297. številka Ljubljana, ? četrtek 24 decembra 1903. XXXVI. leto. !&» a mk dws s*ečer, icjinSi n&doljo ko praznike, car *eQi po poiil prstema*) »a avatr©-, frake šatoto M IN leto ■ K, aagpol leta 13 K, aa Četrt leti 8 K DO h, a eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanje« -a dem sa vse leto B4 K, s» pol Eot« 18 K, m Četrt Keta 6 K, u eden mesac 2 ZL Kdor hodi sam Jteaj, važje aa (*w leto 82 K, aa pol leta 11 K; aa četrt teta 5 K BO h, sa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dežela tolike -« kolikor anaSa poŠtama. - Na carcCbo brea istodobno vpo&ljatve i arofoino se do odra. - Ca esaaiUle p^Saje ae od petaroatopne petit-vrste po 18 h, če se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, (Je se dvakrat, m po 8 h, 6* iff&rat ali večkrat fetoka, - Dopisi oai se tevole* frankorstt - Bokopiai ae ne vračajo. — Ursintatve In aeravnlttvo je na Kongresnem trga It, 18. — OpravniBtva na} se blagovolijo pošiljati narotoine, reklamacije, oanantk tj. administrativna it vari. — Vbod v aredDittvo i* ¥sgova alice it, 8, vhod v apravništvo pa a Kongresnega trga fit. 18. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Pos%m*&rt# Itevllke po 10 h. (Narodna tiskarna" telefon št. 85. Zaradi praznikov izide prihodnji list v ponedeljek, 28. decembra 1903. Naročnikom in čitateljem. Zopet se bliža novo leto in čas je, opozoriti vse resnične slovenske rodoljube na dolžnost, ki jo imajo napram naroda in napram sebi samim. Slovenci smo majhen narod in treba je heroičnega boja, da se ubranimo onih, ki bi nas radi zasužnjili. Ta boj gre za najpriprostejše pogoje narodnega obstanka in narodnega napredka, a biti ga moramo na tri fronte, z Nemci, z Lahi in z Rimci. Težak je ta boj, toliko težji, ker tava velik del slovenskega naroda še vtemoti, se še veseli, da ima na rokah verige in se brani, da bi se mn te verige snele. V tem težkem boju smemo misliti na zmago, samo če vsak stori svojo dolžnost, če si je vsak zavedni narodnjak svest važne misije, ki jo ima, in ce si vsak oskrbi sredstev za plemeniti boj za narodovo*in lastno korist in prihodnost. Napredni rojaki! „Slovenski Narod* je najvažnejše in najizdatnejše orožje v velikem boju, ki ga mora biti slovenski narod i na Vas je, [da to orožje rabite. „Slovenski na r o d" je list vseh naprednih Slovencev, list tistih, ki so prisegli, delati za osvobojenje in srečo slovenskega naroda. „Slovenski Narod" je za Vas, napredni Slovenci, tisto bistro oko, ki za Vas neprestano motri vse dogodke v javnem življenju. „Slovens ki Narod" je za Vas, napredni Slovenci, tisto uho, ki za Vas sluša in pazi na vsako nevarnost. ..Slovenski Narod" je za Vas, napredni Slovenci, tista luč, ki osvetljuje vsa gibanja narodovih nasprotnikov, razjasnuje temoto in Vam kaže ljudi in dogodke v pravem svitu. „Slovenski Narod" je končno za Vas, napredni Slovenci, tisti meč, ki brani narodove in Vaše pravice, meč, pred katerim trepetajo sovražniki. Zato pa je ena najsvetejših dolžnosti vsakega naprednega Slovenca da materijalno in duševno podpira ta svoj list ter skrbi, da se Čim bolj razširi, zlasti še med priprostim ljudstvom. Kdor svoj lastni list zapostavlja in pušča v hišo sovražnike svojih in narodovih koristi, ta dela tako, kakor vojak, ki daje nasprotniku potuho. Kdor podpira nasprotne liste, dela na oslabljenje in po-nenmnjevanje naroda in greši proti svojim in proti koristim celega naroda. Zato: čitajte, naročajte in razširjajte „Slovenski Narod". Mi, ki pišemo ta list, ki smo s samozatajevanjem iz skromnih začetkov povzdignili ta organ in iz njega napravili, kar je danes, mi bomo slej kakor prej storili svojo d o 1 žn o s t v polui meri. Trudapolno in težko je to delo. Malokdo je v stanu presoditi, koliko napora, koliko duševnega in fizičnega truda, koliko požrtvovanja je treba, da se tako delo opravlja. Priznanja nismo iskali in ga ne iščemo, a tudi zabavljanja gostilniških politikov, ki pri vsaki priliki silijo v ospredje, dasi se sicer boje vsacega dela, nas niso odvrnila od pravega pota. Zvesto in nesebično smo služili veliki ideji naprednega slovenstva. Koliko pa moremo doseči, to ni odvisno od nas, to je odvisno od Vas, napredni Slovenci! „Slovenski Narod" bo imel vedn o toliko m o č i, toliko veljave in toliko vpliva, kolikor mu ga bodete dali sami. „Slovenski Narod" bo tudi v novem letu to, kar je bil dozdaj: zvest, neustrašen, vnet bojevnik za koristi in pravice slovenskega naroda. Mi ne iščemo ničesar zase. „Narodna tiskarna" ne dela na to, da bi njeni delničarji imeli dobiček. „Narodna tiskarna" je pravo narodno podjetje in kar ima „Narodna tiskarna" dobička, se obrne v korist slovenstva. Delničarji so plačali delnice po 100 gld., dobivajo pa obresti le 3 gld. torej manj, kakor v vsaki hranilnici ali posojilnici. Ni treba praviti, koliko tisoč in tisoč goldinarjev je žc „Narodna tiskarna" žrtvovala za slovenstvo, saj je to že itak vsakemu znano. Zvestobo za zvestobo! Kakor „Narodna tiskarna" služi edinole slovenskemu narodu, tako je tudi dolžnost vseh naprednih Slovencev, da „Narodno tiskarnou podpirajo, toliko bolj, ker s tem podpirajo korist slovenstva. „Narodna tiskarna" je vedno bila in naj ostane trdnjava slovenstva. Da se to zagotovi in zasigura tudi za prihodnost, v ta namen sije „Narodna tiskarna" letos postavila svoj lastni dom. V eni najlepših ljubljanskih ulic stoji krasna trinadstropna hiša s tiskar-niškim poslopjem — to je novidom „Narodne tiskarne", v kateri se zavod preseli tekom prihodnjih dai. S ponosom gledamo na ta dom, saj je sad našega dela, naše vstrajnosti, naše nesebičnosti. Ko bo plačan ta dom, bo imel slovenski narod svoj narodni zaklad, iz katerega bo lahko zajemal v slučajih potrebe. Take slučaje smo že doživeli. V časih persekucije Slovencev je bil „olovenski Narod" edini, kije branil slovenstvo in vzlic vsemu preganjanju ni odnehal. Mogoče je to bilo samo vsled požrtvovalnosti delničarjev „Narodne tiskarne." In sedaj, ko napenja klerikalstvo vse svoje sile, da bi v zemljo poteptalo napredno idejo in uničilo njene pristaše, je zopet „Narodna tiskarna", ki v tem boju krvavi. Dom, ki ga je postavila „Narodna tiskarna", je v resnici dom naprednega slovenstva, čim bo ta dom do cela plačan, bo „Narodna tiskarna" imela od njega dohodek, s katerim se bo dalo mnogo storiti za korist slovenskega naroda. Zato pa naj si vsakdo Šteje v sveto dolžnost, da svoje tiskarske potrebščine naroča v „Narodni tiskarni" in da podpira liste, kijih izdaja ta zavod. Čim bolj se razširijo listi, toliko bolj se razširijo i d e j e, ki jih zastopamo. List je govornik, ki LISTEK Sveti večer. Mirno in polagoma se je prostirala noč nad zemljo. Od severa doli so za veli vetrovi, mrzli in sneženi. Pihali in vrišcali so okoli mestnih vogalov. Sneg je v debelih kosmičih padal na zemljo. Iz daljave so se pa oglasili glasovi zvonov, ki so brneli tako otožno po sneženi ravni, kakor da bi vzdruževali jok in strah, trpljenje in boj človeštva. Ko so nehali zvoniti, donel je še vedno v ozračju njih odmev in se razgubljal, razgubljal polagoma in mirno in sled-DjiČ utihnil. Le veter je še zdaj pa zdaj prinašal tihe odmeve iz dalnjih krajev. Ulice go se jele prazniti. Le tu pa tam hiti še kdo po mestu in slednjič ^gine v svoj dom. Saj danes je vsak doma, da preživi ta večer v kraju svojih domačih. Nocoj je sveti večer. Sveti večer! Koliko poezije vzdržuje v sebi ta beseda! Sveti večer! S snegom je odeta širna ravan. Mrzli otrovi pihajo zunaj, a v srcih nam je ta večer tako gorko, tako idealni po-tanemo ta večer. Kakor hipne