1.35 in razdeli na potrebne fonde, kakor to zahteva država.
2.	Član, kateri ni pol leta pri Zvezi, ni deležen bolniške podpore.
3.	Ne sprejemajo se prosilci nad 45 let stari; ta razred naj se opusti.
4.	Ženske naj bodo jednakopravne z moškimi člani z vsem pravicami in dolžnostmi S. S. P. Zveze.
5.	Za samomorilcem naj se u-smrtnina izplačuje po letnih o-brokih: prvo leto 100, drugo 200 in tako dalje do 500 dolarjev. S tem se veliko prihrani Zvezi.
6.	Član naj bo deležen usmrtni-ne le tedaj, če je lastnoročno podpisal oporoko ali pa še le po 60 dneh po sprejetju v društvo.
To so moji nasveti za prihodnjo glavno zborovanje, in ako bodem videl potrebno pa pridem še, ker stojim na stališču, da več glav več ve in več oči več vidi.
Z bratskim pozdravom
Fr. B-—č.
Član dr. “Gorenjec”.
Op. ur. Kar se tiče veselic smo izpustili, ker ne spada med dopise.
Dodgeville, Mich.
Prosim, da mi prepustite malo prostora v cen j. listu Gl. Sv., da de’avcem širom Amerike naznanim, kako se nam godi v Copper Country in pri tej priliki Vam tudi pcšiljam ponovno naročnino za pol leta. Rad bi Vam poslal celoletno, toda ne vem kaj se bo sku halo v naši Copper Country; kuha se že dolgo časa in mislim, da bo kmali kuhano. Delavci se cukaj prebujajo in se bodo kmali zbudili iz kralj Matjaževga spanja in to temveč, ko želodec nam ne da več miru. Tor ’j si moramo poiskati malo noijšega jedila kot ga imamo sedaj, ker naš želodec je 'oilj fini kot onega dopisovalca iz Du-lutha, ko piše v “Radnički Obrana”, da delavci v Copper Country nimajo povoda za štrajkati, češ, da imajo dosti veliko plačo in lepo življenje. Tudi je dotičnik nekaj pisal o g. Strizichu, toda gospodu Strizichu vsa čast, medtem ko dopisovalcu R. O. ne svetujem sem pridit, da bi zgago delal delavcev ali pa prodavat svoje kapitalistično prijateljstvo.
Sedaj končam in pozdravljam vse delavce po Zdr. drž. in ne svetujem nikomur zaradi dela sem hodit, ker štrajk je gotov, ako se kompanije ne vdajo in delavcem dajo kar jim gre.
Jaz sem v Uniji, si li ti
čitatelj ?
Op. ur. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali dopis odložiti za eno izdajo:	a 23. julija je
15,000	članov "Western Federation of Miners zastavkalo v Michiganskih bakrenih rudnikih. Tedaj pošteni delavci, proč od tam!
Severovo Gothardsko olje.
(Severa’s Gothard Oil) Cene 25 in 50 centov. Priporoča se za zdravljenje bolečin, katere povzroča revmatizem, hromost ali po-kostnica, za zdravljenje bolečin v hrbtu, bokih ali v prsih, odrg, oteklin, okorelih sklepov ali mišic in drugih poškodb, kjer se more rabiti mazilo. Naprodaj je v vseh lekarnah ali ga pa lahko dobite od nas W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
gc^s sdOll0/M' i
3622 W. 26. Street, Chicago, IH. OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tis ho Vin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
**Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.



DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor-jem.
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine^ imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od'vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje (kakovosti svetovno znana.
-Mi izdelujemo 3 vrste (Safety razorjev, 'kateri se razlikujejo le, v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka in
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
žkatulji ...............................................$i.oo
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v f|-
nej škatulji ...........................................$2.00
Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili v	elegantni škatulji........................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS ^ CO.
11250 Indiana Ave	Chicago, Illinois
Najstarsjâa slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1119 So, Centre Ive., Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanski» društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastat in vsakerih potrebščin. Izdelel je najfineji in najokusneji, vr1 tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jam« w pristnost in okusni izdelek naročenih potrobi®*} Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York ▼ Avstrijo émm Havre Basel.
°otoiki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih draitah snažne postelje, vino le rasna aB«ma jedila.
Pristanišče 57 Nortb River vznožje 15tH St.f New York City
r	-
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri ijoiiiji
S. S. France nordvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Niagara
Glavnizatop na 19 State St., Neiv Virk.
S. S. Chicago S. S. La Tourataa
MAURICE W. KOZM1!
Mavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago,
«am.
Solidna slovenska trgovina
?
I
*
?
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE 6034 St. Clalr Ave.	CLEVELAND, o.
RAZNO IN DRUGO ]
, , r-_________J
KRANJSKO.
