Festnina plaB— v gssassal Leto LXXL, it. 187 Ljubljana, ponedeljek 22. avgusta 1938 Cena E3n lanaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oiica Štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva rrttca L telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ot> koAodvoru HXL Postna nranilnica v Ljubljani sC 10-351 Konferenca Male antante na Bledu t V pričakovanju važnih sklepov Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante bodo danes zaključena in bo zvečer Izdan uradni komunike — Na dnevnem redu so predvsem problemi Srednje Evrope BLED, 22. avg. p. Včeraj dopoldne sta se pripeljala aa Bled oba zunanja ministra zav zniških držav češkoslovaške in Hu-munije s svojim spremstvom. 2e na Lescah jima je bi< prirejen prisrčen sprejem. Velika postaja na Lescah je bila vsa okrašena z narodnim: zastavami držav Male antante, s cvetjem in zelenjem. Dolgx> pred napovedano uro so ae pričeli zbirati na njej domačini od blizu in daleč v svojih gor njskih n šah. novinarji, diplomat: in ministri. Na peronu se je razporedila tudi častna *eta IT. pianinske-sra bataljona z godbo in zastavo. Iz Ljubljane se je že zjutraj pripeljal na Lesce vojni minist r dr Ljubomir Maric, ki je trkoj po prihodu pregledal častno četo. Malo pred prihodom vlaka se je z Bleda ^r r%e?ial tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. ki se je najprej nekoliko mzgrcvoril z vojnim ministrom, nato z novinarji. Sprejem v Lescah Zunanja ministra dr. Kami! lirofta in Petres>cu Ccmnen, ki sta prispela v jutranjih arah v Ljubljano, sta tam presedla v posebni vlak. s kat rim sta se potem skupnn pripeljala na Bled Vlak je prispel na Lt?sce ob 10.30. Na vagona sta zavezniškima državnikoma stopila naproti dr RClan Stojadinovič in general Ljubomir Mane Po prsrrnih pozdravih je ministrski predsednik po v del svoja ero-st* skozi posti spalir občinstva, ki je navdušeno vzklikata državnikom Male 5?ntan?e. Go^ri Stoja din«vićeva je izročila grspe Comnenovi v lik šopek rož Deseta pa so poklonila nje-i in soprogi romunskega zunanjega ministra dve lepi kUi cvetja Tedai je vojaška £odba into-n:r?lT Mmn držav Mate antante. Častna četa plan-ncev je državnikom izkazala volažke častJ V imenu Bleda jih je pozdravil blejski župan, kateremu j-e odgo-v ril rum unski zunanji mini^t r Petrescu Pmrcn k~t dosedanji predsednik stalne-sveta Male antante. Pred svečano okraSeon čakalnico so dr^vnik- pozdravil: poslaniki zavezniških držav Jovan Du-čič. Vasilije Protić Viktor CarVere in dr. Jar>slav Lipa ter pomočnik našega zuna-n^'esra ministra dr. Ivo Andrič. Sprejemu s"1 tam prisost ovali tudi zastopmki tiskovne Male antante. šefi tiskovnih uradov vseh treh držav ter veliko število tujih in domačih novinarjev. Tam so s- državniki tudi slkali. zatem so s dr. Sto-jadmovic, dr Krofta in Petrescu Comnen po krajšem edmeru v .'aJonu oostaje c odpeljali na Bled v hotel > Toplice Prva seja, Na Bledu sta se češkoslovaški in ru-munski zunanji minister takoj podala na dvor in se vpisala v dvorske knjigo Nato pa so se vsi trije državniki zbrali k prv: otvoritveni seji blejske konference. Ob tej priliki je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prevzel predsedstvo stalnega sveta Male antante za leto dni Avdijence pri knezu namestniku Pavlu Opoldne so se državniki skupno podali na dvor Nj Vis knez namestnik Pavle je sprejel najprej v avdijenco češkoslovaškega zunanjega ministra Krof to. pol ure za tem pa še rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena, ki ga je tedaj tudi odlikoval z redom Belega orla I. stopnje Kosilo na dvoru Knez namestnik je državnikom Male antante na dvoru priredil intimno kosilo. Udeležili so se ga tudi vojni minister general Maric, dvorni minister Antič. ru-munski poslanik Cadere, češkoslovaški poslanik dr Lipa, dalje načelnik Dolitič-ne?a oddelka našega zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič ter glavni spremljevalci obeh zavezniških držav, dalje nas poslanik v Bukarešti. Jovan Dučić in naš poslanik v Pragi Vaso Protić. Avdijenca pri Nj. Vel. kraljici Mariji Okrog 16. ure je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdijenco rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena in pol ure nato še Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofto. Druga seja Po teh avdijencah se je ob 18. v Golf-hotelu konferenca Male antante nadaljevala Druga seja stalnega sveta Male antante je trajala vse do 20. ure. Okrog hotela se je ves ta čas zbirala množica domačih in tujih novinarjev, ki so z zanimanjem opazovali ves diplomatski promet okrog hotela. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi intermezzo, ko je bil v Golf- hotel pozvan madžarski poslanik na našem dvoru Georg Bessenyei-Bakas. Iluminacija Bleda Zvečer pa ie Bled kljub vsem govoricam, ki so se že nekaj dni šarile o svečanostih, ki se na tihem pripravljajo za to konferenco Male antante, naravnost presenetil tudi vso razvajeno diplomatsko rn novinarsko publiko. Ves Bled z otokom in gradom je zažarel v bajni svetlob i žarometov. Med tem. ko so se zbrali državniki pri dr. Sto* iadinovieu na večerji. pravila skupina turistov na vrh in se jim je že na Malem Triglav?! pridružil tudi Justin, Kasneje se je rasgovsrjal z nekim trž^kim turistom, ki mu je med pogovorom omenil, da je že ppt:rištiridesetič na vrhu. hkrati pa je potoži1 da se ne počuti posebno dobro, in sicer zato ne, ker je pre-i odhodom v koči znitrkoval. Z vrha se je Justin na meraval vrniti na?"i1 na Kredarico in od t?»m do Vodnikov«* koče ter v dolino. P-nžba planincev je 0.^*'*» 7. vrha malo nred 7 namenjena v Aleksandrov dom, takoj za njo pa je krer.1"1 tudi Justin. Akademik Branko Pe-repa tudi lahno deževati Popoldne je v presekih Lilo, da ni bilo mogoče stopiti \?- n- Ki Nekaj turistov je dež zalotil med potjo in bili so do kože premočeni. Divizionar. ki je napravilo Triglavsko pogorje nanj mogočen vtis. je ostal v Aleksandrovem domu do dane*, v nađi, da bo danes vreme ugodn jše. Vse pa kaže, da tudi danes ni imel sreče. nasprotno, najbrž bo moral vcclriti v triglavskem pogorju, dokler bo tako lilo kakor je nes dopoldne. da- Slovenski javnosti 475 otrok strada v naši lepi planinski Ritnici na Pohorju. Ze tretji teden stoje njihovi redniki v mezdnem gibanju. Neza.. dostno pa je vea gornja deca prehr.miena že vseh zadnjih šest let. V obmejnem sre* zu ie doma, priklenjena dobesedno na sra-nil, iz katerega najspretnej^a in najzdra-vejŠa roka komaj izkleše polovico lega. kar skromni človek normalno potrebuje. Osnoval se je podpisani odbor, da zbere od vseh socijalno in rodoljubno čutečih stc prostovoljne prispevke, bodi v blagu, bodi drugače, da olajša vsaj nedolžni deci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar. izrekamo najlepšo zahvalo. Slovenrl, ne zabite obmejne decel Ribnica na Poh. 20av£usta 1938. Vse prispevke naj se odda na občinsko upravo. Odbor za pomoč stradajoči deci: Doberšek Karol, sreski nar. poslanec Lx« 7alovnik Janko, predsednik občine 1. r« Pulir Viktor, občinski odbornik i. T. Lesjak Herman, član obč. uprave 1. r. Petrun Alojz, trgovec 1. r. Spremembe v novem voznem redn Ljubljana. 22. avgusta Te dni je bila na glavni direkciji železnic v Beogradu konferenca zastopnikov vsen železniških uprav, turističnih organizacij, rečne in morske plovbe, banovin itd. Razpravljali so o voznem radu za 1. 1938-39. Sklenjene so bile tudi nekatere važne spremembe v železniškem prometu na področju ljubljanske železniške direkcije, kar bo našo javnost nedvomno zanimalo. Na progi Jesenice—Bistrica Bohinjsko jezero nameravajo uvesti vlak za povratek delavstva z Jesenic, odkoder bo odhajal ob 2230, Na progi Ljubljana—Novo mesto bodo uvedli vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 530 ter bo imel zvezo s Kočevjem, kamor bodo potniki prispeli že pred 8. Nadalje bo imel novi vlak zvezo v Trebnjem z vlakom, ki vozi v St. Janž. v Novem mestu pa z vlakom na progi proti Straži Toplicam. Vlak se bo vračal iz Novega mesta okrog 16. (čas le ni točno določen.) Da bodo razbremenili potniški vlak it. 614, bodo oa progi Ljubljana—Litija uvedli lokalni vlak, ki bo vozil iz Ljubljane takoj za potniškim vlakom. Lokalni vlaki, ki zdaj vozijo med Zagrebom in Brežicami, bodo vozili po novem voziiem redu do Todi med Mariborom ki Cerjem bo vozi! se en vlak, ki bo odhajal iz Maribora ob 2X30, Na progi Mu reka Sobota—Hodoš bo vozU le par tretjih vlakov; tx Murske Sobote bo novi vlak odhajal okrog poi> w>6L Na progi Ljutomer—Murska Sobota bosta vosils dva lokalna viska s prihodom prihHino ob 8. v Ljutomer m ▼ Mursko Soboto, Izboljšan bo tudi promet na sfemri pao-gi med Beogradom in Zsgrobom. odnosno Beogradom tn Jesenicami «n na drugih priključenih progah. Poleti bosta vosiU Se dva brza vlaka med Beogradom in Zagrebom. Imela bosta priključene vagona sa neposreden promet med Beogradom ki letovišči. Glede med na rodnega prometa so sklenili, naj direkcija ukrene vse potrebno za izboljšanje dosedanjih razmer. Direkcija bo poslala jeseni v Budimpešto svojega zastopnika na mednarodno konferenco za železniški promet. I rezultat pa je ostal neizpremenjen. So-' dfl. je g. Reinprecht objektivno in toeno. V pred tekmi je enajatorica SK 2alca premagala mladino SK Celja i 4:0 (2:0). Na igrišču pri »Skalni kleti« so Atletiki v prijateljski tekmi prsmagall enajstorico Hermesa iz Ljubljane s 4:3 (2:2). Igra je bila ▼ prvem polčasu izenačena, po odmoru pa so Atletiki lahno prevladovali. Obe moštvi sta predvajali zadovoljivo tehnično in kombinatora© igro. Sodil je g. Arhar z Zidanega mosta precej površno. Zahteve zvaničnikov finančne kontrole LjtAdjacna, 21. avgusta Te dni je bil v Splitu kongres Združenja zvaničnikov finančne kontrole, ki je potekel v najlepšem redu in v znamenju složne stanovske vzajemnosti. 