sanje beže mimo nas spomini minulih dni. V duši se nam porajajo spomini iz vesele mladosti, iz nepozabnega detinstva. Kako so utri pala naša srca, ko smo stali pod božičnim drevescem! Radost, smeh nam je bil na lieih. A minulo je vse! V naših srcih se pa probujajo še sedaj sladki spomini blaženega detinstva. O srečni Časi, ki ste bili! Človeku pa ne ostane v srcu ničesar vec, kakor tihi spomini na vas, dnevi blaženstva. Sveče ugašajo na drevcu, v nas pa ugašajo upi. Zlate niti, ki so se prej lesketale, so temne, temna je naša bodočnost. A sveti večer nas prebudi; ni vsakdo prebil srečne mladosti, a vendar spomin na poezije polni božič nas razvedri... Težkih korakov je stopal proti domu Ivan Smrekar. Smrekar je bil živ stroj v neki pisarni. Zjutraj ob osmih na delo, opoldan domov, ob dveh v pisarno, ob sedmih domov. Izmučen se je vedno vračal domov, poljubil na Čelo svojo hčerko, večerjal, naslonil se na mizo in pozno v noč brezmiselno zrl pred se. Truden je bil življenja . . . Bilo je pred nekaj leti. Smrekar je dovršil srednje šole j stal je pred bodočnostjo, ki mu je bila zaprta. Bil je revnih staršev. Kot dijak se je preživljal s podučevanjem. Imel pa tudi ni moči, da bi se vrgel v bodočnost. Vstopil je v privatno službo. Morila ga je enakoličnost, a ni si znal pomagati; življenje mu je bilo tako pusto, dolgočasno. Vendar je prisvetila v njegovo Življenje zvezda, ki pa je komaj zasijala, ugasnila. Smrekar se je poročil z neko lepo hčerko predmestnega trgovca. Drage dote ni imela, kakor svoje ljubeče srce in poštenost. A vendar je Ivan tako goreče ljubil svojo Marijo. Ona mu je bila življenje, tiha, mirna sreča. Skromno je bilo njiju Življenje, a vendar tako lepo. Smrekar se ni menil za svet, Marija mu je bila vse. Ko se je zvečer vračal iz pisarne in hitel domov, Čakala ga je Marija v sobi, skočil je k njej in jo goreče poljubil, gladil ji lepo čelo. In sedela sla pozno v večer skupaj, kramljala o svoji ljubezni . . . Minevali so naglo meseci, preteklo je leto . . . govori vsak dan svojim prijateljem in neprijateljem. Kar je v naših močeh, storimo vse, da bo list čim bolje urejevan in pisan. „Slovenski Narod" je največji, najrazsirjenejši, najvplivnejši in tudi najboljši med vsemi slovenskimi listi. Tega nam nihče ne more ovreči, a čim več bo naročnikov in čitateljev, toliko več se bo lahko storilo za list, toliko bolj ga bo mogoče izpopolnjevati. Skrbeli bomo, da bo „Slovenski Narod" tudi v novem letu prinašal v Člankih korenita kritična pojasnila o vseh aktualnih političnih vprašanjih, da bo o dnevnih dogodkih vestno in zanesljivo poročal in prinašal v brzojavkah najnovejše informacije. Ze doslej se nismo v tem oziru plašili nobenih stroškov in prinašali najnovejše brzojavne vesti, kakor noben drugi večerni list. Kdor časopise pazljivo pregleduje, je že davno opazil, da prinašamo mi zvečer tiste brzojavu e vesti, kakor jih prinašajo drugi in tudi večji listi šele naslednje jutro. Samo ob sebi se razume, da bomo tudi listku posvečevali največjo pozornost. Naše stališče je, da naj prinaša listek kolikor mogoče samo izvirne spise. Tega smo se držali že v minolem letu in isto tako storimo tudi v novem letu. Koj v prvi Številki novega tečaja začnemo priob-čevati daljšo izvirno zgodovinsko povest izza francoskih časov, izpod peresa istega pisatelja, ki je v letošnjem letu spisal romane „Zrtev razmer" „Renegat" iu „Opatov praporščak" — Pisatelju se je posrečilo, dobiti mnogo materijala, ki je bil dozdaj neznan celo zgodovinarju Dimitzu. Priobčevali bomo nadalje kritične ocene vseh literarnih in umetniških pojavov in sploh posvečevali tako kulturnemu kakor gospodarskemu življenju Slovencev največjo pozornost. Ker napredna ideja nima svoje revije, kakor jo imajo klerikalci v „Katoliškem Obzorniku", bo „Slov. Narod" v kolikor mu bo prostor dopuščal, pri-obČeval tudi vsakovrstne znanstvene razprave, tem rajši, ker je bilo občinstvo jako zadovoljno z razpravami kakor „Rimski klerikalizem" „Obram- bna sredstva proti klerikalizmu" „Ka-toliški uzori" in „Petrova skala." Nasprotno pa pričakujemo, da nas bodo tudi somišljeniki duševno podpirali s poročili o važnejših in sploh zanimivejših dogodkih. V tem oziru naj bodo našim somišljenikom izgled nasprotniki, ki za svoje liste neumorno agitirajo in tudi pišejo. Priznamo, da imajo duhovniki več časa, da se morajo naši somišljeniki truditi za vsakdanji kruh in za svoje familije, ali nekaj več kakor doslej bi že lahko storili. Nadejamo se, da tega apela na napredno slovenstvo nismo zastonj napisali, nadejamo se, da nam tudi v novem letu ostanejo zvesti vsi dosedanji Čitatelji, naročniki in sotrudniki, da se njih število še pomnoži in da bomo z združenimi močmi delali za korist in blagor slovenstva po geslu: V s e z a narod in svobodo. Božič. Tajinstvena noč je razprostrla svoja krila preko utrujene, otrple zemlje} svečani mir vlada vseokoli. Vsa narava se zdi, kakor da bi snivala, kakor da bi z neodoljivim hrepenenjem pričakovala nekaj svečanega, nekaj nenavadnega . . . In sedaj zadoni včasih pojemajoč, včasih naraščajoč ubrano praznično zvo-nenje v gluho zimsko noč in zvonovi pojo toli lepo, toli milo, kakor da bi hoteli Človeštvu razglasiti posebno novico. In ti zvoki trepečejo v vzduhu in napolnujejo ozračje. Božji hrami pa se blešče v čarobni luči, dira dišečih kadil se dviga v lahkih oblačkih proti nebu, pred žrtvenikom stoji svečenik v zlatem ornatu, pevci pojo, verniki molijo zbrano „Slava na višavah Bogu in na zemlji mir; med ljudmi dobra polja".— Raz svetlilo se je nebo in razsvetlile so se ceste, čudovita luč je razlita čez vso zemljo, zakaj nocoj je noč vseh noči, v kateri se je narodil Oni, ki je prinesel trpečemu človeštvu mir in ljubezen in si osvojil z magično močjo svojih vzvišenih naukov milijone razdvojenih človeških src. Marija mu je porodila nežno deklico. Kako jo vztrepetavalo Ivanu srce, ko se je ozrl v svojo hčerko . . . Nova radost mu je zasijala v dušo. Življenje mu je postalo naenkrat lepo. V krogu svoje žene in hčerke Čutil se je neskončno srečnega. Bilo mu je, kakor da bi šele sedaj začel živeti. Ah, blažene nadeje utripale so v njegovih prsih, bodočnost se mu je zazdela naenkrat lahka in nadepolna. Minevali so zopet dnevi . . . Ko se je vrnil nekega večera Ivan domov, zdela se mu je Marija nenavadno bleda in tiha, nekaj časa jo je molče opazoval, potem pa jo je vprašal, kaj da ji je. Ona pa mu je s tihim, mirnim in tako tužnim nasmehom odvrnila: „NiČ!" Ivan ni spal vso noč. Vsak treno-tek se je dvignil in se ozrl vanjo. Drugo jutro je ostala v postelji. Ivan je poklical njeno mater, da bi čula poleg nje. Ko se je vrnil iz pisarne, je komaj spoznal Marijo. — Bleda, upalih lic, udrtih oči je ležala na postelji. Mariji je bilo vedno slabše ... od dne do je bolj hirala. Ivan je ostal poleg nje. Bil je lep zimski dan . . . Solnce je prodrlo oblake in svetilo nizko nad zemljo. Ivan je sedel poleg Marijine postelje v polutemni sobi. Skozi špranje so se ukradli medli solnčui žarki . . . Tedaj se dvigne Marija in prosi Ivana: „Odpri malo okno, da vidim še enkrat dan!" Ivan stori to . . . SolnČni žarki so osvetlili Mariji bledo lice. Prestrašen se je ozrl Ivan vanjo . . . Tedaj se hipno skloni Marija in tiho reče: „Pokliči mater, da mi donese mojo Marto!" Ivan hiti ven in privede Marijino mater, kije držala v naročju malo Marto. KrČenito so se napele Mariji žile, ko je zagledala svojo Marto . . . Mati jo ji je dala na roke. S tresočimi rokami je oklenila Marija svojo hčerko, nagnila se k njej in jo