Tatinska tolpa v ljubljanski o-kolici, posebno proti gorenjski strani postaja vedno nevarnejša in dela že nasilstva. Prvi slučaj se je dogodil v nedeljo na neki o-samljeni gozdni stezi pri Garnel j -nih. Ko so šle namreč tri ženske od prve maše iz Šmatrnega pod šmarno goro domov na Rašico — Šperkovka, Venkova Lenka in še ena — so na navedeni stezi k njim priskočili trije neznani moški in zahtevali od njih denar. Šperkovka jim je dala 2 K. Venkova Lenka 1 K, tretja je pa zbežala. Ko so rokovnjači denar dobili, so zopet odšli. Orožništvo sicer tolpo marljivo zasleduje, a doslej je še ni dobilo.
Z Jesenic. — Žena iz Marijine družbe R. J., ima hčer, ki se je poročila pred letom s tovarniškim delavcem na iSavi. Pred par tedni je porodila otroka. Mati R. J. se je vsled tega tako razburila, ker poraženca nista živela tako, da bi ne bilo otrok, da je zeta udarila z kladivom po glavi, da je moral iskati zdravniško pomoč. Vsa zadeva je prišla pred sodišče v Kranjsko goro in za to dejanje je bila R. J. obsojena na 24 tur zapora. —
Strela je ubila šest krav. V noči od 7. na 8. m. m. je razsajal na, planini Klek ljut vihar. Grmelo in treskalo je silovito. Živali si ob času nevihte poiščejo zavetišča v ta namen -postavljenih «tanili. V en stan pa je udarila strela ter ubila šest krav posestnikom iz Podholma. Škoda je velika, ker so bile živali dobre mlekarice in izborne plemenke.
Otrok je zažgal. Dne 9. m. m. je začelo goreti ob pol desetih dopoldne na Razdrtem pri Št. Jerneju. Zažgal je štiriinpol leta stari sinček posestnika Hočevarja, ker je dobil vžigalice. Pogorela je lesena hiša z gospodarskim poslopjem. kobila in enoletno žrebe. Gospodar je bil zavarovan za neznatno svoto.
Strela. Dne 10. m. m. pop. je u-darila strela v kozolec Martina Vidica na. Sapu na Dolenjskem. Požarna hramba iz Šmarja je prihitela takoj z brizgalnico in s pomočjo domačinov so ognjegasci že skoraj zadušili ogenj, ko je naenkrat zapihal močan veter in zopet razvnel v razpokah skrite i-skre. Nato je prišlo še gasilno društvo iz Grosuplja in obe požarni brambi sta zadušili ogenj.
Zastrupil se je na črni prsti Konstantin Kunej, sedmošolee ljubljanske realke. Prve vesti so poročale, da je Kunej ponesrečil na Črni prsti. Sedaj pa poročajo iz Bohinjske Bistrice, da je prišel v nedeljo ob 8. zjutraj Kunej v Orožnovo kočo. Šel je v posteljo in se zastrupil, najbrže s ciankalijem. Ob 8. izvečer so mrtvega mladeniča prenesli v mrtvašnico -v Bohinjsko Bistrico. Vzrok samomora je nepojasnjen.
Guljaš bi kmalu povzročil smrt. Ljudovik Korenčin, delavec v Pollakovi tovarni, je šel v Šarabo-novo gostilno na Zaloški cesti, kjer si je naročil guljaš. Mož je prehitro jedel —- naenkrat mu je obtičal velik kos mesa v goltancu. Korenčin ni mogel dihati, srce mu je vedno slabše utripalo — vsak čas je, bilo pričakovati, da mu ugasne življenje. Prenesli so ga v deželno bolnico, kjer so mu preskrbeli umetno dihanje. V bolnici so morali Korenčinu prerezati vrat in mu utakniti v vrat cevko. Da bi ne bilo hitre pomoči, bi se Korenčin ob kosu mesa zadušil.
Detomor. Nezakonska mati Marija Kalčič iz Vinice pri Šmarje-ti, stanujoča v Zalogu št. 12, je 27. junija t. 1. zopet povila nezakonsko dete ženskega spola. _ 0-trok je pa kar naenkrat izginil. Žandarmerija jo je odpeljala v mokronoški zaipor. V soboto zjutraj 5. m. m. je izpovedala, da je otrok za hišo. Pripeljali so jo na lice mesta, kjer so izkopali otroka.
PRIMORSKO.
Veteran — tihotapec. V iSred-nji Kanomlji je umrl daleč okrog znan 901etni starec Janez Podobnik. Mož je bil tihotapec in je prenašal po najgrših in najbolj skritih potih tobak, kavo, sol in drugo prepovedano blago v tolminsko dolino. V starejših letih pa je prodajal po Goriškem razne domače pridelke. Na smrtni postelji je vse to pripoznal in iz-
razil malo pred smrtjo, da ga ve-sili, da je tekom toliko mučnih in težavnih let vedno srečno in brez neprilik utekel “jeblajtarjem”. To bo menda zadnji zgodovinskih tihotapcev, o katerih nam ve toliko povedati primorska domača zgodovina. Mož je bil v stiku tudi s kranjskimi tihotapci.