19. kongres Združenja zvaničnikov finančne kontrole kr. Jugoslavije je ob priliki svojega dvodnevnega zasedanja dne 14. in 15 avgusta t. 1. detajlno obravnavaj vsa pereča N*prašanja v zvezi s službo in stroko uslužbencev finančne kontrole ter je ugotovil sledeče: 1. Sedanje socialno ter materialno stanje uslužbencev finančne kontrole je nevzdržno. To težko stanje se je še poslabšalo zaradi podražitve življenjskih potrebščin in pa zaradi tega, ker je služba finančne kontrole terenske prirode in so uslužbenci izpostavljeni dejstvu večjih izdatkov za življenje in delo na terenu, pa ne prejemajo za to svojo ter&nsko službo nikakšne-ga nadomestila. 2. Takšno materialno stanje je moralo nujno ves»ti do prezadolženja uslužbencev finančne kontrole in preti nevarnost, da pride v težko preizkušnjo njihova vestnost ter uspešnost v izpolnjevanju dolžnosti. l«deleženci kongresa zahtevajo poaled-njič, da se to stanje popravi ter da mero-dajni činitelji končno uvidijo nujno potrebo ter polno upravičenost naših zahtev. Kongres, ugotavlja istočasna, da so mero-dajni činitelji prelahko šli preko naših upravičenih zahtev ter da niso storili ničesar, s čimer bi se to težko stanje popravilo. Kongres je zaradi te£j soglasno sklenil, da se nujno predloži projektirali zakon o finančni kontroli, s katerim naj se izgradi sodobna stroka ter popravi socialni in materialni položaj uslužbencev finančne kontrole do potrebne višine njihovega živ-njenjskega standarda in to po obsegu in težini njihovih službenih doi2nosti, V to svrho je kongres, hoteč olajšati delo pristojnim činiteljem ter upoštevajoč dolgoletne izkušnje uslužbencev finančne kontrole, izdelal predlog zakona za finančno kontrolo ter naložil izvušnim organom uprave udruženja nalogo, da predložijo to resolucijo skupno z omenjenim zakonskim predlogom pristojnim činiteljem. Kongres je ob priliki sestave zakonskega predloga upošteval najnujnejše potrebe uslužbencev finančne kontrole ter zahteval samo ono, kar pripadniki najsorodnejiih strok (policijski izvršni uslužbenci, orožniki in prometno osebje) že skozi leta uživajo. Iz Celja —c Pod vlak je skočila. Ko je vozil v nedeljo okrog pol 5. zjutraj savinjski izletniški vlak iz Celja proti Petrovcam, se je blizu železniškega prelaza v Kersnikovi ulici v Celju vrgla tik pred lokomotivo na tračnice 38 letna Amalija Trža-nova, žena delavca in hišnega posestnika z Dobrove pri Celju. Kolesa so nesrečnici odrezala desno nogo v kolku in levo nogo pod kolenom ter ji prizadejala dve težki poškodbi na glavi. Tržanova je bila na mestu mrtva. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okol. pokopališče. Tržanova je kazala v zadnjem času znake duševne zmedenosti. V soboto je še dejala svojemu 11-letnemu sinu-edincu, da je ne bo več videl. Ko je v nedeljo zjutraj njen mož še spal, je tiho vstala, odšla na železniško progo in izvršila obupno dejanje. —c Dve nesreči. V petek okrog 5. zjutraj je prišel vrtnar Andrej Krempuš iz Trnovelj pri Celju k sosedu Planinsku, pri katerem so mlatili žito. Ker ni bil gonilni jermen na mlatilnici pravilno pritrjen, je Planinšek prosil Krempuša, da bi mu pomagal pritrditi jermen. Pri tem delu je mlatilnica nenadno zgrabila Krempuša za levo roko ter mu zmečkala sredinec, prstanec in mezinec. Na Trna-vi pri Gomilskem je padel 36-letni dninar Ivan Turk doma tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil levo nogo v členku. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v petek 69-letni brezposelni dninar Jakob Gluk iz Homca pri Rečici ob Savinji. —c Teniški turnir med ISSK Mariborom in SK Celjem, ki je bil odigran v nedeljo na tenišču SK Celja v mestnem parku, se je končal z zmago Mariborčanov v razmerju 7:1. Turnir je bil prav zariimiv. čeprav so bili mariborski igralci znatno močnejši od celjskih. —c SK Celje : ISSK Maribor 1:0 (0:0). Na Glaziji je bila v nedeljo popoldne odigrana prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem. Domačini so zmagali tesno, toda zasluženo. Gostje so pokazali dobro tehnično znanje, njihov napad pa je bil premalo povezan, dočim je igrala krilska vrsta preveč defenzivno. Dobro se je uveljavila ožja obramba. Celjani so zaradi nediscipliniranosti Dobrajca nastopili v oslabljeni postavi. Izkazali sta se predvsem ožja obramba in krilska vrsta. Napad je izvedel mnogo lepih kombinacij, a je bil premalo odločen pred golom. V prvem polčasu je bila igra izenačena, obe rnoStvi pa sta igrali dokaj ležemo. V 2. mimrti drugega polčasa je poslal Pežec žogo pred mariborski gol. B?jramovie je bil na mestu in je po tresel mrežo iz neposredne bDžine, Mariborčani »o zaceli nato pritiskati, a niso znali izrabiti niti ene izmed mnogih prilik. Proti koncu je prešlo Celje v ofen-ztao in K * q*nrik> *ot at©* potitit ŠAH Turnir v Osijeku V XI. koki je Rajkovic remrziral z Mtll-lerjam, prav tako Avirovič • Turkom. Sobaric je porazil Careva, Pavlović pa Ba-verja, Sikošek je kot beli izgubil proti Šiški. Rabar pa je metiral Cindrića Včeraj je bilo odigrane XII. kolo. Partija med Rabar jem in Mar rini čem se je končala remis, Carev je pa porazil Jon-keja, dočim je Šiška prekinil v nekoliko boljši poziciji proti Spasojeviču. Ima kmeta več. Važna je bila partija med Lešnikom in Pavlovičem, favoritoma za prvo mesto. Lešnik je nasprotnika porazil in se tako povzpel na čelo tabele. Turk je izgubil proti Šubariou, partija Cindric*—Aviro-vie* se je pa končala remis, prav tako partija Baver—Miiller. Po XII. kolu je na čelu tabele beograjski SI ovenec lešnik z 8 in poi točke, »lede mu Rabar z 8, Šiška s 7 (1), Pavlovič 7, Carev 6 in pol, Šubarič 8. Avirovič. Jonke in Rajkovic 5 in pol, Miiller 5, Martinić 4 in pol, Sikošek 4, Ba-yer in Turk 3 rn pol, Cindrić 3 m Spasoje-vič 0 (1) točke. Iz Maribora — Čigava je lovska puška? Orožniška patrola iz Gorišnice je našla na svojenn obhodu na državni cesti Ptuj—Ormož v ob* cestnem jarku dobro ohranjeno dvocevno lovsko pu>ko, ovito v platneni ovoj. Lastnik jo dobi na orožniški postaji Gorišnica pri Ptuju. — Povožena starka. V tukajšnjo bolnico •so pripeljali 64_letno Elizabeto Pofič, usluž- j beno pri krojaču Kocbeku v Studencih. Ko je šla nakupovat je prišla po nesrečnem naključju pod motorno voailo. ki jo j.e pres gazilo. Ubojja Marka je utrpela prt tem težje poškodbe na slavi ter obležala nezavestna in vsa v krvi. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima pretresene možgane. — Vse ie dolgim prstom dobrodošlo. Delavcu Rudolfu Žunku iz Trdinove ulice 18 je iz nezakljenjene omare odnesel nekdo nov {opif, vreden 100 din. OkTadeni dela. vec je odšel neposredno po odkritju tatvi* ne v mariborske starinarne in naišel v neki starinami v Mlinski ulici svoj jopič. — Prometna nezgoda na Kralja Petra tr^u. Mehanik Franc Jevšnikar iz Ghegove ulice 6 se je napotil « svojim koleeom od doma proti meetu. Na Kralja Petra trpu Je privoail za njim neki tovorni avto. ki ?a je upravljal šofrr Remk Martin iz Ljubljane. Livarska 3. V trenutku, ko je vozač verzil tik kolesarja, je zadel s karoserijo v kolesarjev komolec. Sunek ie bil tako silovit, da ie kolesar odletel na trotoar, vendar pa ni po srečnem naključju razen odr? eni-n po obeh rokah utrpel večje telesne poškodbe. — Pod kolesjem avtomobila se je znašel včeraj popokine 56-letni delavec Jožef Lor- ber, stanujoč na Koroški cesti 81, ualužben v občinski gramoznici. Lorber je bil namenjen na delo. V neposredni bližini hiše št. 128 se je hotel Lorber izogniti nekemu avtomobilistu in pri tem prezrl, da vozi za tem vozilom še drug avto. Dočim se. je prvemu vozilu izognil, se je v trenutku znašel pod kolesi drugega vozila. Kolesa avtomobila so šla preko obeh nog povoženega delavca, tako da je Lorber obležal na me. stu s strto desno nogo in večjimi odrgni na s mi po levi nocji. Prepeljali bo ga v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomcT. Iz Ptttfa — Izvoz sadja, v naših krajih se je pričela živahna kupčija s sadjem. Avtomobili, polno naloženi s sadjem, švigajo skozi Ptuj na postajo, kjer nalože dnevno po par vagonov jabolk za inozem-stvo. Največ sadja gr€ v Nemčijo. Veliko sadja je letos zlasti v Slovenskih goricah, dočim ga je v Halozah manj, zato pa tem lepše uspevajo vinogradi, ki obetajo letos prav dobro letino vina tako kvantitativno in kvalitativno. Jabolka plačujejo letos po 1.50 do 2 din za kg. — Hišni posestniki v borbi za svoja pravice. Te dni se je vršil v gostilni Zu, pančič izredni občni zbor Društva hišnih posestnikov v Ptuju, ki ga je vodil predsednik g. dr. Jurij Sluga. Občnega zbora se je udeležil tudi zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Na občnem zboru je podaj obširno poročilo o težnjah hišnih posestnikov g dr. Jurij Sluga, ki je zlasti podčrta val veliko obremenitev hišnih posestnikov z davki, ki so ravno letos zelo visoko predpisani. Zelo se je leto« povišala odmera davka za lastna stanovanja ter se je v nekaterm primerih celo povišala za tOO»/(v. O delovanju zveze je poročal predsednik g. Freiih, nakar je bdi ^bčmi zbor zaključen s sklepom, da se na mero-dajtnih mestih irrtervienira radi previsoke odmere davkov. —. »Slovenski Narod« prihaja v Ptuj vsako popoldne z braovtakam c* 16.20 in se takoj dostavi naročnikom, čitatelji našega hsrta se opozarjajo da znaša naročnina samo 12 din, brez vsakega povišanja za dostavo na dom. Naš list prinaša dnevno lokalne novicP iz Ptuja m je zelo priljubljen zlasti v mehanskih m dalav. akih krogih Kđor žen postati naš naročnik in imeti večerni Bat na razpolago, naj tako i niše na našo upravno tn ze naslednjega r bo prejel naš Bat . :. — živinski sejem. Na zadnji žrvrnskl sejem je bilo prignanih 52 volov, 266 krav, 16 bikov, 33 juncev, 115 telet, 71 konj ln 2 žrebati. Skupaj je bdlo prignanih 545 glav, prodanih pa 254. Vole so prodaja B. po 3 50 d© 5, krave 2.40 do 4.70, bfk? 3.50 do 4.23, Junce 3.75 do 4, teleta 3.25 do 6.50 za kg žrve teze. Konje so prodajan" po 800 do 4-300, žrebata pa po 800 do 1.500 din. Na »vinjaki »jem pa je bflo prrpeljairili 3*9 svtoj, od katerih pa je bilo vjrodanJh samo 49. I*roTerdoe stare od 6 do 12 tednov so prodajaH po 110 do 100 dni za komad debele svinje pO 7.50 do 8 in pjemene svinje P° &&> <*> 7-25 Oto za k£ Otq i — Kaj je s s—i kroteT Vsa živila *o ae ziiaLno podražila. tako «peeerija, kakor tildi c stala živila Mast se prodaja sedaj *« po 18 din za kg. Znioo pa nam je, da me >e zadnji caa moka znatno pocenila ln so pc drugih mestih p- ki ceno kruhu že znatno znižali. Pri naa pa še vedno stane 1 kg beleffa kruha 4.50, orni pa no 4 din. Mislimo, da bi se kruh lahko tudi ža pocenil. — Gradba novega telefonskega« voda. Tukajšnja sekcija tslefona in talegrara je pričela z deli za napravo novega telefonskega voda v Slovenske gorice. Telefonski vod se bo najprvo izpeljal k Sv. Urbanu in Sv. Andražu v Slov. goricah. Slovenske gorice ao bile dosedaj brez vsake telefonske in telegrafske zveze z zaledjem in je treba gradnjo novega telefonskega voda pozdraviti. H gradbi so prispevale intereslrane občine precejšnje zneske, med njimi tudi mestna občina ptujska. — Izletniki iz Italije. V soboto sta vozila skozi Ptuj dva velika avtobusa z nad 60 izletniki iz Italije, ki so se vračali iz Budimpešte. Izletniki ao imeli v Ptuju kratek postanek ter so to priliko porabili za ogled znamenitosti našega mesteca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 22. avgusta katoličani: Timotej DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kraljica džungle Kino Sloga: Ana Karenina Kino Union: Tajinstvena ulica Kino Moste: »Prater« in >Carjevi svečniki« Kino Šiška: Moj sin gospod minister DEŽURNE LEKARNE Danes: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Vsako delo je vredno plačila. prosto\*olj-no ie posebno. NajskromnejSe plačilo je zahvala, časi in primanje torej prostovoljnemu delu. kuluku, storjenemu iT Ifubernt do bližnjega. Da ni res, kar je res, temveč je res. da ni res. kar je res, to je že stara sH'ar in s tem se je sprijaznila tudi že resnica — ta uboga hčerka božja. Čast ln hvalo tudi nji. da je tako uvidevna in Širokogrudna! Mestno načelstvo je nam poslalo oni dan popravek v obliki pojasnila v zadevi mestne plinarne m njene kavcije v znesku 100 din. Mestna občina pojasnjuje in utemeljuje to kavcijo na svojevrsten način. Njena logika je vredna ovekovečenja. Škoda bi bilo, če bi zapadla pozabi, ker je edinstvena. Mestna občina pravi, da je mestna plinarna pobirala kavcijo prvotno samo od nerednih plačnikov, ko so hoteli imeti po-no\*no priključitev plina, V kratkem času pa se je izkazalo, da je težko delati izjem* in deliti konzumente v dobre in slabe plačnike. Zato je bila uvedena kavcija za vse konzumente brez razlike. To se pravi, da je vrgla mestna občina v en koš tiste odjemalce plina, ki že dolga teta v redu in pošteno plačr *ejo plin, in one. ki ođ njih dolžnih zneskov ni mogla izterjati. Po tej logiki bi bilo treba zapreti vse ljudi, kajti Če eni kradejo in sleparijo, se najlaže izognemo zlu, če tatvine in sleparije sploh preprečimo. Preprečimo jih pa lahko tako, da vse Ijudi^ poštene in tatove s sleparji vred zapremo. Enako lahko preprečimo za vse večne čase tudi roparske umore, če vse ljudi obesimo. To je najkrajši proces — O' nH'i i n * + > Sitar Iz Poljčan — Iz občinska pisarne. Občinski urad razglaša, da je zapadla prva polovica zgradarine, pride i ne rn rentnine. Zato poziva vse davkoplačevalce, posebno davčne dolžnike, da se plačilu odzovejo. — Mestna komanda v Slov. Bistrici do preklica ne bo kupovala več slame, temveč samo seno. — Dalje opozarja urad na naredbo o preprečitvi slinavke in parkljevke, ki jo je izdala banska uprava. — Oddaja plemenskih petelinov in ko, koal. Kr. banska uprava bo tudi letos oddajala plemensk, peteline rjave štajerske pasme z namenom, da se ta pasma čimprej razširi po vseh krajih banovine. Naročila sprejema občina do 15. septembra in je treba plačati za petelina 10 din, za kokoš pa 20 dtn. — Važno za sadne trgovce. Sadni trgovci se opozarjajo, da je prepovedano nakupovati odnosno razproda jati nezrelo sadje. Vsak ugotovljen primer se bo najstrožje kaznoval — Vojnj obvezniki, ki potujejo v inozemstvo, se obveščajo, da se morajo pred odhodom javiti pri občini zaradi potrdila odjave. Mladeniči letnika 1919 se pozivajo, da st zglaae v občinski pisarni ne glede na n£h pristojnost. — žigosanje sodov bo v SL Bistrici 26. in 27. avgusta. Prometna nezgoda Ljubljančana pri Mariboru Maribor, 22. avgusta V neposredni bližini Maribora, pri slivni* škem ribniku se je davn zcjodfla prometna nesreča, katere podrobnosti ob času našega poročila Se niso znane. Tam se je peljal z avtomobilom ravnate!j Ljubljanske kre_ drtne banke Strnad ki je pa z vozom zavo* zfl preveč na rob eearte in se je avto prevrnil v cestni jarek. Na pomoč so poklicali mariborske reševalce, ki eo avtomobil spra. vili na oesto. Iz Novega mesta Cena kruftnl moki. r>0 sedaj smo pri imeH gotovo najdražjo krušno m' ko ▼ na*i bajiovtei. Do zadnjega časa so trgovci držah oeno m jo prodajali pQ 4 din za kg. Sedaj, ko imajo svoja skladišča na. trpana in se je pričel dovažati že nov pridelek, je cena pftonlčni moki padla za 0 50 oHiarjev. Ta inalenkostni padec pa je spričo evetovne žitne pjodukcije, predvsem pa neie domače bogata letine žita — malenkosten. Tudi pocenitev kruna je zaradi tega pri nas nemogoča, ker se trgovci pač drže svojih •j. 187 »SLOVENSKI NAROD«, rxped«tjek, 22. avgusta 1S8& Danes oh 19.15 in 21 JI5 uri rnisterijozni napeti kriminalni film RTJE DE LA PADC TAJINSTVENA ULICA ^ **** Jean o**"* KINO UNION — Tel 22-21 DNEVNE VESTI — Vojvoda KentSki v Dubrovniku V petek zvečer sta prispela z jahto >Tiho« v Cavtatu vojvoda in vorvodinja Kentaka. Visoka gosta ostaneta v Cavtatu več dni in vozila se bosta na ribolov. — Skrb za duševno ln telesno zdravje našega naroda. Po zgledu drugih naprednih in kulturnih držav hoče tudi naše ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja proučiti problem ogražanja psihičnega in telesnega zdravja naroda. V ta namen je ustanovilo posebno komisijo, v kateri so razen zastopnikov zdravstvenih in higienskih ustanov tudi zastopniki strokovnjaki drugih pristojnih ministrstev. Predno odidejo člani komisije na delo med ljudstvo, bodo proučili metode ln načine proučevanja narodnega, življenja, da bodo lahko določili smernice enotnega ln racionalnega dela. — Povratek naših radarjev v Francijo. Včeraj ^o se vrnili na*ii rudarji, ki eo pri* speli mod svojim dopustom iz Francije, kjer >o zaposleni v prernoaovnikih v Pas des Calaisu in Nordu m ki so prispeli domov 2. avcri*sta. delat. Z družinskimi člani vred je bilo pri nas skupno 75 > Francozov*. Težko so ć*e ločili od lepih naših krajev, ki so živo nasprotje pustim industrijaliziranim pokrajinam severne Franci ie. toda tem lalje so ££ vrnili razočarani nad našimi raznieia-mi. Zlnačilno je» da izseljencev iz Francije ni nlhče of:<-!