poljubovala tako vroče iu gorko ... Za hip se ji je vrnilo Še življenje, toda nenadno omahne, mati ji vzame iz rok Marto . . . Mirno, nepremično je ležela uboga Marija, dolgi, razpuščeni lasje so ji bili prostrti okoli glave ... Lahno zašepeče; Jvan!u Sveti večer! V kako čarobno pesniško kopreno je odet! Ko zadone ini-lozvoČni božični zvonovi, topi se nam srce, zdi se nam, da se vsepovsodi razlega zmagonosna visoka pesem miru in ljubezni in nehote se naš duh utopi v davne čase naše zorne mladosti, ko smo z otroško naivnostjo strme poslušali bajno zgodbo o nebeškem petju angeljcev, o Čudoviti zvezdi, ki je vodila tri kralje-modrijane z Jutrovega in se vstavila nad hlevom, kjer je bilo rojeno božje dete, in naša duša se koplje v sladkih spominih na to prekrasno dobo zlate otroške naivnosti. A tudi sedaj, ko se je že zdavna otroška priprostost umaknila hladnemu razumu in treznemu prevdarku, nam je ta dan, dasi je izgubil v naših očeh prvotni svoj čar in prvotni svoj pesniški sijaj, vendar častit in svet! Krist se je rodil, ta dogodek je epohalnega pomena v zgodovini človeštva; odkar stoji svet, odkar hodi po zemlji človek, se še ni dogodil po-menljivejši dogodek. Revni tesarjev sin iz Nazareta iz zaničevauega židovskega ljudstva je s svojim globoko etičnim naukom o medsebojni ljubezni revolucijoniral vso takratno človeško družbo in ji pokazal pravo pot nazaj iz moralnega propada, kateremu se je nevzdržno bližala in v katerega bi se bila tudi pogreznila, ako bi ne nastopil začasa Jezus Krist kot mogočni rešitelj. Njegove čarobne rešilne besede so bile: ljubezen, bratstvo in mir. Ta etično popoln, na višku človečnosti stoječ nauk, katerega pred njim ni mogel zasnovati niti eden še tako presvetljeni in plemeniti Človeški duh, je nastopil, osvojivši si vsa srca^ zmagonosno pot po vsem takrat znanem kulturnem svetu in si priboril splošno veljavo. Rekli'smo, da ni vzviše-nejših in plemenitejših idej, kakor jih je učil Krist, in ki so bile temelj krščanstvu. Toda te ideje, katere je Sin človekov vdahnil svojim naukom, so skoro obledele in dandanes ni krščanstvo skoro čisto nič več podobno prvotnim Kristovim naukom, to pa po-največ po krivdi takozvanih božjih namestnikov samih, ki ne morejo ali nočejo teh vzvišenih naukov umeti, in store vse, da odvzamejo krščanstvu notranjo vrednost in napravijo iz njega vero zunanjosti in formalitete. Krist je učil, da je treba ljubiti vsakogar, celo sovražnika, kakor samega sebe, in priporočal medsebojno bratstvo in znosljivost. Ljubi svojega bližnjega, kakor ' samega sebe in mir vam bodi, to ste bili največji in naj-glavnejši postavi njegovi. Ta glavni in integrujoČi Kristusov nauk pa so tisti, ki se imenujejo njegovi nasledniki, pozabili. Vzeli so s tem krščanstvu ravno ono, kar mu je dajalo vzvišen značaj, in na svetih mestih, kjer bi se naj glasila beseda božja o ljubezni in bratstvu, razlegajo se sedaj bojni klici, neti se sovraštvo in razvnemajo strasti! Služabniki božji, kaj ste napravili iz svetih naukov svojega učitelja!? Nauk o ljubezni, o znosljivosti in miru Smrekar skoči k njej — in jo poljubi .. . Marija se sladko nasmehne . .. globoko dihne, roke ji omahnejo . . . Grobna tišina je zavladala v sobi. Marija je bila mrtva . . . Smrekar ni vedel, kaj se godi z njim . . . Zdelo se mu je, da se odpira pod njim globok prepad, neznane moči ga silijo k tlom, pred očmi se mu temni, postane ga nenadoma groza, strah ga je, bežati hoče, a nekaj mu zastavlja pot ... Ne more z mesta, stemni se mu in omahne------- Danes se je vračal Smrekar domov, spomini so mu bežali mimo duše. Težkim srcem je stopil v svoje stanovanje . . . Marta je že spala . . . Stopil je k njeni postelji in ji gledal v obraz, mirno je spala in se smehljala. Tedaj se polasti Smrekarja obupna bol, nasloni se preko postelje in iz prsi se mu izruje bolestnn klic: „Marija! Marija!" Dolgo je slonel Ivan nad posteljo in obupno plakal — — — — — — Zunaj pa je naletaval sneg, zvonovi bo pa brneli tako otožno, kakor da bi vzdruzevali bol vsega Človeštva. je vam dal Sin človekov na pot po svetu, vi ste ga pa pred njegovim oltarjem, pred njegovim žrtvenikom spremenili v bojni klic jeze in sovraštva! Božič je tu, praznik miru, praznik ljubezni! Tudi slovenska srca bijo ob zvokih božičnih zvonov krepkeje, ko stopa angel s palmo miru in sprave po svetu, ko peva vesoljstvo zanosno himno ljubezni. Toda pri nas na Slovenskem ne poznamo te himne miru in ljubezni! Pri nas divja ljut vihar, bije se neizprosen boj na življenje in na smrt. Naša krivda to ni! Krist je pri nesel Človeštvu luč napredka na svet, ves čas svojega življenja se je bojeval za vzvišene, takrat naravnost prevratne in s poganskega stališča bogokletne ideje in jih branil pred duhovniško-farizejskim terorizmom. Dedščino teh iarizejeev so pri nas prevzeli naši duhovniki, ki bi naj bili nasledniki, namestniki Kristovi. In ti Kristovi namestniki se trudijo pri nas, da bi ugasnili ono luč, ki jo je človeštvu prižgal Sin človekov, da bi si v tej temi zgradili palačo svojega gospodstva iu uklenili narod slovenski v verige iu okove duhovniškega suženstva. Mi smo nositelji luči in prosvete in se borimo proti temi, v katero bi nas rado pahnilo duhovniško gospodstvo. S smelo roko trgamo zastore, za katere se skriva farizejska svetohlimba iu licemerstvo, ter kažemo svetu svoje nasprotnike v vsej njihovi nagoti. V naših božjih hramih se ne oznanjuje beseda božja, marveč seje se sovraštvo in prepir, ali ni potem pravilno, ako mi naglaŠamo, da je hiša božja — hiša molitve!? Ali ni Krist delal takisto? In če bi prišel Sin božji vnovič na svet, iztiral bi duhovnike prav tako z bičem iz svetišč, kakor je to storil svoje dni farizejem, ki so spremenili hišo božjo v jamo razbojniško. Ali se smemo čuditi, ako nas potem naši nasprotniki tako sovražijo, da nas tako pobijajo ? Mi se borimo za luč, za napredek, za svobodo, oni so bojevniki teme, vojniki gospostva duhovniške kaste. Ločijo nas diametralno si nasprotujoča načela in med nami se odpira prepad, ki je nepremostljiv. Med takimi nasprotniki ni mogoč nobeden kompromis, nobeno premirje, še manj pa stalni mir. Mine moremo odnehati! Zato se bo boj nadaljeval. Sicer še ne bo kmalu odločilne bitke, toda mi smo izvojevali že toliko zmag, zadali smo svojim sovragom toliko porazov in udarcev, iztisnili jih iz toliko skoro nepremagljivih pozicij in jim odvzeli toliko terena, da nas navdaja gotova nada in trdno prepričanje, da bo tudi za naša stremljenja skoro napočila doba prerojenja — čestit božič! O vsenemških težnjah. Znani francoski historik, profesor An atole L er o y - B e a u li e u je spisal za Rene Henrvjevo razpravo „Que-stions d' Autriche-Hongrie et Question d' Orient" veležanimiv predgovor, v ka- Oton Zupančič: Čez plan. V Ljubljani 1904. Založil L. Schwentner. Cena 3 krone. II. Prav kakor če zaveje spomladi lahen piš preko poljan, ko ozelene komaj znatno trate po ravnini ter se izza holmov in gozdiČev, v katerih poganja drevje sočno bratje, prikažejo na jasno nebo beli oblaki ter gred o preko visokega svoda, — tako se mi zdi, ako odprem knjigo »Čez plan«. Nekaj zdravega in veselega, nič sen-timentalno-opolzkega ne leži v nji. Krepek dih veje v nji, krepek in prirođen kakor je spomlad ni dih narave. Ne vleče se po nji težka, saduhla megla, ki obleži kakor svinčena plast človeku na duši. Ni ta umotvor enostransko razsvetljena, monotona slika, ampak vir, iz katerega teče življenje in ki dela Zupančiča velikega. In ker je Življenje kaleidoskop, vidimo v njem najrazličnejše forme, najpest-rejše