Bratovska ljubezen. 241etni Valentin Lapanja s Cerkljanskega je bil obdolžen tatvine tobaka v škodo Ivana Grudna. Fant je tajil in preiskava proti njemu je 'bila ustavljena. To pa ni nič prijalo njegovemu bratu. Sel ga je naznanit, Valentin je priznal svojo krivdo in obsojen je na 3 mesece težke ječe.
Svinjar. Iz Gorice poročajo: Dne 9. m. m. so- aretirali v goriški bolnišnici usmiljenega brata, ker je zlorabljal dečke.
Trčenje ladii v tržaškem pristanišču. — Remorker “Evelina”, tvrdke Baptisti, je trčil na višini svetilnika v jadrnico “Marietta”, ki je bila obložena s premogom. Jadrnica je dobila poškodbe, vendar pa se je posrečilo združenemu moštvu, da so jo spravili do obrežja. Kdo je zakrivil trčenje, ni znano.
Kaznovani ponarejalci vina. —
Veliko pozornost vzbujajo na Reki visoke kazni s katerimi so bili kaznovani nekateri vinski trgovci zaradi ponarejanja dalmatinskega vina. V mesecu decembru lanskega leta je dobil ministerijalni svetnik Ludwig od ogrskega polje-, delskega ministrstva, nalog, da u-vede preiskavo pri reških vinskih trgovcih, Ludwig je prišel na Reko in pregledal vse kleti trgovcev. Od nekaterih trgovcev je vzel vzorce vin, katere je poslal v Budimpešto, kjer so jih analizirali. Preiskava je pokazala, da so imeli nekateri trgovci umetno ponarejena vina. Vsled tega so bili kaznovani trgovci Dubokovich na
30.000	kron, Janovic-h na 1000 K in Oesterreicher jev naslednik na
20.000	kron globe.
Eksplozija steklenice ogljikove
kisline. Dne 9. m. m. je prispel iz Moravske v Trst cel železniški voz steklenic, napolnjenih z ogljikovo kislino. Te steklenice je zlagalo 5 delavcev v skladišče državne železnice. Pri razkladanju se je pripetila 271etnemu- delavcu S. 'Slav-, eu nesreča, da se mu je izmuznila iz rok ena steklenica, ki je padla na drugo pred vozom na tleh ležečo steklenico. Ta steklenica se je razletela in povzročila strašno nesrečo. Delavca Slavca je odneslo daleč proč in so ga našli skoro noDolnoma raztrganega. Drugega delavca, Slpazala, so našli več metrov od mesta eksplozije nezavestnega s težko rano na prsih. Lahko so poškodovani v si ostali delavci. Pretres vsled eksplozije je bil tako silen, da se je streslo celo skladišče in je odneslo en del strehe. Ranjence so odpeljali v bolnico, sodnija je zaplenila steklenice in uvedla preiskavo.
ŠTAJERSKO.
Že zopet nesreča v trboveljskem rudniku. Rudniški kapital ima že zopet težko poškodbo mladega delavca na svoji črni vesti. Dne 9. m. m. je težko ponesrečil devetnajstletni Karl Kajina. Od 5. do 6. popoldne mu je padel premog na nogo tako močno, da mu je čevelj s palcem vred odbilo.
Grozen poizkus samomora. Iz Celja poročajo: Pešec tukajšnjega domobranskega polka št. 26, Franc Bizjak si je dne ‘16. junija pognal iz svoje vojaške puške krogljo v glavo. Krogla mu je razbila in odtrgala celo spodnjo čeljust, vendar dalje v glavo ni prodrla. Pogled na ranjenca je grozen, vendar je še upanje, da mu ohranijo življenje. Vzrok njego-veigta groznega samomorilnega poizkusa je baje nesrečna ljubezen.
Ponesrečil se je pri Sv. Kuni-gundi nad Mariborom 251etni viničarski fant Maček, zadel ga je strel iz možnarja in mn desno nogo čisto raztrgal.
Iz Št. Jurja ob J. ž. poročajo: Te dni se je bavilo tudi graško nadsodišče z veliko pravdo med župnikom Žužkom in kromeriš-kim trgovcem Kubešem, tičočo ne razveljavljenja kupne pogodbe za grad Blagovno. Pridružilo se je graško nadsodišče razsodbi prve instance in potrdilo razveljavljenje, češ, da se lahko smatra za dokazano, da je znani kranjski raz-kosevalee posestev, župnik Žužek, zavedel Kubeja v zmoto z napačnimi podatki o dohodkih in služnostih posestva, Pravda še s^tem ni končana, ker toži Kuheš Žuže-ka še za izdatke, ki jih je imel z
oskrbovanjem posestva. Dober nauk za duhovniške razkosevalee posestev!