^lno in neohclelno sprejel, pa tudi poslovil se nI nihče od njih. razen zastopnikov delavskih organizacij. K spreje* mu ni prišel noben zastopnik katerekoli izseljenek^ organizacije niti z napisanim eovorom. NTaSj delavci, k? sr morajo služiti kruh v tujini, si sicer ne žele takSnesfa refrenja in rja tudi nieo potresali, toda pri nas jc že običaj, da sprejemnmo n. pr. Amerikance, čeprav pridejo le brije, z bamieri n fjodKo. V tem poeledu bi res n© bilo treba dvoine mere. * Redno vpisovanje T trgovsko iifciliSfe Oirii-tofov učni zavod«. Ljubljana, Domo. hsstnska eesta 15 prične jutri v ponedeljek 21, t. m Zavod ;e organiziran kot enolet. na trgovska šola, odobren od državnih Sol? f~-'h oblasti banske uprave tn posebej Se r>d mml.-Tstva trgovine in Industrije. Pri- poroca iolinie vsem. ki se hoceio te« kom en«"*^a le*a usposobiti »a raznovrstno pisarniško službo v trgovskih, industrijskih spedici jskih. odvetniških, notarskih, bančnih in uličnih pisarnah. Tudi velja izpričevalo kot dokaz redno dovršene vajeriške dobe in eno leto in pol pomoeniSkp prakse, kar je važno za one, ki žele otvoriti svoie trgovsko podjetje zlasti sinovi in hčere trgovcev m obrtnikov. Christofov učni zavod je vodilni in največji te vrste v °aži državi, ima la-stno novozidano šolsko po? siopje. v mirni !ecri blizu mestnega središča. Poučujejo kvalificirane učne moči. profesorji. Zavod je z letošnjim letom edinstveno urejen, po vzoru sličnih inozemskih šoL Urejene bodo učilnice za praktične -iri -'.;ke in knji^ovods U o vaje. Ba nemško konvenarijo in stenografijo ter nova naj. večja strojepisnira s 40 pisalnimi stroji. Novost bodo tudi računski stroji. Lani je ziiyod obhajal 351€tnioo obstoja. Kdor želi točnih informacij dede vpisa, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje Šolsko izvestie in eolsko poročilo s slikami, ki sra je vodstvo izdalo ob Sojetnici K EVO SLOGA — Tel. 27-80 DANES PREMIERA velikega kriminalnega filma USODNI DIAMANT Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri 1 — Razstava psov na Ljubljanskem %ele-sejmu dne 1. in 2. septembra. Opozarjamo ponovno, da Se '» dneh 1. in 2. septembra vrši rV. državna razstava pso** vseh pj»seiii. Iz dosedanjih pri j* v je razvidno, da bodo to pot razstavljeni psi, ki jih re na nobeni ljubljanski -azstu/i nismo videli X. pr. bo razen psa, ki je bil 25 krat oJljVcvan, razstavljen tudi domaČ pes, ki i? dosegel mednarodni šampijonat v lepoti. Prijave se sprejemajo najkasneje do četrtka, dne -°-avsrusta pri J uj^oslo venskem kinološkem savezu. Ljubljana I.. Cesta v Rožno dolino 36. telefon 23—55. — Fotografija je drag Sport, je priljubljen izrek mnogih, ki se s tem športom bavi jo. posebno pa tistih, ki s fotografijo nikamor naprej ne pridejo. Ta izrek je zmoten. Fotografija je draga le tedaj, če jo uganjamo brez oanovnegn znanja, nesmotreno, v površnem upanju, da bosta, mogla mrtvi aparat in razsipavanje z materialom nadomestiti možgansko delo. Tak šno fotografiranje se ne povzpne nikoli nad začetnisko stopnjo. Ce pa hočete videti, kako lahko je priti z majhnim izdatkom in v kratkem času pod smotrenim vodstvom do višje stopnje fotografiranja, do cenenega, dobrega fotografiranja, si oglejte na obči razstavi fotografije in filma v septembru na Ljubljanskem velesej-mu oddelek prvega začetniskega tečaja Fotokluba Ljubljane. Tečaj je obsegal samo 12 večerov in tečajniki so bil res skoraj 5=amo začetniki, ki so smatrali fotografijo za drag in brezupno težak šport, šport za nekatere izvoljence. Danes pa že z uspehom razstavljajo! Razstava fotografije bo od 1. do 12. septembra. — Drž. realna gimnazija v Novem m€-stu. Vpisovnnje učencev v T. razred bo 5-septembra ob 8. uri. vpisovanje učencev, ki pridejo z drugih gimnazij, bo pa v nede* ljo 4. septembra ob 10. uri. U-čenci naj prinese io davčna potrdile radi odmere šolnine. Ravnateljstvo. — Deseta gospodinjska rastava >Naši postje<. ki bo na Ljubljanskem velesejmu od i. do 12. septembra. Ima namen prika« zatl. kako naj noi»podinja sprejme sroste. V deželi, ki je upravičena živeti radi svojih naravnih lepot od tujskega prometa ima gospodinja važno vlogo z najširšega narodnogospodarskega stališča. Zato je razstava »Naši gostje" razdeljena v dva dela; prikazuje gospodinjo v ozkem domaČem kroeu. kako pripravlja za svoje goste za vsakdanje in svečane prilike, a gospodinjo Gostinskih obratov, kako pripravlja za potu'oče goste. Podajamo tudi nekatere emernice. kako naj bodo priročno pripravljeni bufeji na kolodvorskih postajah in drugih križiščih, zla-sti ob času povečanesra prometa. Kakor je samo ot- Če si ecet narav«, *po*tuj njeno goartoljub-noatc. Kot dodatek smo priključile vsakdanji goapodinjaki del, v katerem prikazu-jemo. kako pravilno ravnamo ob čiščenju z namiznim porcelanom, orodjem in Deri-lom. Tako bo gospod i njska raastava >Xaši n ost je £ po svoji lepoti privlačna a obenem vzcojna. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je v dravski banovini večinoma deževalo, dru-crod so imeli pa večinoma lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Beogradu 82, v Kumboru 31. v Sarajevu 30, v Zagrebu in Dubrovniku 29. na Rabu in v Ljubljani 28, v Mariboru 25.8, Zanimivo je, da sta imela včeraj Ljubljana in Rab enako maksimalno temperaturo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2. temperatura je znaSala 13.8. — Pretepi in nesreče. Iz Zagorja so sno. či prepeljali v bolnico 24*letnc žka avtomobilska nesreča, v Se, klcu blizu Subctice se je pripetila v soboto zjutraj težka avtomobilska nesreča Zakrivil jo je šof€r. 38 letna kmetica Do-r°gby j: šla v Sekić na sejem. Pred ob. činsko hišo ji je prlvozll nasproti avto tn šofer ni dajal nobenih signalov. Vozil je z največjo hitrostjo, podr] je kmetico in oddirjal naprej. Povožena kmetica je dobila tako težke poškodbe, da je kmalu izdihnila. — Francova letala uničila bivši naa parni k. Letala španskih nacionalistov so napadla z bombami bivši parraik Doibro-vačX plovitbe »PracaU. ki ga je družba prodala lani nekemu Švedu. Natovorjeni parnik je bil v pristanišču Las Palma«, kjer so ga. nacionalistična letala bombardirala tako, da se je vnel in zgorel. Na-cionaJistični piloti so obstreljevala a strojnimi poiškami tudi posadko, ko je gasila požar. — Ribic«, ki zatirajo malarijo. Pyed tremi leti so Tačeli intenzivneje zatirati malarijo na pcdix>cju Karlovca, kjer je v rnorvirjih legJo malarijo presiašajotiii ko. marjev. Posebno zadovoljive uspehe »o dosegli z ribico Gambuzio, ki se je močno razmnožila in JP jO zdaj prenesli v vsa močvirja in mlake, kjer pokončava ličinke raznih komarjev. — Samomor ruske emlffrantke. V Osijeku je sedela v policijskem zaporu ruska emigrantka Marija Zaharova. stara 40 let. V petek popoldne jo je našel paznik v celici obešeno. Zaharova je prišla v sredo v Osijek iz Subotice. Imela je nekaj denarja in napila se je. Policija je postala pozorna na njo in ker je po gostilnah preveč mežikala moškim, so jo zaprli. V soboto zjutraj so jo hoteli za-slišati, pa se je prej obesila. Najbrž jo je pognala v smrt beda, kakor že toliko nesrečnih ruskih emigrantov. Pokojna je bila baje močno vdana alkoholu. Pila je pač iz obupa- — V Zagrebu grade Inženjerski dom. Združenje inženjerjev in arhitektov sekcije Zagreb je sklenilo zgraditi reprezentativen Inženjerski dom. kjer bo imelo svoje prostore. V ta namen je bila ustanovljena posebna zadruga. Stroški za dom bodo znašali okrog 6 milijonov dinarjev in gradili ga bodo v etapah. Najprej začno graditi tisti del, kjer bodo stanovanja ter začasno tudi pisarne Inženjerskega združenja in zbornice. Dom so začeli graditi danes. — Vlomilec Trstenjak pod kljnčem. V petek so prignali v sodne zapore v Murski Soboti znanega tolovaja, vlomilca Trstenjaka iz Mihalovca. Vse leto so mu bili orožniki za petami, pa je znal vedno odnesti pete. Oni dan so orožniki videli, da sedi Trstenjak elegantno oblečen v neki gostilni in kvarta. Odšli so v gostilno in mu napovedali aretacijo. Trstenjak je pa zopet odnesel pete. Orožniki so jo ubrali za njim in pomagala jim je Se policija. Več ur so Trstenjaka lovili, končno so ga le ujeli. Priznal je. da je prišel v Ljuto- i mer, da bi organiziral več vlomov. 