prikazni. Prav taka pa mora biti tudi umetnost, če je realistična, to se pravi slika življenja. Kako nesramna je beseda »življenje« v ustih filozofujočih doktrinarjev, a kako ime- terem se bavi s težnjami pangermani- zma s posebnim ozirom na Avstro Ogrsko in na balkanske države. Po nazoru Anatola Lerov-Beaulieua je pan-germanizem zlasti zbog tega tako nevaren, ker je Nemčija vsled svoje federativne ustrojitve veliko bolj sposobna tuje, nekdaj samostojne drŽave absorbirati, nego Rusija ali Francija s svojim otrplim centralizmom. Vsenemški naval je po prastarih tradicijah v prvi vrsti naperjen proti slovanskim in ua-polslovanskim pokrajinam, torej proti deželam, kjer nemška invazija in ger manizacija ne povzročata posebnega odpora, ker nista naperjeni proti narodom, ki bi imeli samostojne države. Tako se je delovalo deset stoletij. Celo vzhodno Nemčijo od izliva reke Labe je ugrabil germanizem slovanskim in litavskim plemenom, katera so izginila raz svetovno pozorišče, da jih poznamo sedaj le še po imenu. Toda časi, ko so se dali Slovani tako lahko germa-nizovati, so že zdavna prešli. Slovani niso več sedaj za Nemce ona nerazsodna masa, ki bi se dala prostovoljno raznarodovati in asimilirati. Na Visli zastopa pot germauskim težnjam Rusija. Vsled tega se nemški naval osobito javlja proti jugovzhodu, to je proti Avstro-Ogrski, proti oni raznorodni državi, ki je izročena tekmovalnosti deset narodnostij. Kakšen pa je odpor proti temu i. a valu s strani te čudue monarhične zgradbe, katero so naši predniki zvali Avstrijo? Ali je Avstrija res v sedanji Evropi le še preostanek žc davno minule preteklosti ? V Avstro-Ogrski in na Balkauu stanujejo razni narodi, med katerimi prevladujejo Slovani, in tu kakor tam se javlja germanski naval na enak način. Pangermanizem je že prekoračil meje avstrijske in obali evropske. Po mnenju mnogo politikov si balkanske države morejo ohraniti svojo samostojnost le, ako obstoji med njimi in nemško državo Avstro Ogrska. Takisto pa je tudi res, da morejo ostati balkanske državice samo v tem slučaju neodvisne, ako se Avstrija omeji na svoje stare provincije in si ne prisvoji tujih pokrajin, ležečih na jugovzhodu. Ako ne bo Evropa sposobna, napraviti mir in red v Makedoniji in v drugih krščanskih pokrajinah turške države, je pač mogoče, da bo prišel dan, da odpošlje Avstrija prisiljena ali neprisiljena po Nemčiji, svoje polke ob bistre reke egejskega morja, izžeue Bolgare, Srbe, Grke in Albance iz Makedonije in jo osreči s svojim avstrijskim mirom in redom. V vsakem slučaju pa je bodočnost balkanskih držav tesno spojena z bodočnostjo Avstro-Ogrske. V vsakem slučaju pa — naj si že pangermanski bojevniki razkosajo državo Habsburžanov, ali da jo podredijo Nemčiji, ali pa dajo o d škod uje j o za izgube na zapadu v orijentu — z Makedonijo in Albanijo — v vsakem slučaju se mora smatrati vsenemški naval kot preteča nevarnost neodvisnosti, da, celo obstoja balk. držav. mtno je življenje gledati v pesnikovih delih!Slovenci nimamo pesnika lirika, ki bi imel tako široko čustveno obzorje, kakor ga je pokazal Zupančič v najnovejšem delu. Niti Gregorčič, niti Stritar ali Jenko nimajo tako različnih strun kot zvene »čez plan«, in tudi Prešeren ni izvzet, ker prav on ima razvit enostranski kolorit re signaoije kot ostali naši klasiki. In v mladi slovenski knjigi tudi ni srečati nikogar, ki bi imel tako pisano torbo Cankar, Murn in Kette imajo vsak le eno osnovno barvo, ki jih čisto k a rakterizuje, Zupančič pa obsega celega človeka, kajti on je, kakor sem že povdarjal predstavnik človečan-stva in ne le tendenca Obup in bo lest, [trpka bolest krepkega človeka in mehka žalost mladeniča se združujeta v njem, poleg življenske za vesti in moči. Pesimizem poleg optimizma, a vendar prevladuje optimizem, ker pač prevladuje slast in radost do življenja dušo človeka, ki je rojen aa življenje. Zupančič je dal najnovejši zbirki naslov »Čez plan« ter tako dobro oinačil njeno vsebino. Cei plan, čez pisan sfet, na široko je »idprl oči ter Položaj na Srbskem. Bel grad, 7 ./20. dec. 1903. Razne Srbiji, zlasti pa kralja Petru sovražne inostranske novine se trudijo, odkar je zasedla narodna in narodno Čuteča dinastija Karagjorgjevićev prestol svojih dedov, položaj v Srbiji naslikati v kar najbolj temnih barvah, in so pričele v to svrho proti nam celo časnikarsko vojno. Ne preteče skoro dao, da bi se ne Čitale po nemških in madjarskih časopisih senzacijonelne novice, da so se razkrile nove zarote, da je stališče kralja Petra omajano, da se namerava odpovedati prestolu in kar je še drugih takih neverjetnosti, /e pred meseci so z vso gotovostjo napovedovali, da stoji Srbija na predvečeru nove revolucije, in ko se je pozneje razkrila neznatna niška oficirska zarota, — pravzaprav se ta pregrešek proti disciplini ne more imenovati zarota — so isti listi z vso emfazo zatrjevali, da se prične na Srbskem, ako dotične častnike obsodijo, neizogibno huda državljanska vojna. Vsa ta prorokovanja se niso izpol-nina, kar je pač dovoljni dokaz, kako malo so bila osnovana. S tem pa nikakor nočemo trditi, da bi bile naše razmere konsolidirane tako, kakor bi bilo to želeti v interesu naroda in države. Ako se pa upošteva, koliko kriz je morala naša država preboleti v zadnjih desetletjih, kako desolatni so bili njeni politični odnošaji — po*krivdi katerih faktorjev, nam pač ni treba naglašati — mora pač vsakdo, bodisi Slovan ali kdo drugi, ki misli pošteno in je pristopen objektivnosti, priznati, da Srbija ne more kar preko noči ozdraviti in se otresti vseh posledic dolgotrajne svoje bolezni. Naši klevetniki naj se pridejo na lice mesta prepričat, ako se že niso vrnile k nam v polni meri redne razmere, katere smo žal pod vlado Obre-novieev vedno pogrešali. — V zadnjem Času se je po tujih časopisih kolporti-rala vest, da sta bila bivša ministra GenČić in Avakumović umorjena. V Belemgradu je vzbudila ta vest radi neumnosti veselost, radi hudobnosti pa splošno ogorčenje! Prav tako se tudi mnogo piše o tem, da namerava kralj Peter ostaviti prestol v prid kraljeviču Aleksandru. Iz na j v ero do s toj -nej šega vira lahko zatrdim, da je ta vest prosta izmišljotin a, kinima nikake dejanske podlage! Da ima Srbija, odnosno kralj Peter z oficirji-zarotniki svoje križe, se ne da tajiti, toda tako veliki pa zopet niso, kakor jih slikajo inozemski časopisi. Sicer se bo pa cela stvar v kratkem uredila tako, da se bo zadostilo vsem. To nam jamčita polkovnika Petrovič in Mašin, ta vrla in požrtvovalna patrijota, ki sta prevzela to zelo težavno akcijo na svoje rame. Ker že baš govorim o častniških aferah, omenim, da sem ravnokar poizvedel od vodje tisk. oddelka v ministrstvu za zunanje stvari, Balugjiću, daje ruskega poslanika namestnik Muravjev izjavil odločno, da Rusija ne zrl hrepenenja poln preko ravni. Sel je preko ravni z naglimi koraki, prav po sredi čei plan, kar pravi značilno v mottu: Predaj se vetrom — naj gre kamor hoče ! Naj srce se navriska in najoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebesko stran. To so verzi, ki so vredni Prešernovega peresa. Zupančič si ni postavil gesla Spinozovega: Neo ridere, nee laorimari, sed intelligere«. »S polno čašo zajemaj«, pravi, »čuti in uživaj, in glej pa vedi, kaj je pravo!