Vojaški samomori. One dni smo
poročali o poskusu samomora, ki ga je izvršil neki vojak pri celjskem domobranskem bataljonu.
V	Mariboru se pa je pri istem polku pešec Zupanc v zaporu obesil in pešec Franc Kožuh zaradi neke malenkostne kazni s službeno puško ustrelil.
Od Sv. Bolfenka pri Središču.
Ogrski orožniki so izsledili zanimivo tatvino. V noči med 3. in 4. julijem je bila ukradena posestniku Flinčecu v Rimščaku na O-grskem lepa krava, vredna najmanje 300 K. Ker pa je tisto noč deževalo, poznal se je sled vse do tukajšnjega, daleč naokoli znanega živinskega mešetarja Martina Poimana Poimanu se je posrečilo pobegniti, sumijo ga pa sedaj še nadaljnih enakih tatvin, ki so se dogajale zadnja leta,
KOROŠKO.
Aristokratska predrznost. Koroška deželna vlada ni dovolila gozdnemu ravnateljstvu grofa Henčke 1-Donnersmarka, da bi posekalo cukaj gozda in je obenem naročila ravnateljstvu, da mora nekatere izsekane dele pogozditi. Deželna vlada je bila popolnoma upravičena do teh odredb, ker je njena d-Jžnost, da skrbi za vzdrževanje gozdov. Preveč iztrebljen; gozdi postanejo lehko najveeja nevarnost v gorskih krajih ob času močnega deževja. Grofu Henc-kel-Donnersmarku, ki je eden najbogatejših zemljiških posestnikov na Avstrijskem in Pruskem, ni bila odredba deželne vlade po volji, zato je njegovo gozdarsko ravnateljstvo porabilo to priliko in poučilo deželno vlado, da se gospodu igrofu ne ukazujte kar tako meni nič tebi nič. Ravnateljstvo je namreč takoj odredilo, da se zapro vsi grofovi gozdni pašniki, na katerih pasejo že od nekdaj kmetje, bajtarji in poljski delavci iz okolice. Če bi ne imelo ubogo, od grofa izkoriščano ljudstvo te paše, bi moralo vso živino prodati in na stotine družin bi bilo uničenih. Deželna vlada je morala gozdarsko ravnateljstvo orositi, da zopet dovoli pašo. — Ravnateljstvo . je pa stavilo, pogoj : dovoli pašo ljudstvu, če vlada prekliče svoje odredbe .glede sekanja in pogozdovaja grofovih gozdov. In deželna vlada se je morala ukloniti zapovedi gospoda grofa. Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo razveljavilo prepoje d paše, ko je dobilo od deželne vlade zagotovilo, da sme gospod grof svoje lesne kupčije nadaljevati, ne da bi se mu bilo treba o-zirati na narodno gospodarske interese dežele. Gosp, igirof je torej najlepši terorist, ki si ga je mogoče misliti. ¡Na 'Avstrijskem delajo pač le aristokrat je tako kakor se jim zljubi, za navadne zemljane veljajo pa zakoni.
Iz mržnje do vojaške službe. V Saohsenburgu je skočil v Dravo 21'letni hlapec Ivan Huber. Huber je bil letos potrjen k vojakom in ker se ni mogel kljub raznim poskusom rešiti vojaške suknje, je izvršil samomor. Bil je sicer priden delavec in zanesljiv uslužbenec, Truplo utopljenca še niso našli. Huber je že delj časia pravil, da izvrši samomor, ako ga ne o-proste vojaščine.
Samomor glasbenega učitelja.
V	Celovcu se je ustrelil 28 let stari glasbeni učitelj Ad. Frank.
Rodbinska tragedija. Dne 5. m. m. je prišel na začasni dopust re-servni topničar Teodor Vogl. Ker ni našel doma svoje' žene, ki je plačilna natakarica v restavraciji Blumenstoeckl v Celovcu, se je pojavila pri njem ljubosumnost. Dal je odpreti s silo posebno predalo svoje žene in je našel v tem predalu več pisem, ki dokazujejo, da je imela njegova žena skoro cel čas, kar je bil odsoten — bil je sedem mesecev na južni avstrijski meji — ljubavno razmerje z nekim stražnikom iz Beljaka. Končno je našel Vogl svojo ženo v restavraciji. Napadel jo je po kratkem prerekanju z bajonetom in jo težko ranil na spodnjem delu. Točaja, ki je hotel ženo braniti, je vrgel v omaro za pivo in ga precej noškodoval. Žena je tekla v kuhinjo, kjer se je zgrudila nezavestna. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki dognali težko poškodbo, kateri bo žena brž-'kotne podlegla.