1 v 94. Vida. Izpred Logarjevega bufeta v St Vidu Je odpeljal tat 1000 din vredno kolo, last Blaža Mr-harja iz Podgore. Ukradeno kolo je znamke >Pazc, črno pleskano in ima na vzor obrnjeno krmilo. Josipu Nemanicai, sta-nujočemu v Mednem pri St Vidu, pa sta bili oni dan ukradeni dve kolesi, eno zeleno pleskano, znamke »Pariš«, drug pa črno pleskano znamke »Trimupol«. Ukradeni kolesi sta vredni okrog 2000 din. — Vlom v Vojniku. V hišo Frančiške Majerle v Vojniku je vdrl oni dan doslej še neizsleden. vendar znan vlomilec, ki je odnesel 1000 din, 300 srebrnih starih zlato verižico, moško srebrno dvokrovno avstrijskih kovancev, zlato žensko uro, zlato verižico, moško srebrno dvokrovno uro, dva zlata prstana in par zlatih uhanov. Za nameček je tat ukradel tudi skoraj nov samokres v kožnatem etuiju. Ma-jerlova je oškodovana za okrog 5000 din. Iz LfuMfane —rj Mestna »brina zprradi delavsko nijo i 48 stanovanji. Ljubljanska mestna občina je oklenila ▼ Petin 1r?!";ln delodat?lski organizaciji, da sprejme n:en<» predlogo, bo pros crl rešena drucra ob ravnava 7a uspešno 7&~ kl'učeno. V ponedeljek 19. t. m. bo padla odločitev ko se bodo zastonniki delodajalcev in delavcev oopel cestal? —lj Poaoian.ire mstPn iz mestne vrtna-rrje. Ker se prošnje za posojanje rastlin iz mestne vrtnarije selo množ?, opozarjamo na predpise pravil"'"ka g^Iede tepra posojanja., ki prepoveduje posojanje rastlin sploh, izjrme pa dovoljuje samo za prireditve državnih in samoupravnih uradov ter karitativnih društev v karitativne namene. Tudi za te izjemne primere je potrebna kole kovana ln utemeljena prošnja, ki ji je treba priložiti pravila v dokaz namena društva. Ce društvo samo ne prepelje rastlin na prireditveni prosrtor in nazaj v Mestno vrtnarijo, je treba v mestni blagajni založiti 100 din kavcije za stroške prevoza, ki se obračunajo z društvom po prlTođttvl. —lj Vpisovanje v me«te strokovno na-dnij-valne Sole b0 28.. 29.. 30. in 31- avgusta v ljudsko Šolskih poslopjih, kfcr so te gole nastanjene in sicer: stre kovno nadaljevalna šola, za mehan tehnične obrti v Šoli na Ledini, splošna obrtna nadaljevalna šola na Vrtači, strokovna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti na Prulah, ženska strokovna nadaljevalna Sel a za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu, strokovna nadaljevalna šola za stavbene obrti na Grabnu. Natan-čnejzši podatki vpisovanja so razvidni na šolski deski. Službcdavec je dolžan, da svoje šoloobvezne vajence sam privede v šolo in izpolni prijavni list za vpis ter predloži krstni list. izpričevalo o poslednjem šolanju, pogodbo o dnevu vstopa i.a delo in zdravniško potrdilo o telesni frpo-sotmosti vajenca. Letna šolnina znaša ISO din. Ob vpisu je treba plačati prvi obrok šolriin? v znesku 20 din. Solskr. oblastvo opozarja vse službo da vce, da bodo oni, ki svojin. vajencev ne bodo vpisali v šolo, prijavljeni pristojnemu upravnemu obla-stvu zaradi prestopka zoper pr^dpi9e zakona o obrti. —lj Pazite na r*Hi in »nago: Spomladi so vsd ljubljanski Usti objavili opozorilo mestnega pog-lavarstva, da je strogo prepovedano metati po cestah razne odpadke in papir, prav tako je pa kazniVo tudi izlivanje vode ali pomij in smrdljivih, tekočin v cestne jarke in požiralnike ali pa celo jmttmfc smeti po oaofcah. Zalo nevarni ao olupki pomamne ki banan, ker se je ze marsficdo po&oodorval zaradi njih, prav pa tudi ni. če mečemo vžigalice in tleče ostanke cigar ali cigaret, kostanjeve ruščine in drug« take odpadka na ceste in poti po mestu in nasadih. Opozorilo je res precej aaiegio, saj a? ffMi prebivalstva zaveda, da je snaga na cestah prav oči vidno merilo aa civilizacijo našega mesta. Zlasti sedaj v glavni tujsko prometni sezoni bi an^snasenje eeste zelo Acodova&e dobremu glasu o snagi Ljubljančanov, zato pa spet opozarjamo vso javnost, naj čim bolj pazi na snago in red na cestah in po nasadih, da ne bo sitnosti z nadzornimi organi in nepotrebnih glob. —lj Zračni promet kljub silnim nalivom normalen. Človek bi mislil da v takem vre menu, kakršno smo imeli danes dopoldne, potniška letala ne morejo letati. Nebo ie zastrto z nizkimi oblaki, tako da se nikamor ne vidi in dopoldne ie nepretrgoma lil dež. Navzlic temu je pa potniško letalo davi kakor vsak dan odletelo proti Zagrebu. — lj Silno neurje z naJKi. Davi zgodaj zjutraj je prihrumelo nad Ljubljano sitno neurje. Pibal je talco močan veter, da >e malo manjkalo, da nI odnašal opeke s streh. Ljudje so prfstraseni vstajali ln hiteli zapirat okna. Obenem se je vlila prva ploha, kateri so sledili v kratkih presledkih nalivi vse dopoldne. Po hudih nalivih je jelo enakomerno močno deževati in ozračje se je tako ohladilo, da bi človek ne verjel, da smo šele v drugi polovici avgusta. Vreme je že čisto jesensko. Upamo pa. da ne bo ostalo tako. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo sporoča zaradi izleta v Benetke, da morajo ime* vsi aktivni drfevni uabrfbaod dom. ljenje kr. banske uprrpt. Zato naj «q to JfcmpreJ oskrbe kn izroče prodajalni Pod* krajdek na Jurčičevem tr*ru. Posameznik sme vzeti na pot v Italijo do 300 lir; zadostuje pa predvidoma 300 lir, ki se vpišejo pri Putniku v ekapni potni list. —lj Pri rttrsj&Bjeia *"»basj» «a 10 umetnin, ki ao bile razpisane aaa iasir-nLke permanentne vstopnice za umetnostno rastavo, ie žreb določil sledeče številke: 1482, 2948. 2995. 911, 1416. 1279 1472, 2871, 2651, 923. Kdor je bil izžreban, dobi irfrebano umetnino pri Antonu Kosu, Mestni tre 25, Ljubljana. —lj Tatvine. V stanovanje Pavle Stu-hec v Kolodvorski ulici 11 je prišel oni dan neznan mlad brezposelnež, ki je prosjačil. Po njegovem odhodu pa je Stučeva opazila, da ji je zmanjkal zlat prstan I vdelanim svetlozelenim kamenčkom, ki je imel vgraviran napis: »Fide sed a cui vide« vreden 1000 din. — Iz stanovanja bratov Ivana in Gabrijela Jenko v Toma-čevem je nekdo ukradel rjavo moško obleko, par rjavih nizkih čevljev, listnico s 300 djn, več svilenega perila ter nlklja-sto uro, v skupni vrednosti 2000 din V stanovanje Antona Pokoma na Mestnem trgu 13 je aekdo vlomil in odnesel 900 din v bankovcih in kovanem drobižu — V soboto ponoči jc bilo ukradenega iz pralnice Kristine Zorkove v Staničevi ulici 13 za 700 din še mokrega perila. Dr. Antonu Krisperju, stanujočemu v Ciglarjevl ulici 18, je nekdo odnesel dve Športni srajci, dva para nogavic in nekaj drugega perila, v vrednosti 400 din Uradnici Miri Svetličevi pa je tat ukradel iz pisarne v Dalmatinovi ulici usnjato torbico, v kateri le imela 100 din in nekaj toaletnih potrebščin. Ob glavni skupščini JUU Idefne smernice, ki vodijo jugoslovensko učiteljstvo v njegovi organizaciji Zagreb, 21. avgusta. Aico imamo v vidiku globoko notranjo izgrajenost stanovske organizacije jugo-slovensitega učiteljstva — njegovo JUU —, ki šteje domala 1S.OOO članstva, potem nam postane vse bolj jasno, odkod izredno visoko zanimanje tudi izvenučiteljskih krogov za načela, sklepe in stališča, ki jih poudarjajo sreski ali banovinski zbori naših prosvetnih pionirjev. Predvsem seveda pa velja ta pozornost vsakokratni grlavni skupščini, ki se vrSi enkrat na leto, letoe v ZagTebu. Potrebe naše sole, splošne narodne prosvete, kaor tudi stanu samega, so z izkustva preteklih let nujno narekovale, da je moralo osvojiti JUU v svrho svojega uspešnega in neza vi snega delovanja smernice. Ne bo odveč, ako izpregovo-rimo o njih tudi v našem listu nekaj besed, zlasti še, ker se o JTJTJ mnogo piše in govori, mimo tega pa tudi zategadelj, ker bodo vprav idejna načela poudarjena tudi na letošnjem zbora v Zagrebu. JTJTJ se je in se vedno smatra kot predstavnik čiste stanovske linije našega učiteljstva. ki hoče služiti dobronamerno šoli, prosveti in učiteljstvu. Udruženje se bori za odločeno, jasno opredeljeno stanovsko ideologijo, za nravice in potrebe na tej osnovi, ki predstavljajo hkrati borbo za stanovsko nezavisnost in avtonomijo organizacije. Menjanje načel, emtod. parol in principov pač ne sloni na principih JUU. Rakrana na našem prosvetnem organizmu je praksa, ki gloje v personalni prosvetni politiki. Zato pravi JTJTJ od leta do leta: Dosedanji sistem