« Na čelu knjige stoji eiklus »Manom Josipa Murna-Aleksandrova«. Te pesmi, kakor so drobne in čustvene, imajo vendar toliko idej! »Grobovi tulijo« (1.) je posvečena bolnemu Murnu, ko je ležal na smrtni postelji. Ne obtožuje pesnik bolezni in bolečin prijateljevih, nego kolne kruto usodo, ki je pisana v zvezdah narodu, da požro grobovi vsakogar, ki ga rodi domaČa gruda s pečatom večnosti na čelu. Komur se leskeče na čelu večnosti poljub, zapade smrti! Ta silna oda je kletev in molitev obenem. A kako nežno se spominja pesnik Aleksandrova v nadaljnih spevih, ko zahteva odstranitve gotovih oficirjev iz armade in da je car Nikolaj kakor nekdaj naklonjen kralja Petru! To ozna čuje dovolj gonjo gotovih listov proti Srbiji! Sapienti sat! Mm-ionu ,H Obrekovana Rusija. Socijalni demokratje, ki nosijo na svojem praporu enakopravnost in mednarodnost, se ne morejo prema, trati, da se ne bi glede obrekovanja Slovanov, predvsem Rusije, pridru žili navadnim nemškim politikaalrom, stovanoiroem. In kar je najialoat-nejše, slovanski socijalni demokratje se v tem rusofobstvu niti mnogo ne razlikujejo od svojih nemških so-drugov. Le češki demokratje delajo častno izjemo. Temu se ni čuditi slovanska socijalna demokracja — kolikor je med njo sploh pravih Slovanov — živi v vsem od nemške v Prusij*. Svoje nazore sesa le iz nemške literature. S^daj bodo gotovo vse te šibke Rastlinice Beblove po K ropi še bolj opletale Rusijo ker je izdal parolo proti Rusom Bebel v pruskem državnem zboru. Priznati moramo, da smo z zadovoljstvom gledali, kako so pri zad njih državnozborskih volitvah na Nemškem zmagovali socijalni demokratje, ker smo upali, da bode zavela nova, zdrava sapa med gnilim pruskim junkerstvem, da bodo socijalni demokratje s svojim geslom o brat stvu, ljubezni in enakosti neizprosna kontrola nad prusko vlado in tudi krono, ki si izmišlja vedno nove muke za zbegane Poljake. Kaj je bolj naravnega, smo si mislili, kakor da nastopi 81 poslancev broječa s<, cijalna demokracija v pruskem drž zboru na stran zatiranih Poljakov proti prepotentni zatiralki, pruski vladi. To bi bilo vsaj popolnoma po programu sooijalnih demokratjv, a to tembolj, ker ima s Poljaki vred skupnega neizprosnega sovražnika v centralni vladi. Zato smo pričakovali, da sa bodo v pretečenem zas danju nemškega državnega zbora brale vladi ostre levite. Pr lika v to je bila kaj ugodna pri drž proračunu. Pa tudi povodov bi bili imeli socijalni demokratje dovolj: zavoiene (inance, novi dri dolgovi, a vkljub temu se nakazujejo novi milijoni za takozvano naselbinsko komisijo, ki nima drugega namena, kakor zatirati in izpodrivati Poljake. Nadalje milijoni za utrjeva nje nemškega tnačaja na Poznanj skem, za doklade nemškim urad nikom in podčastnikom med Poljaki v namen, da postanejo agitatorji in ovaduhi itd. Toda vse to se zdi mednarodnim socijalnim demokratom na Nemškem popolnoma v redu. Oglasil se je pač veliki gro movnik soo. demokraoije, poslanec Debel, toda ne da bi ožigosal na štete krivičnosti, temveč da je udaril W Dalje v prilogi. ~WSP se mu prikaže ponoči (2), in zsšunai rujava brada njegova »kot nočni gaj, skrivnostno in ljubo in žalostno tako« ter izgine v mrak, pesniku pa ostane trpkost in samota. Videl je njegov »z boljo ovenčani obraz v ledu na snežni ravnini in spoznal je v njem tudi sebe, izprevidel, kaj ju je dru žilo in kaj je izgubil. Najlepši v c pa je 5), v kateri je nedoseŽna slik* noči: Tiho cea polje tiho mesec gre, i njim gre žalostno srca. Vso lepoto, da, nedosežno slast teg> oikla čuti le tisti, ki pozna pesniki samega, alutil jo bo pa vaak, ki •* bo poglobil v zbirko. Trpkost je razlita tudi po pesmi »Daj, drug sapoj . . .« (str. 105.). Do-čim se javlja v ciklu »Manom J >-Aleksandrova« prijatelj, umetnik, Ćlo vek in Slovenec, oglaša se v pesn>! na str. 105 le pesnik malega narod* slovenskega. Tri črne vrane je videl ki so is slovenskih rek, is pokrajin kjer umira Slovenstvo, nesli vesti ' belo Ljubljano. Kričali so sramoto i> pegin čez rodno semljo in pesnik j" videl Črtomira, kateremu so ae rC 1. Priloga „Siovensnemu Narodu" at 297, dne 24 deoembra i9Q3. po — Rusiji. Rus »i je naprtil grebe v8* ga bv« ti«: Hu- a je kriva umora St»n bulova na B Igarektm umora kraljeve dvojice na S bskem, klanja Ž dov v Kišerevu, le tepa Še ni bel trdi), da so Ru-u naščuvali kitajske boksarje na Ejah, ki so skupaj tako velike Lot Nemčija in Franeoska skupaj, ne smejo pa se Širiti, oku zevati in izsesavati ruskega prebival stva v pokrajinah, kjer so dosedaj ša prosti te moderne suge. Slovani bi bili nemškim s c. demokratom kaj hvale i i, ako bi hoteli zagovarjane Žide vzeti pod svoje okrilje v prusko državo. Do tedaj pa naj spreobračajo svojo vlado, da bo začela človeško postopati s svojimi zvestimi pcdlož-niki — Poljaki ter se ne bo vezala s Turki proti krščanskemu Slovan stvu Rusiji pa naj nikar ne vsiljujejo svojih dobrih svetov. Rusija, ki je ustanovila vt-čjO državo kot so jo kdaj imeli Rimljani, Grki in Ni-mci si bo znala isto že ssma urediti ter izvesti take reforme, ki se ji zde najbolj potrebne aa vladanje tolikega sveta. — Dopisi. Iz Moravč. Culi smo, da izraža sadnji »Domoljub« v jako milem tonu svojo nevoljo nad usta sovitvijo tukajšnjega »Bralnega društva«, katero začne delovati z novim letom. Pritožuje se baje zaradi sov ražnikov »Katoliškega izobraževal nega društva« in se huduje, zakaj smo mi šele zdaj ustanovili to dru štvo. Mi kot dobri ljudje temu »nedolžnemu DomoJjubu« tudi radi po strežemo z odgovorom. Neki ugledni mož je že pred nekaj leti, — to je za časa pr hoda rimskega doktorja Opeke, kateri je zanetil strankarski boj v moravski dolini, — sprožil misel, da bi se ustanovilo — »Bralno društvo«. Takrat pa je bila moravska klerikalna trdnjava še popolnoma močna, in naprednjaki, katerih je bilo seveda takrat še prav asa) o, — so to ustanovitev preložili aa poznejši čas. Ker pa je ravno zdaj prišlo nekemu kaplanu na misel, da ustanovi »Katoliško izobraževalno društvo«, katerega namen naj bi menda bit renovirati podirajočo se klerikalno trdnjavo, sklenili smo tudi mi izpeljati nekdanji načrt poštenega kmetskega moža-naprednjaka. Naravni razvoj naše stranke, kateremu so največ pripomogli naši duhovniki - politiki, nam je dal pogum! I a radostnim srcem moramo povedati voditeljem zaslepljenih kmetskih mož in fantov, da bo naše društvo, Četudi v sredini svetovno znane trdnjave pogubnega klerika- lizma, vedno moglo tekmovati s »Katoliškim izobraževalnim društvom«. V nttšem društvu v svezi s pevskim društvom, katero obstoji že kakih petnajst let, je zavedno ženstvo, so vrli možje in ugledni mladeniči. To bode ostalo, a »izobraževalniv itezi« s svojimi pomilovanja vrednimi člani bodo kmalo — oh, kako kmalo izgini«. Naša stranka pod vodstvom odličnega in občespoštovanega gospoda J. Tomana naj Vam bode »ad exem plum«. Delujte tako in potem še le se boste lahko ponašali! — Voditeljem »Katoliškega izobraževalnega društva« odkritosrčno privoščimo najlepši vspeh na plemeniti vzgoji! Petrova skala. T. K. Iz Rima, 13. dec. xxn. Napoleonova tragična krivda je da se je dal vjeti v zanjke rimskega klerikalizma. Vojska z Meksiko, ki jo je vodil Napoleon izključno v korist rimskega papežtva, je bila velika nesreča za Francijo. Ta vojska je desorganizirala francosko armado in spravila tiuauee v največji nered. Vojska v korist rimskega papežtva je Francijo veljala par tisoč miljonov frankov in to niso mačje solze. A še se ni Napoleon otresel papeževega „prijateljstva". Napoleon je francoskim vojakom in oficirjem dovolil, da vstopijo v papeževo armado. V svoji lastni državi papež namreč ni mogel dobiti vojakor, oficir v papeževi armadi pa sploh ni hotel biti noben Italijan. V papeževi armadi so služili največ sami Francozi in — seveda — Avstrijanci, med njimi tudi nekaj Slovencev. Dalje je Napoleon na korist papežu prelomil konvencijo z dne 15. septembra 1864. Po tej pogodbi je bil Napoleon vezan, da tekom dveh let umakne francosko armado iz Rima. Ta armada je bila v Rimu, da varuje papeža pred njegovimi podaniki in da mu ščiti posvetno državo. Papež je vedel, da bi mu Rimljani koreuito posvetili, če bi ne bilo francoskih vojakov v Rimu. Mimogrede omenjeno, je to jako ginljiv slučaj: papež je bil kot božji namestnik in posvetni kralj tako priljubljen pri svojih podanikih, da ga je morala pred lastnimi podaniki Čuvati — tuja armada. Papeža na ljubav torej Napoleon ni v določenem času umaknil svoje armade iz Rima in je prelomil omenjeno konvencijo. S tem je sebe in Francijo spravil ob vso korist, ki si jo je bil zagotovil s tem, da je Beneško prepustil Italiji, dasi jo je bil Franc Jožef njemu odstopil. Koncem oktobra 1867 je Garibaldi s svojo Četico udri v papežko državo. Francozi so se mu postavili na pot — papeževi vojaki so namreč bežali kakor zajci, čim se je prikazala kaka puška — in Francozi so 3. novembra 1. 