če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili. kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od y!og plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. F ŠTEPINA, blagajnik,
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, o*b sobotah do 9 uire zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.

SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
Jfaspar Državne Danke
družt
2® 1
tiv	boljš:
ladjo
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Ohicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali sikozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAH STATE
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..
■B-A-ITIC

mmmm mmmmmmm m ®ee##esee#e
I Ovirano delovanje
r
%
z
m
s s
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Kdor nima usmiljenja do ljudi, tudi veljave nikdar imel med ljudmi ne bo.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
S
JOSEPHTEINEE'S
rtER Y/1J
ftCCISTCRSO
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
!
z
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.

MODROST UREDNIKA JOLIETSKE PLENICE.
Veleučeni mrednik se je v svoji plenici z dne 212. m. m. v 53 št. izo-jpet razkoračil, pravi da smo zopet za eno velikansko neumnost in blamažo bogatejši in nas nazivlje potencirane bedake.
Dobro, hočemo vam odgovoriti • in dokazati, da o kaki “zopetni” blamaži od naše strani še ni bilo in tudi sedaj govora ni, pač pa vam hočemo dokazati, kakor smo vam že neštetokrat dokazali, kaki neveniči ste in da ste — ne “potencirani” — pač pa patentirani lažniki, ko 'hočete na vsak način laž na mesto resnice postaviti.
Veleučenemu uredniku plenice, kar noče v glavo, da “bravec” je isto kot koštrun in pa figuralno tudi “tepec” ali pa “bedak”, kakor kdo 'hoče. V dokaz njegove modrosti, nam svetuje Woflov slovar, češ, da je absolutno merodajen o razsoji med čitateljem — bravcom — in klerikalnem tep-com. To ponudbo sprejmemo, to-
Wolfovega zastarelega slovarja, je tudi vzrok pieteta napram škofu samemu kakor tudi, ko ga sedaj razpečava katoliška knjigarna (popred ga je izdajal ljubljanski ordinarijat). Reakcijonarnost klerikalizma sledi svojemu voditelju v vsih razmerah, zakaj pa ne bi tudi v tem slučaju! i V Ljubljani izhajajoče klerikalno glasilo “Slovenec”, se drži starega kopita. In pa seveda, ko bedaki pri “Slovencu” pišejo “bravci” namesto “čitatelji”, potem ga posnemajo tudi ostale klerikalne flike kot “Dol. Novice”, “Gorenjec” in pa veleučena Jo-lietska plenica. “Gliha vkup stri-ha” in to jih ne ovira, da ne bi bili “cepci”, “bravci”, “koštru-ni’ itd.
Preidimo k dokazilom, koliko i-ma prav urednik Jolietske plenice.
Njegova učenost navaja A. Janežičev nemško-slovenski slovar iz leta 1905. Dobro, toda mi smo se najprvo poslužili A. Janežičevega slovensko-nemškega slovar
da le pogojno. Pogojno v tem o- ja; četrti, pomnoženi natis, iz le-ziru, da preiščemo in konstatira- ta 1908, katerega je uredil prof. mo v koliki meri ima Wolfov slo- Prane Hubad. Ta letnik je do se-viar prav, če piše po svojem na- daj najnovejši, torej merodajen, ziranju “čitatelj” — “bravec”. Na 29. strani, prvi koloni, pod Pred vsem nam je rešiti vpra- četrto besedo čitamo1 brav (-a,-u) sanje: kaj je Wolfov slovar in m. gchoeps m.; Sehafvieh n. kak pomen ima za današnji napre- (loe ) Rind n . . ge (_eta). _e_ ge
GOVOR V. J. KLOFAÖA.
dujoči čas?
Da rešimo to vprašanje, moramo poseči v pričetek in v sredino k”; ^ ^ tedaj imamo minulega stoletja.