postavljanja, premeščanja in napredovanja učiteljstva je treba zamenjati administrativnim in zakonskim potom na solidno osnovo pravne sigurnosti učiteljstva in šole. Izvede naj se revizija disciplinskega postopka in brez objektivno ugotovljene krivde ne bodi izrečena nobena kazen in izvršena nobena premestitev. Kot primarna zahteva se sama od sebe zlušči zahteva po uzakonitvi stalnosti — ki predstavlja osnovo pravne sigurnosti. Kar se tiče stanovske organizacije, želi učiteljstvo. da se more v niej opredeljevati svobodno, brez zunaniih vplivov, brez pred sodkov na posledice, ki bi ga mogle doleteti zaradi opredelitve, zarad1" vršenja funkcij — skratka delovanje v JUU bod', nezavisno in kriterij v prosvetnih in stano\*-skih vprašanjih prosto. Učiteljstvo samo med seboj vzdržuje mišljenje manjšine In sodeluje loialno z njo. dolžan pa je vsak •poedinec .da se disc'plinarno zavzame za skupna stanovska in strokovna načela, tako pri politčnih strankah, kakor tudi, da deluje na realizaciji teh načel. ^elia JTJTJ je, da sodeluje v vsakem položaju in z vsemi merodajnimi čmitelji v \mrainnnh. ki eo na dobro narodni prosveti. Z nikomur se ne odklanja sodelovanja, odločno in moško na brani JT7TT vse ono. kar je na korist šole in učiteHstva To velja tudi za prosvetno centralo, ki naj bi bili odnosi z njo tudi glede personalne nrosvetne politike čisti, korektni, lo-fginl. Vprav ureditev teera vprašanja, bo na ko- rist šole, učiteljstva in naroda. Učiteljem bo vrnjeno zadovoljstvo, šolsko in prosvetno delo pa bo poteklo Iz globoke ljubezni do stvari. Važno je, da pušča v pogledu politične opredelitve JUU svojemu članstvu svobodo. Edini pogoj, da mora biti to delovanje V Skladu S skupnimi interesi učiteljstva je pač dovolj sam po sebi razumljiv. Napram resničnim idejnim pristašem politčnih strank je treba gojiti največjo toleranco in jih spoštovati, saj se bodo ie-u preko svojih strank zavzemali, da pride do uresničenja stanovskih zahtev i* do spoštovanja stanovskih načel in principov. Samo ta oblika kolaboracije bo dovedla do zdravih in koristnih odnosov med uči-telistvom kot celoto in med političnimi strankam!. Interes šole ni zdrav progres prosvete zahtevata, da ohrani zajednica JUU svoj nepolitični, stanovski in strokovni značaj. Konjunkturisti se zato sami obsojajo! ■favoriziranie katerekoli uClteliske skupine je škodljivo v prvi vrsti interesom sole. a s tem interesom naroda in države. Osobito škodljivo pa učinkuje favoriziranje na področju položajev in napredovanj, kajti s takim postopanjem se zmanjšuje vrednost šolskega in prosvetnega dela, hkrati pa se tudi lomilo moralni karakterji, s pre fran-'anjem učitellstva in s pristranskim postopanjem se ni utrdil in populariziral dosedai še nihče! Učiteljske vrste ln njih organizacija so kot celota instrument v službi naroda ln države! Iz Zasorfa — Nesrečo. Ko je šel v soboto okrog devetih zjutral Robič Jurij v službo v kamenolom TPD. je v blizini kina nridirjal za njim na kolesu njegov tovariš Golaž, ki je vozil tako ob kraju ceste, da je Ro-biča podrl. Očividci so mu hitro prihiteli na pomoč ter ga odnesli domov. Ponasre-č~ni Robio Se do 13. ure popoldne .rploh ni zavedel — nato pa je zdravnik g. dr. Kajaelj odredil prevoz v bolnic^, kamor so ponesrečenca odpeljali še *s?ti več ^r. Kakor smo zvedeli, ima Robič nalomi jena rebra ter baje ni pričakovati komplikacij. Ponesrečencu Želimo, da bi čim prej okreval. Ob tej priliki smo primorani ponovno opozoriti merodajne oblasti na brezobzirno dirjanje nekaterih kolesarjev, s prošnjo, naj te nenapovedan -. kolesarska dirke« s primernimi kazni odpravijo. Omenimo naj še. da je enako z avtomobili, ki kljub vidnim zrn a kom. da morajo Fkozi kraj voziti z brrino 15 km. vozijo dostikrat z burino 80 km na uro. Pri tem le ogTožen ves ostali promet ln v nevarnosti življenje naših občanov — obenem pa d vi fra jo avtomobili tak prah, da stanovalci hiš <>b «lavni ces+i preko dneva sploh ne morejo imeti odprtih <>ken. Potrebno bi bilo, da bi se kazen, ki je predvidena za prehitro vožnjo, res z strogostjo odmerjala. ^liiiililiUBHIIClU liOMiiiiHiii-iiK;.! i.. ■ ■ : :;..;"nii; MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znani Ko. — Popustov za male oglase ne priznamo. MMMMinHpaVHna):ui-iai!:::!ariiifflns!> RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OSKRBNIKA Id je vede gostinske obrti — Iščemo za planinski dom na Mrzlici. Potrebna je kavcija. Prijave je vpoelati do L septembra t-L na gospodarja Doma g. Šetinca Franca, Trbovlje, Loke 426, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Pogoji se ne bodo posebej razpošiljali. SPD Trbovlje. 2052 MALINOVEC pristan, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOI4, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. KLIŠEJE vgr*BABV"se«< JUGO-GBAHKA r;<'.F[TJJA NASIP 73 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši —Mil § Dte I.a BOSANSKE SLIVE MIZARSKI STROJI prava, debele (eeaplje), kg Din za obdelavo lesa stalno na 2.75 — 5.— v košarah po 50 kg j polago po 20.— dinarjev od ure tanko voznina, razpošilja G. j pri Skalar, Ljubljana, Rimska J I cesta. 2064 | ____ GOSPODINJA dobra kuharica, poštena, pridna in varčna, želi premeniti službo. Gre najraje k starejšemu gospodu ali mali družini Nastopi lahko začetkom septembra ali kasneje. — Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«. 2040 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJ«! TRBOVELJSKI ^premog brez prabu " ^ BOKS, SUHA DBVA L POGAČNIK 5 — od Zapomnite si! N a jn g odnej*! nsjjcsp maoefsk na obroke! Vedno na J nove i Ai "■■'^ f\^w».iW frfcjra» Obrnite se tozadevno na nošo plasvrno NARODNI MAGACTN, Sv. Petra c T?-L Stran 4 »SLOVENSKI N ARO D«, ponedeljek, 22. avgusta 1938. fttev. 187 Starovpokojenci tobačne tovarne čeprav so delali vse življenje v prid države, nimafo pogosto niti suhega kruha Ljubljana, 22. avgusta Ob gozdni poti je počival na nabranem dračju slaboten, sivolas starček Zdelo se je, da je na kraju svoiih sil, zato ga je sprehajalec sočutno nagovoril: — Očka. ali vam je slabo? --O, slabo pa slabo! Ze več let! _ 7> — Hm, staroupokojenec tobačne tovarne sem, že 78 let star. Kuriva si ne morem kupiti, pa hodim nabirat suhljad. Tako je pač. ko sem večkrat lačen kakor sit Vidite, tako sem pa oblečen. To je moja edina obleka in čevlji mi tudi že odpovedujejo pokorščino. — Tako? Ali niste dobili letos nekaj po-▼iška? — Seveda smo dobili. Kajne, zdaj bi morali biti zadovoljni? Naše deputacije so nas tolažile, da so jim gospodje obljubili primeren po višek za naše skromno preživljanje. No, dobili smo ... Tisti, ki imajo le po 5 in 10 let službe, so dobili nekaj dinarjev več povia kakor mi s 35 in celo 50 službenimi leti, a nihče ni dobil niti 100 din. Medtem je pa še pritisnila draginja. Zato me večkrat napadejo hude misli. Ne morem si razložiti, zakaj moramo trpeti prav mi tako. Marsikateri potepuh in delomržnež prejema podpore, da živi mnogo bolje kakor mi staroupokojenci.. . Vsak nam očita to nesrečno pokojnino, nihče pa noče vedeti, kako stradamo. Ne morete si misliti, kako človeka boli, ko vidi in čita. kako se ljudje, ki niso skoraj nikdar nič delali, vozijo na počitnice in zdravit v zdravilišča in letovišča, kako nekateri veseljaci jo. razmetavajo denar in jih skrbi samo. da bi se preveč ne zredili — medtem pa mi, ki smo vse življenje delali v prid države po 10 in 11 ur na dan (jaz sem delal od svojega 16. do 63. leta) pogosto nimamo niti suhega kruha. »Mestni župan je baje izjavil prod božičem, da ne sme biti nihče lačen ob praznikih. In v resnici so dobili podporo mnogi nezaposleni m morda še kdo, le na nas so vsi pozabili. Ko bi vedeli, kako težko je prestati zimo! Tako se je bojim. Saj bi obupal in si posegel po življenju, a sem že prestar ter preveč blizu groba. — Ne zamerite mi aii si niste mogli ničesar prihraniti? — Prihraniti, pa prihraniti! Zaslužili smo po 25 do 70 krajcarjev na dan. Kdo bi si odtrgoval kaj od te plaćice, zlasti še, ko je vsak pričakoval primerno pokojnino! Nekateri so si kljub temu prihranili nekaj stotakov, toda kaj jim je pomagalo, ko so skoraj vse izgubili ob inflaciji, da jim ni ostalo niti za par čevljev. — Ali so povsod tako nezadovoljni? Zdi se mi, da tudi v Srbiji nimajo višjih pokojnin. — Seveda jih nimajo. Saj bi mi končno ne nasprotovali izenačenju, a pomisliti moramo, da so tam življenjske potrebščine znatno cenejše. — Ali ni nobenega upanja, da bi vam pomagali ter popravili to krivico? — Nekaj govore, da bodo s prihodnjim proračunom odpravili razlike med staroupokojenci in novoupokojenci. Tako nas tolažijo