1867 porazili Garibaldija pri Men-toni! Dasi je bil Garibaldi tudi pri tej ekspediciji nositelj italijanskega narodnega ideala, je morala italijanska vlada vendar pokazati vsaj dobro voljo, preprečiti to motenje miru. Zaraditega je vlada dala Garibaldija aretovati, obenem pa je zahtevala, naj Napoleon izpolni pogodbo z dne 15. septembra 1864 — katero je bil prelomil — in naj vojaštvo umakne iz papeževe države. Napoleon pa je bil tako popolnoma v klerikalnih zanjkah, da se ni upal ostati mož-beseda. Vsaj navidezno se je hotel zavarovati. Zato je predlagal, naj se skliče konferenca, ki odloči, če naj Francozi zapuste papeško državo ali Če naj ostanejo. A vse drŽave so odklonile udeležbo, Češ, da ne bodo delale stafaže pri besedolomstvu, in Če hoče Napoleon na vsak način Čuvati papeško državo, naj to stori na lastno odgovornost. In Ronher, Napoleonova desna roka, je tedaj izrekel krilate besede: „Francija nikdar ne dovoli Italiji, polastiti se Rima; nikdar, nikdar 1" Tako globoko je bila padla Francija, ko je bila dekla rimskega papeža. Napoleonovo postopanje glede Rima je ves italijanski narod do skrajnosti razburilo proti Franciji. Na Ronherjeve besede je italijanski narod odgovoril s tem, da je pruskemu prestolonasledniku priredil v Florenciji nad vse sijajen sprejem Ko bi bil Napoleon imel količkaj razuma za korist Francije, bi bil tedaj papežn prepustil, da sam poravna svoj spor z Italijo. Takrat je bil še čas za to. Italijanski kralj je bil vzlic ne-možatemu postopanja Napoleona v korist papeža, še vedno za alianco med Italijo in Francijo. Istotako italijanska vojaška stranka. Avstrijski minister Beust je tudi delal na alianco med Francijo in Italijo, da bi se ji mogla pridružiti Avstrija. Ta alianca naj bi bila naperjena proti Prusom. Avstrija je hotela prepustiti Italiji celo en del južne Tirolske, samo da jo priveze nase in na FraDcijo in dobi revanšo za Kraljevi Gradec. Čim bi bil Napoleon umaknil svojo posadko iz papeževe države in dovolil, da se Italija polasti Rima, bi bila ta alianca gotova in nikdar ne bi bilo prišlo do Sedana in nikdar ne bi bila Nemčija postala to, kar je danes. Toda Napoleon se ni udal. Korist klerikalizma mn je bila nad vse. Papež in klerikalci so seveda napeli vse svoje sile, da so preprečili omenjeno alianco in — posrečilo se jim je. Posledice so se kmalu pokazale. Ko je namreč prišlo do kandidature Hobenzollernskega princa za španski prestol, so jezuvitje ščuvali do kosti klerikalno in povsem pod jezuvitskim vplivom stoječo cesarico Evgenijo na vojno zoper protestantsko Prusko. Jezuvitje in papež so bili prepričani, da zmaga Francija in da potem razbije novo Italijo in obnovi papeško državo v vsem njenem prejšnjem obsegu. Že ko je bil Napoleon napovedal Nemčiji vojsko, sta mn Italija in Avstrija ponujali svojo pomoč. Italija je samo zahtevala, naj Napoleon privoli, da vzame Rim, in avstrijski minister Beust jo je podpiral. Rekel je cesarju Napoleonu: Privolite! Saj je vendar bolje, da ima italijanska vlada Rim v rokah, kakor da ga dobe Garibaldinci." Devet dni je cesar premišljal, kaj naj stori. Med tem so ga klerikalci rotili, naj te ponudbe ne sprejme, papež ga je brzojavno obdelaval, jezuvitje pa so pestili cesarico Evgenijo, naj porabi svoj vpliv proti alianci. Emil Olivier, takratni francoski minister poroča, da je cesarica Evgenija vzkliknila: Bolje da pridejo Prusi v Pariz, kakor Piemon-tezi v Rim. Dne 3. avgusta je italijanski pooblaščenec v Metzu še enkrat stopil pred cesarja in mu ponudil pomoč Italije, Če prepusti papeško državo svoji usodi. Napoleon ga je ošabno odpravil z besedami: Jaz nikdar ne zapustim papeža. In 16 dni pozneje je ta Napoleon sam prosil Italijo za pomoč. Poražen je bil namreč pri Worthu, poražen pri Gravelottu. Tedaj je poslal princa Napoleona v Florencijo prosit, naj mu Italija pomaga. Minister Ratazzi pa se je sedaj cesarjevemu odposlancu smejal, češ, naj papež pomaga Franciji! Toda papeževi blagoslovi in molitve vse rimsko-katoliške duhovščine niso ničesar pomagale. Napoleon je bil premagan. Mesec dni potem, ko je odklonil pomoč izobčenega italijanskega kralja, je izgubil krono in državo in postal jetnik „krivoverskega" zmagovalca. 2. septembra 1870 je Napoleon kapituliral, 20. septembra je italijansko vojaštvo zavzelo Rim in je papež-kralj Pij postal „vatikanski jetnik". Napoleon III. je prava žrtva rimskega klerikalizma. Pač čudni so migljaji usode! Napoleon I. je bil srečen in je dosegel zmago na zmago, dokler je bil papež njegov nasprotnik; čim se js Napoleon I. s papežem sprijaznil, ga je zapustila sreča in končal je na oto-čiču Sv. Helene. Napoleon III. je imel srečo in se povspel do predsedništva francoske republike, dokler je bil papež njegov nasprotnik ; tudi pozneje, ko se je s klerikalci spri, je imel srečo in zmagal v vojni proti Avstriji 1. 1859.; čim pa je postal orodje papeževe politike, ga je zapustila sreča in končal je, četudi ne fizično, pri Sedanu. PaČ res: Qui mange du pape — en meurt. Dvajsetletnica „Zveze slovenskih posojilnic" in njen letopis za leto.1902. Dva strokovnjaka na polju slovenskega zadružništva podala sta nam o priliki dvajsetletnice „Zveze slovenskih posojilnic" letopis, v katerem nam gospod ravnatelj L a p a j n e obširno tolmači zgodovino „Zveze-", revizor gospod J o št pa nam v drugem delu poroča o delovanju Zveze" v poslovnem letu 1902. Z ozirom na velikansko važnost, katero pripisujemo razvoju posojilništva vobče, hočemo se baviti s tem letopisom obširuejše in to tem raje, ker vidimo iz istega, da je ravno „ Zveza slovenskih posojilnic" v Celju ona vstvar-jajoča moč, katera krepko orje ledino naše posojilniške organizacije, pri tem pa v prvi vrsti stoji na stališču, da morajo slovenske posojilnice biti dobrodelni zavodi, kateri hočejo brez ozira na kake politične špekulacije pomagati rojakom v narodnem gospodarstvu. Neovrgljiva istina je, da ima celjska Zveza glavno in najboljšo oporo v onih starih posojilnicah, katere so ustanovili nesebični rodoljubi pred mnogimi leti po sistemu Schulze-Delitsch. Vsi večji rezervni fondi zbrani so tudi v teh posojilnicah. Vzrok, zakaj so se ravno prvi organizatorji posojilniškega gibanja na Slovenskem odloČili za gori navedeni sistem, je jake enostaven. Schulze-Delitsch priporoča v obče posojilnici obširen delokrog ter ne omejuje istega samo na en okraj, ter predpisuje visoke deleže, ker hoče ravno na podlagi visokih deležev ustanoviti močne posojilnice. Pri Reiffeisnu pa