Ako čitamo spise starih učenja kov n. pr. Vodnik, Prešeren in druge buditelje slovenskega naroda, najdemo, da so res ‘bravec” za čitatelja, “maček”
vina; -etina f. Schoepsenfleisch n. ec (tu opozarjamo na prvotni zlog
besedo
bravec”) m. Schafbock; Schoeps Hammel m,; - ina f, coli. Schafe pl Schoepsen ■ —, Hammelfleisch Rindsleder n.; - je n. Mastvieh n.; ka f. Schaf n.; - ski, - a, -
za sidro itd. Da, v onih spisih naj- Schoeps-demo še celo več kot to. Med raz- ® tem bi bilo ze dokazano, koli-nimi pisatelji one dobe tudi naj- ka je učenost Janez Kranjca, u-demo. da so se često poslužili 10-1 rednika Jolietske plenice; toda pokalnih izrazov in narečja, kateri jdimo še do druzega dokaza in po-so m a baš na Kranjskem silno glejmo kaj pravi Janežičev nem-lični. Dolenjec govori drugače kot ško-slovenski slovar iz leta 1905, Gorenjec in Kraševec govori zopet katerega sam Kranjec navaja. — drugače, kot. obedva prej imeno- Tam čitamo na 639 strani, drugi vana rojaka. Da, še celo v sosed- koloni, poslednja beseda: Schoeps nih vaseh, se rabijo silno različna m. skopec, bravec, koštrun; fig. narečja. Naj navedemo samo en cepec, bedak; Schoepsen-skopčev, slučaj: Kraševec pravi “ma stre-1 koštrunov; - braten m. pečena la božja”, med tem ko «belokranj-jskopčevina, — bravina; - fleisch ski Poljanec vsklikne:	de, de J n skopčevina, bravina, bravčevi
vrag ti v diši,” itd.	na_
Na kratko rečeno : Kranjci niso Tukaj smo dobesedno navedli o-imeli svoje gramatikalne pisave, ba mer(Mjajna Janežiča, toda nismo ne literakiega jezika; uradovalo nagH da bi bil “bravec” kaj dru-se je v blaženi Nemščini po vsih -uradih — tudi v župniščih —, in
tako je bila naša domovina zapostavljena na vsih koncih in kna
[zega kot koštrun, cepec ali bedak. I iz katerih si zna g. urednik izbrati zaslužen priimek, ali pa če hoče,
jih. Da je temu tako, je dokaz, H prepustimo tudi vse, kajti za-
ko še ni dolgo tega, ki so na Du ¡naju naduti koristolovci trdili, da
služi jih pošteno.
Da se nam ne bo strankarstvo
slovenski jezik ni sposoben za u- oponašalo, radi pripoznamo, da so
radni jezik, kateri trditvi kranjski klerikalci niso oporekali.
pomanjkljivi tudi novejši Janežičevi slovarji, kar pa izvira iz eno
Mi kot svobodomiselci radi pri- stavnega razloga, ker slovenski je-pozruamo, da je bil takratni ljub- zik se lika, blaži in književno poljanski škof Wolf blagi mož, ka- množuje, kar se mora goditi, če ho-teremu je srce bilo za zatirani slo- eemo napredovati. Mnogo besed venski narod. 'Spoznal je, da je najdemo v današnji književnosti, ljudstvo potrebno izobrazbe in da ki jih nobeden slovar ne vsebuje, mu ie predvsem potrebna grama- toda nobenemu pa tudi ne bo v
likalna ' olika in j edino t na pisava. Škof Wolf si je omislil prirediti I
glavo prišlo, da bi pisal n. pr. : Šov je z lahterno skozi grič
in. izdavati Nemško-Slovenskega ako tudi ni predora. Taka pisava slovarja.. Delo kot pričetno, ni je danes za nič, če prav jo je stara kar tako enostavno, kot bi si člo- slovenska duhovščina še rabila vek mislil v prvem hipu. Delo je pred 20 in 25timi leti.
ogromno in tudi je stalo precej denarjaf kar je založil škof Wolf.
Da pa smo pravični, moramo na-1 g]atati glašati. da ako bi bil omenjeni slovar kdo drugi osnoval in ne
Koneeno moramo Janez Kranjca še za eno njegova učeno žilico po-
Veleumni urednik, je že večkrat
škof, tedaj bi bilo delo stalo stoLpohvalil slog Jolietske plenice ces, krat več nego je škofa stalo.	da ¡e teko poljudno pisana, da jo
Slovar so spisali in sestavili vsa^ razume, ljubljanski lemenaterji in takrat- Ako je temu tako, potem prosi-na kranjska duhovščina. Da se je mo g. Janez Kranjca, naj nam po-potemtakem vrinila marsikatera jasni, kaj on razumi pod besedo hiba ali napakia, nam ne more nih- “potencirani”? Mi smo prepriča-če oporekati, kakor tudi ne ko tr- ni, da on, kakor tudi “bravci” dimo, da je pri Wolfovem slovair- njegove plenice tega ne vedo, kaj-ju uredovanje izelo pomanjkljivo, ti če bi on znal pomen besede, po-
Nastopila. je struja radikalnega napredka, in tako je tudi sama ob sebi prišla potreba enotnega slovarja, ki bi odgovarjal duhu časa in napredka. Profesor Jane žič se je bil oprijel dela ter izdal svoj slovar, kateri je leta 1905 že ¡zagledal /beli dan v četrti, predelani in pomnoženi izdaji, katerega ie spretno uredil prof. Bartel.