že dolga leta. Če je na tem kaj resnice, bomo morali čakati najmanj do aprila in vmes bo zopet zima. ki jo pričakujemo s tolikim strahom. Marsikdo je ne bo preživel. Pomislite, samo lam je umrlo okrog 40 mojih sotrpinov. Morda bo tudi mene rešila smrt lo zimo. Seveda, če bi ke kdo kdai spomnil na nas. bi menda lahko dali takojšnjo podpoio. Če je denar za sport, emigrante itd., bi menda lahko našli kakšen dinarček tudi za nas sestradane starce. Ali t?ko t+&c*% čakaio. da bi pomrli? O M o k o I * t v Tekmovalna akademija sokolskih tekmovalcev in tekmovalk V soboto 27. t« m« ob 17* na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju Ljubljana, 22. avgusta Cb rriiiki vsesokolskega zleta v Pragi so biie tudi meanarodne v tekme v telovadbi. Za te tekme so se pripravljali naši Sokoli-tekmovalci zadnji mesec skupno s češkimi tekmovalci v Pragi. Tu so imeli priliko videti velikansko zanimanje občinstva za vadbo, za izbirne tekme in končno za tekmo samo. Za orodno telovadbo je občinstvo pokazalo toliko razumevanja, da so imeli naši tekmovalci vtis, da je, odnosno da je bil vsak izmed gledalcev tudi telovadec. Gledalci so znali poimenovati skoro vse prvine — vaje. ki so jih tekmovalci izvajali — ter znali ceniti tudi lažje, a dovršeno lepo izvedene vaje. Naši mednarodni tekmovalci so, vzpodbujeni po takem zgledu, že v Pragi sklenili, da bodo storili vse, da se bo tudi pri nas povečalo zanimanje za orodno telovadbo v čim večji meri. Kmalu so si izmislili način, kako pripraviti občinstvu orodno telovadbo kar najbolj zanimivo. Dogovorili so se. da bodo priredili v vseh večjih mestih propagandne nastope in sicer v obliki tekem. Da pa bodo imeli tudi mlajši tekmovalci korist od teh propagandnih nastopov in da bi se naše občinstvo naučilo ceniti tudi lažje lepo izvedene sestave, bodo na teh nastopih posebej tekmovali telovadci, ki se šele vzgajajo za bodoče mednarodne tekmovalce. Da bo tekmovalni nastop bolj zanimiv, bodo tekmovale tudi naše mednarodne tekmovalke in sicer v poljubnih vajah na gredi in na bradlji. Vsak gledalec bo dobil tabelo z imeni vseh tekmovalcev in rubrikami za posamezna orodja. V te rubrike bo vpisoval dosežene uspehe. Ves nastop, posamezne vaje in posebnosti poedinih tekmovalcev bo pojasnjeval napovedovalec pri mikrofonu, ki bo združil občinstvo s tekmovalci. Napovedovalec bo seveda takoj naznanil gledalcem ime tekmovalca in njegov uspeh, da ga zabeležijo v tabelo, čim. bo skočil telovadec z orodja in odkorakal v vr3to, ga bodo preizkušeni mednarodni sodniki že oeenili. Uspeh bodo pokazale tudi velike številke na razglasnih deskah. Ker ne bo med posameznimi tekmovalci in med posameznimi točkami skoro nika-kih presledkov, bo ves spored minil v eni in pol uri, tako da bo imel človek vtis, da gleda telovadno akademijo ne pa tekmo, PRIPRAVA TEKMOVALCEV Če gre kdo zvečer ob 6. uri mimo letnega telovadišca v Tivoliju, vidi vsak večer 25—30 krepkih Sokolov-telovadcev, ki se pod vodstvom preizkušenih vaditeljev pripravljajo za ta nastop. Na bradlji in na drogu vidi vse možne vrste točev in obratov, najbolj zanimiv je pa pogled na prostor za talno telovadbo. Ljubljanski Sokol je letos ob železniškem tiru priredil poseben prostor 10x8 m iz Žaganja za talno telovadbo. Uspehi na tem prostoru so izvanredni. Brez večje nevarnosti se tu nauči že povprečen telovadec vseh vrst premetov (salt). Naši tekmovalci delajo premet prosto nazaj, premet nazaj (skozi stojo), kolo in premet (prosto nazaj ali samo nazaj), premet prosto naprej, premet prosto nazaj z rok drugega telovadca itd. Vse te umetnije bodo seveda pokazali na nastopu. Ker se pripravlja 30 mlajših telovadcev za ta nastop, bo v teku tega tedna med njimi izbirna tekma, kajti na nastopu jih bo v B-skupini tekmovalo le osem. Podroben spored priobčimo v prihodnjih številkah. Za danes opozarjamo vse, da naj nihče zamudi izrednega užitka, ki mu ga bo nudil tekmovalni nastop obeh naših sokolskih mednarodnih vrst. Radi tega naj si vsakdo za to popoldne rezervira čas, odnosno dobi dopust. Zlasti opozarjamo na to prireditev deželane ter šolsko mladino. Slednja naj se, v kolikor je še na počitnicah, ta dan vrne zanesljivo v Ljubljano. V slučaju slabega vremena bo prireditev v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne. — Planina pri Rakeku. V nedeljo 28. t m. ob 15. priredi nase Sokolsko društvo svoj javni telovadni nastop kot zadnji v >klopu obmejnega okrožja, ker je bil za 10. VII. t. 1. napovedan: nastop radi ne. prekinjenega dežja onemogočen in zato odložen. Vabimo vse bratske sokolske edi* nic« okrožja kakor tudi veo sokolsko javnost da s dvojo polnoštevilno prisotnostjo manifestira tudd v našem, v neposredni bližini državne meje ležečem, trgu za sokolske ideje. Po nastopu bo narodna zabava. Vič, 22. avgusta Nase sokolske vrste zapuščajo najboljši vaditelji in vaditeljice. Nedavno nas je zapustil brat načelnik, v soboto zvečer pa amo se poslovili od svoje marljive in požrtvovalne pod načelnice in vodnice nara-scajnic sestre Darinke Firm ove, ki odhaja v službo v daljni Zemun. Z odhodom sestre Darinke je nastala v naših vrstah težka vrzel, saj smo izgubili odlično sokolsko delavko, ki je vzrasU od svojih detinskih let v viškem Sokolu, Kljub svoji mladosti se je resno oprijela sokolskega dela v telovadnici, predvsem ji je bil najljubši ženski naraščaj, ki ga je vzorno vodila, zato so jo narašcajnice vzljubile in jo imele kot za svojo mater. Polna navdušenja se je vrnila letos s praškega zleta z novimi načrti, kako še boljše vzgojiti narašcajnice, toda usoda je hotela drugače. Ker ji ni bilo mogoče dobiti službe v Ljubljani, se je morala odločiti za korak, sicer s težkim srcem, da pojde v daljni Zemun. Drevi ob 22. se bomo poslovili od drage nam Darinke na ljubljanskem kolodvoru. V si ovo ljubljeni sestri podnačelnici smo priredili v soboto zvečer v dvorani Sokolskega doma poslovilni večer, ki so se ga udeležile Članice in narašcajnice, pa tudi rske°ra dna pred poldrugim letom. Zdaj je že temeljito pr-eizkuš n material sten, — aluminij aU jeklo — oken I in reflektorjev, pa tudi nekater- tehnične naprave t-r seveda regulatorji pritiska in tople te zraka v obli sami. Na tem polju ima prof. Piccard že bogate izkušnja iz stratosfere. Izdelal je tudi že medel, izpostavljen pritisku 1000 atmosfer skozi več ur, kar odgovarja dvojnemu pritisku na cinu morja pri Fiuprnskih otokih. Najtežje delo je torej končano in jeseni začno definitivno graditi .->!Na»eUe submarine«, kakor pravi Piccard svoji napravi, čre bo trajalo to delo navzlic temu še skoraj leto dni, ni kriva toliko težavnost kakor neobhodno potrebna skrbna mikroskopska proučit. v materiala, ki bo izpostavljen tako visokemu pritisku. Najmanjša, nepopolnost aLi razpokica v obodu bi lahko povzročila katastrofo. Kakšna je obla Piocardova podmorska obla je po obliki in obsegu točna kopija obeh njegovih stra-toaferoih gondol. V premeru meri torej 2 m, njena stena bo pa proti 5 mm aluminija dt bela najmanj 5 cm in bo iz materiala, ki ga se niso tečno določili. Okenca bodo imela v premeru največ 5 cm in bodo zakrita s posebnim brušenim steklom, Nad vsakim okencem je pritrjen reflektor. Sistem leč, upravljanih od znotraj, bo omogočal metati svetlobni stožec Da pravo mesto. V oblo se pride skozi okroglo odprtino, ki ae seveda, zapira vodotesno. V obli so najnujnejše merilne naprave, določene večinoma za kontrolo spuščanja na morsko dno in povratka nazaj. Najvažnejše So pa fotografske naprave hi filmske kamere, s katerimi bo belgijski učenjak posnel za film morsko floro in favno. Notranji prostor je preračunan tako, da imata v obli prostora dva moška in da se lahko za silo v nji gibljeta odnosno opravljata najnujnejša dela. Piccard a bo spremljal na morsko dno eden najznamenitejših evropskih naravoslovcev odnosno zoologov. Njegovo ime pa še ni prišlo v javnost. Pot na dno morja Princip premikanja Piccardove podmorske oble je isti, kakor princip premikanja stratosferne gondole. Razlike so samo posledica nasprotnih poti ter razlike v okolju — zraku in vodi. Gondola mora biti ob startu lažja od zraka in zato je pritrjena k balonu, iz katerega spuščajo plin, da Se lahko gondola vrne nazaj na zemljo. Pri spuščanju v morje je proces nasproten. Najprej je trćba cblo obtiežati, potem pa olajšati. Za obe konkretni možnosti: če bo iz aluminija, zadostuje vzeti s seboj dovolj obtežitve v obliki žel zjiih uteži, pritrjenih pod oblo s pomočjo od znotraj napajanega elektromagneta. P redno s: začne obla dvigati iz morja, je treba samo prekiniti električni tok, da odpadejo uteži, nakar postane obla lažja od vode in se dvigne brez vsake druge nSL~ prave. č>e bo pa cbla iz jekla, bo težja od vode in bi torej padala na morsko dno brez obtežitve, ne mogla bi se pa seveda sama dvigniti. Ta p robi m so rešile para-finsk plavuti. Obla. ki bo po njihovem montiranju z pet lažja od vode, bo morala vzeti s seboj kakor aluminijasta obte- žJfcev, tehnično rešeno enako kakor v prvem primeru. Obla bo povs m prosta, kar pomeni, da je ne bodo spustili na vrvi s matične ladje ali kakor drugače, kar smatra prof. Piccard za najvažnejše, kajti nedavni poskuai ameriških učenjakov so potrdili njegove domneve ,da ta bua ze v globini okrog 1000 m vibracija vrvi tako močna, da bi utegnila vrv počiti. 