je ravno nasprotno. V starih slovenskih posojilnicah se je tekom časa v raznih rezervnih zalogah nakopičilo lepo premoženje. Da pa isto za narod ne leži mrtvo, marveč da prav očitno, osobito na periferiji, kaže moč slovenskega posojilništva, temu so nam vidni dokaz razne ponosne stavbe — naši „Narodni domi". Najdražji in najlepši „Narodni dom" ima celjska posojilnica. Nič manj lep „Narodni dom" si je postavila posojilnica v Mariboru. Lepe domove so si kupile posojilnice Ptuj, Brežice, Ljutomer. Krasni poslopji imata posojilnici Črnomelj in Ormož, kateri sta si jih sami postavili. Posebno veselje pa mora zavladati v srcu vsakega rodoljuba, ko čuje, da tudi koroške posojilnice v tem oziru vrlo napredujejo. Lepe domove so si kupile posojilnice v Št. Jakobu v Rožni dolini, v Velikovcn, Spodnjem Dravogradu in v Borovljah. Velike hiše sta si zidali posojilnici v Radovljici in ona za okolico v Ljubljani. Lepo hišo je bil podaril posojilnici v Šmarju pri Jelšah rajni mladi rodoljub dr. Kartin. Svojo hišo ima tudi posojilnica v Logatcu, mnogo posestev in grad pa metliška posojilnica. Goriška ljudska p za razširjenje d' mobranske vojašnic«. Sveta je 1396 □'"ei., ki ga je bila prvotno posestnica vol|na prodati po 14 K, pozneje je primaknila za vrtno hišico 1600 K, a zainji trenotek je že zahtevala 24000 K Ker pa je že mesto kupilo dve sta*b'Ačf, se sklene, svet kupiti za zahtevano ceno Poraba dotacij na mestni ljudski Šoli na Barju s primanjkujem 51 K 83 h se je odobrila. (Poročevalec obč. svet. Dimnik) Mestni proračun za I. 1904. Poročal je obč. svet. Seneko-vič z obširnim in stvarnim utemeljevanjem. Da iznašajo mestni dolgovi dandanes 2 995 444 K, temu je krivo naibolj to, da so se nalagale največje svote za take naprave, ki ne donašajo direktn h obresti, kakor jubilejska ubožnica, mestna kopel, deki š&a šola, jubilejski most, ceste, kanali itd. Mastna občina pa de ni prišla do skrajnih mej nujnih zadev, ker je posebno za kulturni razvoj mesta še treba mnogo storiti. Vse šole so prenapolnjene. Viš|a dekliška gaie črne ptice. Črtomir je ležal na tleh in grizel zemljo ter poginil vsled l&Btne nemoči in robske krvi. Zupan* čič je vzel tu Črtomira kot simbol slovenskega naroda, ki mu je pisana msoda vsled lastne pasivnosti, vsled pomankanja akt'vne eneržije in hlapčevske nature. S trpkimi besedami opisuje svoj rod, z besedami, ki žgo v dušo. Vprašam pa, kdo je večji patrijot, ali tisti, ki šiba ljudstvo, da bi je vzbudil k odporu in zaupanju v lastno moč, ali tisti, ki frazari o Milem narodu. Ali je bil Gogol sovražnik svoje domovine, ko je šibal ruske razmere? Kakor pa se je spomnil starček Turgenjev, daleč v tujini, prognan iz materinske zemlje, svoje domovine, daljne in tužne, prav nekaj takega je zadnj* pesem v zbirki »čez plan«. V težkih dneh zahrepeni pesnikova duša v neznosnih razmerah v tujem mestu, kjer je svojec zaničevan, da hi pogledal za hlestečo zarjo, ki se sveti na nebu: Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina . . . Ali vstal je ponos in moč pe sniku v prsih in tedaj se je rodila ponosna, veličastna oda, kateri ni para v nas. »Pesem mladine« (Ob Prešernovi stoletnici), ki je bila natisnjena v Zvonovemu »Prešernovemu albumu«, je najkrepkejša Zupančičeva pesem po obliki in mislih. Stihi so izvirni, krepki pa kakor kremen, kGt da so izklesani iz granita. Brez pretiravanja rečeno, je »Pesem mladine«, kakršnih je malo najti v svetovni literaturi. Mladina gre naprej kot vihar, da se maje nebo in zemlja, pred njo pa gre blisk skozi noč in ta mladina ljubi domo vino s črnim gnjevom v duši! Prekinjene moči in upanja so pesmi: Vseh živih dan, Sonet itd. Prav ta življenska sila je nekaj novega pri Zupančiču. V »Čaši opojnosti« je ni bilo najti, — bila je le, sicer zdrava, toda nežna in elegantna lirika, ki je pač tu in tam imela kolorit modernih Francozov. Hpoma in nepričakovano se je dvignila ta elementarna sila v Zupančiču, da so mu potekli granesi izpod peresa, katerim se je čudil vsakdo, ki je poznal njegove prejšnje pesmi. Vzrok temu je baš to, da je sprejel idejo v svoj umetniški horizont in tako poglobil vsebino kakor tudi jezik in obliko. Vznesen je tudi slavoapev veličastvu morja »Ob Kvarneru«, kjer priznava abso-lutnost narave in njeno večno lepoto in moč, predvsem pa je globok »Ptič Samožir«, v katerem je izrazil Zupančič večkrat povdarjano misel o samezaupanju. Tu je fabula z izvirno, čudovito virtuoznostjo po lana, kajti v verze spraviti tako zamotano ogrodje basni na tako lakoničen način, kakor je pesnik storil na tem mestu, je nekaj posebnega ter dokazuje popolno dovršenost v oblik«. Druga stran knjige »čez plan« je svetlejša, priprostejša in lažja. To je lep, jasen, božji dan, ne naporen delavnik, ampak svatovski traznik. Smeh zveni po njem in radoet in bajke ter pravljice cveto v razkošnem vonju. Tu je še nekaj starega Zupančiča, ki se je pokazal v svoji prvi knjigi. Prav mnogo je vmrs isrečno narodnih motivov, n. pr. M mar in hudič, Moravska narodna i. t. d., poseben aroma pa imajo tri belokranjske narodne. »Narodno blago« (str. 55.) pa je zložena Murnu Aleksandrovu na veselje, ko je priromal iz vipavske doline. Prav na »Čašo« spominja »Dan« (I., H, III, IV.) kjer je oni značilni napol mračni kolorit ele- gantne boje U r specifično Zupančičev erotični nač n. V tsh veselih, dijonizijskih pesmih veje erotika, mehka in resna, erotika slovenske duše, brez ognjene strasti in šum-nega poŽeljenja, nego neskončno in timna in udana ljubeseu. Tudi kjer opisuje strast [Vih r) je duša nad krvjo, je strast le nekako hrepenenje, Najlepša mn d te blesteče vrste je »Serenada«. Kdor je c"ul te naravnost divne vr«t'ce v Lajovčevi kompoziciji, ostanejo mu aa vedno v duši. Čudovite so balade, kar jih je v zbirki. Kdor bi rad videl, kaj se da doseči v slovenskem jeziku z ozircm na pesniško plastiko, p i čita »Svete tri kralje«, — a kdor hoče izpoznati romanco, ki je po m tivu dovršena. 5itaj atr. 91, 92. in 93 I*med naj lepših umotvorov pa je legenda »Po krp»!)š6e si. Birbare«. Snov je ori ginalna ter polna ideje, a spis v prvi kitici dosega Kettejevo »Jagnet«. Štoda bi bila, če bi ponavljal v prozi, kar je napisanega v teh čudovitih verzih. Brezprjmerna so v plastiki »Znamenja« ter polna obilježja. Na tak priprost, skoro naroden način, pa v tako jedrnatih potezah s tolikimi mislimi je povedal pač Zupančič. Huor, ki je tu in pa v pesmih »Raznm poetom« se imenuje pač lahko »GeisUsblitE«. Nekaj pa je tudi prav otroško-najivnega blaga! Tolika in tako božanstvena najivnoat kakor pri Ketteju in morda še smelejša! »Gazelioa« na str. 42. je biser najivne literature, pridružuje pa se ji po pravici »Gozdna idila«. _O plastiki ter ostalem prihodnjič? Za danes naj omenim le še, da se v obilježju, ne more nihče sedanjih slov. pesnikov meriti z Zupančičem. Če je kaj mojsterskega na njem, je v najvišji meri ravno njegova moč v »sli mungi«. Med onimi drobnimi pesnicami, kar jih je v zbirki »čez plan« je prva »Japonski motiv«. To je slika, godba in pesem obenem. Te line črte, ki so res kakor japonske dekorativne slike v nt znani nežnosti iu spretnosti pravijo: Tibi dež rosi na polje na zaspano deteljico, tihi dež me je zaprl v mojo kajbico temnico. A že'je gredo mi v vas k srčno ljubljeni devici, vse po polji, pod oblaki, pa ne zmočijo nožic si. šola PF tako lepo razvija, da ji ne «adestUje»o vt č dosedanji prostori In to |e i d m z&vcd svoje vrste na Slovenskem Tudi za to šolo bo treba novega poslopja, vendar pa ima v ta namen svoj kapital S sedanjimi viri ne