Že četrta izdaja samo ob sebi dokazuje, da se Janežičevega slovarja poslužuje vsak, kdor ga rabi v naprednem smislu, medtem, ko rabi Wolfa edino nazadnjaška duhovščina. Toda temu ni zamere, ker malo je duhovnikov, ki bi bili naprednega duha; večina jih živi v domišljiji, češ, kar oni napišejo, tisto je neovrgljivo pravo, in kdor ne sledi njihovim vodilom. tisti ne ve nič, je “potenciran” bedak.
Da se duhovščina poslužuje
tem sigurno ne bi pisal: “0 potencirani bedaki”. Dr. Fr. Koehler pravi: “Potenzieren” bedeutet die Anzahl der gleichen Faktoren steigern, verstaerken; eine Zahl mit sich selbst vervielfaeltigen. — Tedaj po naši pomeni Kranjčev “potencirani” nič druzega kot “dvoživko” (Amphibien). Kako je mož prišel do te besede, nam ni znano, vemo pa toliko, da če bi jo bil razumel, jo tndi ne bi bil rabil v gorejnem stavku, ker tje ne spada.
¡Sedaj ste veliučenjak lahko prepričani, kje je blamaža. A toliko pa tu povemo, da na vaše brezmejne oslarije ne bomo več odgovarjali, nimamo časa, da bi vas učili, a-koravno ste silno potrebni pouka, ko druzega ne veste in ne znate kot farbati vaše cepce in bedake, kakoršen ste vi.------
(Dalje iz 5. strani.)
ono — poslušaj pes — a kako vse drugače s srbskim vojakom, ki je vedel, zakaj strada, zakaj mora umreti in zakaj mora bojevati se. Tu se je pokazal jugoslovanski demokratski sistem in žel lavori ke. Jugoslovan je rojen demokrat!
Je samoobsebi umevno da je tako junaštvo jugoslovanskih junakov presenitilo celo Evropo, posebno pa zaslepljeno avstrijsko diplomacijo, ki je tako gotovo računala, da bodo Turki najmanje v treh mesecih Srbe pozobali! Avstrijska politika bi vse dopustila nekrščanskemu Turku v Europi, zmagaleu Srbu, slovanskemu narodu nič: tudi njegovih zmag ne in ne bo pripustila uveljaviti. Treba je bilo dati dve milijarde kron, da se je stvorila za divji ar-navtski “narod” “neodvisna Albanija, treba je bilo postaviti Jugoslovanom novega Mažara za “hrbet, da jih čuva vsake nesreče... Treba je bilo povzeti vse svoje sile in raztrositi ves svoj in drugih denar, da se Jugoslovane izžene od obal Jadranskega morja, katero je bilo in bo njihovo! Srbe, Jugoslovane se mora uničiti! Srbijo se mora zadaviti! Naj čuti meč germanstva in srd Berlina in Du naja! Srbija mora postati vazal Avstrije, poslušni hlapec panger-inanstva:	NA JUGU AVSTRIJ-
SKE MONARHIJE NE SME NASTATI NOVA SLOVANSKA MOČ! Rezultat počakajmo!
Drugi del vojne je vojna med Srbi in Bolgari:	VOJNA MED
,NEMŠTVOM IN SLOVANSTVOM ! (Klici začudenja in srditosti po dvorani). V Zofiji namreč živi kronana glava, ki je v nesrečo Jugoslavije po rodu in mišljenju Nemec, katerega je posadila na prestol Jugoslovanom berlinska politika, in s katerim človekom upajo pangermanje doječi to, kar na Balkanu žele od njega: Razdvoj Srbskega in Bolgarskega naroda! Zadnje dneve vojne med balkanskimi zavezniki in Turčinom, mu je ponujala sladko in s poklonstvom nemška politika krono Bizanca, Carigrada, če upade svojim nekdanjim zaveznikom za hrbet, jih pobije in zavlada enkrat za vselej nad njimi! (Klici razburjenja po dvorani; sliši se klice: smrt izdajalcu! Ven z njim!) Danes vemo, da so utopije pustolovca v ničene v prah, in prepozno je sprevidel, da so ga pustili avstrijski diplomatje v dvanajsti uri na cedilu in navalili na njega še sovražnika severa, ki je prav rad porabil “ priliko ” in mn vzel eno osminko čiste bolgarske zemlje s pomočjo Avstrije. Je to ena tistih starih pesmi in Svatoplukove besede so se zopet enkrat uresničile: “Sini moji, a-ko boste združeno delali, boste dosegli vse — nezdruženi postanete podlaga tujčevi pesti. Jugoslovanstvo je prebilo največji boj, ki ga je čakal. Bil je to boj za živeti ali umreti: častno je izpadal za Jugoslovane, in, (tu je Klofač povzdignil svoj glas), in če bodo enkrat bratje na Balkanu spoznali, da so eden narod, ena kri, en jezik: Nihče jim ne bo mogel preprečiti, da se ne bi združili v jed noto: Jugoslovansko Federativno Republiko. Je to logika navadna,
Jri potrebuje svojega časa. Bolga ri in Srbi so vedno čakali, da jim pride Evropa na pomoč: čakali oi zaman:	sami zvezani medseboj,
združeni, so premagali sovražni ka, in sedaj lahko gledati v svojo ;lepšo bodočnost! Tam v Jugoslo-vaji žive demokratični ljudje, dobri ljudje, ki postanejo enkrat moč in činitelj civilizacije in svobode, da pravi svobodni narod bo to! Če ne bi ljubil tako svoje svobode, ne bi nikdar doprinesel tolikih žrtev, kot jih je!!!