12 ur pod morsko gladino Poskus s podmornico zahteva posebna atmosferne prilike. Mirno morje zadostuje, da bi se dal prof. Piccard s svojim. spremljevalcem spustiti na morsko dno za 10 do 12 ur. Za pot na morfkj dno in nazaj bi rabil približno 6 ur tako. da bi imi za opazovanje, fotografiranje in razna druge opravke na dnu morja 4 do 6 ur časa.. Vprašanje zasidranja in njene zveze z površino morja je bilo rešeno zelo dobro. Oblo bodo iskali na morsk-m dnu s pomočjo radijske postaje, ce bi pa bilo iskanje zelo težavno, ker ni izključeno, da bodo morski toki zanesli oblo daleč od kraja, kkr se je spustila, bodo spuščali iz nj v kratkih presledkih na površino rakete. Prof. Piccard jih hoče vaeti za. vsak slučaj s seboj lOO. dečim bi jih rabil največ 50. Matična ladja bi odphila vedno na kraj, kjer bi se prikazala iz morja zadnja raketa, tako da bi ne bila predaleč, k- b; s? obia videla. Ce bi pa ta sistem slučajno odpovedal, bo imel Piccard s seboj še posebno barvilo, da bo lahko morje več kvadratnih kilometrov daleč pobarval rdeče in tako bi mu lahko prihiteli na pomoč hidroplani. Poskus že prihodnje leto Predno se spust: Piccard na dno morja, bo seveda napravil več poskusov, ki morajo dokazati popolno varnost vseh teoretično tako temeljito pr mišljenih in deloma tudi praktično preizkušenih naprav. Poskuse bodo delali prihodnje leto pri Kanarskih otokih in sicer tako, da bodo spustili oblo postopoma 500. 1O0O ;n 5000 m globoko, vedno najprej z avt* »matično napravo, potem pa s posadko. Na podlagi teh izkušvnj bodo preuredili ali zgradiU novo oblo, s katero bo poskusil belgijski učenjak doseči globino 10.000 m ali pa še več. Ministri med planinci Včeraj je bila svečano otvorjena nova planinska koča na pobočju Mont B lanca. Me^ prvič v zgodovini alpinizma so ho-tc. 9^, fisostvovati tej svečanosti trije ministri, in sicer Camill,. Chantemps, Jeane Zay in Frossard. To je bila menda tudi prva blagoslovit ve na svečanost v tako veliki nadmorski višini, saj stoji koča 4300 mietrov viaoko pod samim vrhom Mont B lanca. Cbauteinpa Po zadn^h vesteh se je udeležil svečane otvoritve nove planinske koče samo prosvetni minister Zay, dočim «ta ministra Frossard in Chauttmps krožila v letalu nad kočo med otvoritvijo. Koča jo dobila ime po francoskem fiziku in alpinistu Josefu Vallotu. Ker zahteva dostop do nje precej plezalske izvežbanosti, Wm je mudil minister Zay s soprogo že več ĆB& pred otvoritvijo St. Gervaisu blizu Mont Blanca, od koder je priredil vsak dan težavno turo. ŽENSKE Srečata se dobri prijateljici. — Oh, kako lepa si, kako dražesten obraz imaš, — pravi prva. — Zdi se mi, da te vidim danes prvič. — Kako si pa prišla na to? — Ker mi je včeraj nekdo dejal, da sem ti na las podobna. V RESTAVRACIJI — Natakar, lačen sem in deset dinarjev imam. Kaj mi morete priporočiti? — Drugo restavracijo. GEORCES OHNET: 31 s erge j pnnin Romnn 1 jt-Tikupiti se je znal vsakemu z očmi in ušesi. Rojen zapeljivec, živahen, duhovit in pogumen, je znal ohraniti na zunaj vtis naivnega in nežnega človeka; podoben je bil bolj mlademu dekletu, kakor mladeniču. — Povem vam, kako bomo to uredili, — je znova povzela besedo gospa Desvarennesova. — V pričakovanju poroke svoje hčere sem razdelila svoj dom v dvoje ločenih stanovanj. Pravijo, da prinaša skupno sožitje zeta s taščo seboj nevarnost mnogih razprtij. Zato tudi želim, da bi bili v svojem stanovanju povsem doma. Vem, da star Človek, kakor sem jaz, plaši zaljubljence. K vama bom prihajala samo, kadar me bosta povabila. Pa tudi če bom ostala zaprta v svojem stanovanju, bom s svojo hčerko vdihavala isti zrak, kakor ona. Slišala jo bom, kadar bo odhajala, prihajala, prepevala in se smejala. In mislila si bom: dobro je tako, zadovoljna je. To je vse, kar si želim. Skromen kotiček, iz katerega bom mogla opazovati njeno življenje. Sergej jo je prijel za roko, rekoč: — Nikar se ne bojte, vaša hči vas ne bo nikoli zapustila: ~ Gospa Desvarennesova ni mogla več zadrževati prekipevajoče radosti. Razprostrla je roke in Sergej se je vrgel v njeno naročje z ognjem pravega sina. — Vedite, da vas bom oboževala, — je vzkliknila gospa Desvarennesova zroč na Panina od radosti in zadovoljstva žarečega obraza. — To tudi upam, — je odgovoril mladenič živahno. Gospa Desvarennesova se je zamislila. — Kako čudno je to naše življenje, — je nadaljevala. — Jaz vas vendar nisem hotela za zeta. Imela sem proti vam hude pomisleke. A glej, vi ste tako dobri z menoj, da si delam skoraj očitek. Oh, zdaj že razumem, zakaj ste bili na glasu nevarnega človeka, Če znate omehčati srca drugih žen tako, kakor ste omehčali moje. Pogledala je princu naravnost v oči, potem je pa pripomnila z glasom, s kakršnim je bila navajena ukazovati, samo da se je pri tem radostno nasmehnila: — Upam pa, da boste zdaj prihranili vsa sredstva, ki jih rabite za zapeljevanje, samo za mojo hčerko. Torej nobenega hlinjenja, kaj ne? Ljubim vas, bila bi ljubosumna in vi bi pokvarili s tem najino prijateljstvo. Ustvarite moji Mihelini mirno življenje brez oblačkov... Jasno, vedno jasno. — To bo lahko, — je dejal Sergej. — Ce bi hotela biti nesrečna, bi morala nesrečo iskati; gotovo je. da ji ne pojdem naproti. In zasmejal se je. — In pa vaši dobri prijatelji, — je nadaljeval, — ki so toliko govorili o tem, da ste mi obljubili roko svoje hčere, bi se preveč veselili tega. Jaz jim nočem napraviti tega veselja, da bi mogli kakor sodniki presojati moja dejanja in muzati se, češ: — Saj smo vedeli, kaj bo, saj smo to že vnaprej vedeli. — Treba je odpraviti jih, — je odgovorila gospa Desvarennesova. — Vi ste napravili mnogo ljubo-sumnežev. Ne da bi omenila druge načrte, ki sem jih nosila v glavi, naj omenim, da je imela moja hči snubače v najvišjih krogih pariške družbe, iz najuglednejših hiš. V naši trgovski družbi je povzročalo to neko nezadovoljstvo. Ljudje so govorili: Gospa Desvarennesova hoče napraviti iz svoje hčere princeso. Bomo videli, kako se ji bo to posrečilo. Zet bo izvabil iz nje denar, potem jo bo pa preziral. To so besede razdraženih zavistnežev. Ovrzite te trditve s svojim ravnanjem, uredite vse tako, da bomo vsi srečni in potem bomo lahko dokazali ljudem, da so bili v zmoti. Ali upate, da bo tako? Jaz sem prepričana o tem, — je zaključila gospa Desvarennesova svojo besedo in krepko stisnila svojemu bodočemu zetu roko. Ta čas je bila vstopila Mihelina. Bila je opazila, da se je pogovor med njeno materjo in zetom zavlekel in jela se je bati za svojo srečo. Zagledala je pa Sergej a in mater roko v roki. Radostno je vzkliknila, se vrgla materi okrog vratu in jo jela TJpejvjo Joitp Zapuca mm Jjl >Nuođno tlikaraoc Pran Jeian — Za upravo m tnaeratni dal usta Oton ChristoC — Val v Ljubljani nežno poljubljati. Mati se je bila tega v zadnjem času že odvadila. — No, ali sta se sporazumela? — je vprašala in dražestno prikimala SergejiL — Bil je očarljiv, — je zašepetala gospa Desvarennesova svoji hčeri na uho. — Privolil je v to, da bo stanoval pri nas in sicer zelo rad. Glej, drago dete, to je od tvoje zaroke prvi trenutek moje sreče. Priznavam pa, da ničesar ne obžalujem. Potem je pa nadaljevala glasno: — Jutri odpotujem v Cernav, kjer bo poroka. Sem pokličem delavce, da bo za vaju vse pripravljeno. Razen tega bo pa svatba na kmetih sijaj-nejša. Tam bo zbrano tovarniško delavstvo. Kmetom odpremo park: to bo prava ljudske svečanost ... V tem kraju namreč veljamo za plemstvo, — je pripomnila z nadihom ponosa. — Prav praviš, mama, to bo monogo bolje, — je pritrdila Mihelina. Prijela je Sergeja za roko, rekoč: — Pojdiva! In odhitela je z njim na vrt. Mimo duhtečih gredic sta nadaljevala vedno iste in vendar vedno nove izprehode. Ona je držala ljubljenega mladeniča pod roko, on jo je pa objemal z žgočim pogledom in z nežnim glasom ji je ponavljal iste besede, ki jih je slišala že tisočkrat, pa jih je vendar z največjo radostjo vedno rada poslušala.