Bilo je že pozno, ko je predavatelj pričel kazati skeoptične slike izza Balkana. Vseh slik je bilo 240, in to skoro vse lastno napravljene fotografije poslanca Klofača, predstavljajoče Balkan, njegova mesta, prebivalce, naravo in kar je ljudi najbolj zanimalo: grozne slike združene vojske proti Turku. Polja, pokrita s deset-tisoči človeški trupel, z odrezanimi glavami. Grozno, pretresujoee, grozno . . .
Solzilo je marsikatero oko, ob pogledu na majhne lesene križe
Pridi v Crivitz v državo Wisconsin in postani moj sosed.
Tukaj je toliko dobregai in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo 5b jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, m moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste
tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo._
Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za gotov denar.
Kupi sl farmo da bodeš neodvisen.
Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plakati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in po tanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila. pokliče v boljšo večnost!
Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko pridete v Chicago, Vas na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško-knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni.
Pišite na mojega zastopnika v Chijago in ga osebno obiščite. S pozdravom
THEO KERSTEN, lastnik
N. PIKLOR, 1526 West 21. Street, Chicago, Ul., zastopnik in prodajalec.
Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli kar želite znati.

ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Wo*« Knjižica je •Vredna £IO.oo «a*aKemu bolnemu članieKu.
knjiUoo^rato^V^p^udaem ^e*Iku,^ Itako*da’m dc^a^rpeino
s"ln7weLtlklkorttudi1V^1eTnrT11e^cu1’ nT^cITedvicaf ‘ T
Ako ste zg-ubilinado in ako vam pn ,eda Zabadav denar d^atr
Dr.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM
^ C®-’ Aus. 708 Northwestern Bldg-.; 22 Fifth Ave Chicae- 111 Mene Zaninm P°nudba- s koj° PoSiljate brezplačno zdravilno knifèten L
tetko pošlite.
brezplačno zdravilno knjižico, ter va» proaun, da :
postavljene Slovanskim junakom na maeedonskili poljih, iz katerih bo vzklilo, saj krvi je dovelj na-srkalo Kosovo, novo življenje, noja, lepša, prosvitljenejša doba Jugoslovanstva!
In usoda in pota našega dela naj privedejo i mali, zasužnjeni slovenski narod pod okrilje te skupine bratov, ki so si stali razdraženi s tujo silo čest šesto let narazen, in se mnogokrat gledali kot sovražnik med seboj. Njihove zmage — naše zmage! Dokler oni — i mi poskušajmo živeti: za naš srčni cilj: Združeno, svobodno, Jugoslovansko republiko!
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
Dajte zdelati avoje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	-K>-	Delo ^
“SPRAVEDLNOST”
Želo komarjev in drugih mrčes se takoj odpravi s dr. Richterjevim Pain Expellerjem. — Po 25 in 50 centov v lekarnah in pri F. Ad. Richter & Co.,. 74 — 80 Washington St., New Y ovk.	4
POZOR!
SLOVENCI V CHICAGI!
Pravi kranjski semenj, združen z izletom
— priredi —
Slovenski Delavski Sokol ‘Chicago’
V NEDELJO, DNE 3. AVGUSTA, 1913 v Garden City Grove, Lyons, Illinois
Proste vaje slovenskih telovadcev in telovadk, pri katerih sodeluje-30 tudi češki in hrvatski 'telovadci.
Tekmovalno kegljanje. Najboljši kegljavci dobe darila
SiSljSiSl r0k* "*	- ■”	I» »¡*™ ~na*.
’'S'»;»"”""" k™lll*te “	P*
Kako se pride na prostor, na katerem se vrši izlet?
Vzemi karo do Ogden ave. in se pelji z njo do 52 ave Tam se presedi na karo, ki vozi v Lyons Stopi s kare pred mostom prek reke Desplaines. Tam se obrni proti jugu našel 'boš lahko pravi prostor
W
■^•"9 ^ «r-
Vsak slovenski delavec nai čita “«■	e»«"--------'
o»? ** *♦****♦#-#'<
GLAS SVOBODE’