b> n-< g- č«» v b doče izhajati, treba bo najt* novih S»c*r pa tudi ni najti na celem Kranjskem in š^ dahe naokrog niti nobene kmečke občine, ki b« imela tako nizke ob £in*ke dokiade, kakur Ljubljana, le 20% Proračun za leto 1904 izkazuje sledeče postojanke: T. uprava v obče. Potrebščine: funkcijske pristojbine 7280 K, plače uraduikoin 104.321 K, redarstvo 67 631 K, plače slugam 13.880 K, deputati in druge potrebščine 11.740 K, nagrade in podpore 3600 K, pokojnine in miloščine 279.011 K, pisarniške in uradne potrebščine 22.616 K, potni stroški 2820 K, nočne patrulje in talije 600 K, oskrbovanje jetnikov 1030 K, razni upravni stroški 2000 K, dispozični fond 3000 K, telefon 610 K, prevažanje odgoncev in jetnikov, priprega 3000 K, vrtnarstvo in gozdarstvo 5070 K, skupaj 277.109 K. Pokritje znaša 11.820 K, tedaj primanjkljaj 265.282 K. Obč. svetnik Žužek je nasve-toval, naj se nastavi še eden mestni inžener, oziroma nadinžener s plačo 2. Čin. razreda, ker tehnični uradniki beže iz mestne službe ter odnašajo s seboj v glavi zasnovane načrte. Magistratu se je naroČilo, naj ta nasvet prouči. II. Uprava mestne imovine. A. Potrebščine: poslopja in zemljišča 24.998 K, vrednostni papirji 3774 K, mestne davščine 1493 K, podtureuska graščina 11.806 K. Glede razsvetljave magistratnega poslopja predlaga poročevalec resolucijo, naj se napravijo v veliki dvorani namizne električne svetilnice, da ne bo treba žgati vseh žarnic pri sejah odsekov. Sprejeto. B. Pokritje: dohodki poslopja in zemljišč 16.435 K, vrednostni papirji 2260 K, mestne davščine 602.608 K, podturenska graščina 12.021 K. Skup potreb. 42.071 K, pokrit. 633.324 K, prebitek 591.253 K. Glede podt umske graščine je predlagal poročevalec, naj se stanovanja v njej z ozirom na draginjo stanovanj v mestu primerno podražijo. Sprejeto. Glede porabe d v o ran e v „Mestnem domu" da je predlagal, naj se brezplačna oddaja iste omeji na slučaje posebnega ozira vredne, posebno, ako je treba kuriti. — Obč. svetnik dr. Triller je proti, Češ, da je bila dvorana napravljena v korist ljudstva. Pri glasovanju ni noben predlog dobil večine, ter ostane vsled tega pri starem. III. Ceste, ulice, trgi, sprehajališča. A. Potrebščina: poprava in vzdrževanje 55.430 K, čiščenje mesta 33.000 K, razsvetljava 39.000 K, skupaj 127,430 K. B. Pokritje: 67.172 K, primanjkljaj 60.258 K. IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve. A Potrebščina: zdravstveni stroški 27.346 K, blagotvorni stroški 60.036 K, skupaj 89.382 K. B. Pokritje 8333 K, primanjkljaj 81.049 K. V. Šolstvo, znanost in umetnost. A. Potrebščina: ljudsko šolstvo 42.493 K, razna učilišča 43.496 K, razni stroški („Glasbena Matica", „Narodna šola", „Dramatično društvo" itd.) 22.770 K, skupaj 108.790 K. B. Pokritje: 24.669 K, primankljaj 84.090 K. VI. Vojaška nastanitev. Potrebščina 4437 K, pokritje 5307 K, prebitek 870 K. VII. Raznoterosti. Potrebščina 4440 K, pokritje 500 K, primanjkljaj 3940 K. Izredne potrebščine: 199.300 kron, pokritje 96071 K, primanjkljaj 103.679 kron. Ves primanjkljaj znaša 222.732 K. 20% doklade na direktna davke so proračunjene na 217.000 K, ostane tedaj še nepokritega primanjkljaja 5632 kron, ki se naj pokrije z varčnim gospodarstvom. Med izrednimi potrebščinami je tudi 14.000 K podpore ^Dramatičnemu društvu". Glede anui-tetuih prihrankov, ki se dobe vsled podaljšanega roka za vračanje 3% državnega posojila, je predlagal gospod poročevalec, naj se izroče regulačnemu zakladu. Sprejeto. — Mnogo prošenj za podpore se je moralo odkloniti, kakor trg. društva „Merkur", „Bolniškega in podpornega društva zasebnih uradnikov", ..Vesne" na Dunaju itd. Na poročevalčev predlog se je izreklo mestnemu knjigovodstvu za točne račune priznanje. Proračun je bil tudi v tretjem branju sprejet ter se je izrekla poročevalcu na županov predlog za točno, požrtvovalno in pregledno poročilo zahvala obč. sveta, ki se zabeleži tudi v zapisniku. Prošnja hišnega posestnika Al. Korsike za odpis predpisanega mu zneska za večjo porabo vode se je odklonila ter se je naroČilo magistratu, da obvesti z okrožnico hišne posestnike, da so sami odgovorni za vodovodne naprave v svojih hišah. (Poročevalec obč. svetn. Šubic.) Premogove vožnje za prihodnja tri leta se oddajo zopet obč. svetniku Turku ter se mu zviša odškodnina za vsak voz na Kleče in drn. 24 decembra. — Papež je izprego voril I Preteklo je že kaj m-secev, kar nosi Pij X papeško krono. Ves ta čss je bilo čitati vse polno različnih poročil o papeževtm političnem prepričanju in o njegovih socijalnih nazorih Umevno je, da se je zlasti ves batol'ški svet intenzivno zanimal z* to zadevo, saj so papeževi nazori nezmotljivi in edino resnični se tedaj, če se tudi ne strinjajo z nazori kakega prejšnjega ravno tako nezmotljivega papež*. . Sedaj je končno iz-pregovoril papež Pij X in kar je povedal, to je vzbudilo velikansko senzaejo po vsem svetu. Vatikansko glasilo »Osservatore romano« je priobčilo papežev Motu proprio z dne 18. t. m., to je ukaz vs^mu katoliškemu svetu. V tem ukazu določa papež, kako mora biti V javnih zadevah delovanj, katoličanov. Ta naročila so v istini velezanimiva in z veliko radoved nosijo čakamo, kaj poreko naši kle rikalni listi in naš škof. V prvi vrsti je papežev ukaz naperjen proti krščanskim socialistom. Papež povdarja, da mora katoliška cerkev pred vsem varovati sedanji socijalni red (kaj pravite na to g Krek, ki sedanjega sooijal-nega reda v spisih in na shodih ne morete dosti ogrditi?). Dalje pravi papež, da je sedanji socijalni red delo Boga (Dr. Krek pa podira te božjo uredbo!) in da kdor hoče v si variti enakost, ta razdira ta božji red. Papež pravi, da je volja božja, da so eni knezi, drugi podaniki, eni gospodje, drugi služabniki, eni bogati, drugi revni, eni učeni, drugi ne ved ni. Kdor skuša odpraviti, da so eni premožni, drugi pa ne, tisti greši proti božji pravičnosti (Ali ste slišali dr. Krek, ki vedno svoj hudobni jezik opletate okrog »liberalnih kapitalistov«, ki vsi skup nimajo toliko premoženja, kakor ga ima samo katoliška cerkev na Kranjskem1) Papež se bavi dalje tudi s politično delavnostjo krščanskih socijalistov in jim ukazuje, da se ne smejo vtikati v politiko, niti stremiti za političnimi cilji. Krščanskim socijalistom v Ita- liji prepoveduje papež povrh Se vsako udeležbo pri volitvah. Tudi o katoliških pisateljih je izpre-govoril papei. V tem oairu ukazuje papež, da morajo vsi katoliški pisatelji svoje spise predlagati škofom v odobrenje in se brez pritožbe strogo ravnati po škofovih ukazih. Tudi to je zanimivo. Odslej n*š škof ne bo več mogel govoriti, da ni odgovoren za »Slovenca« in za »Domoljuba«. Sicer se ne more zahtevati, da bt škof prebral vs ko vrsto, predno pride v list, zahtevati pa se more, da ukaže, naj pišejo njegovi duhovniki po steno in naj ne lažejo tako po cigansko, kakor je njih navada. Tudi prepoveduje papež, da se govori glede soeijalnega vprašanja o kakih pravicah revežev (L^on XIII. je še govoril o socijalni pravičnosti, Pij X. pa tega ne priznava), nego ukazuje, da se sme v socijalnem oziru govoriti in pihati samo o u srni ljenju Končno je papež cdredii, da se mora ta njegov ukaz nab.ti povsod, koder obstoje katoliške družbe in društva, in da ga morajo priobčiti vsi katoliški listi, sicer jih zadene interdikt. — Ali se je čuditi, da je ta papežev ukaz, kateremu se morajo podvreči vsi katoličani, obudil po vsem svetu največjo senzacijo! Za danes se ne spuščamo v kritično pretresanje papeževega ukaza. Počakati hočemo, d a se oglasita ljubljanski Škof. in dr. Krek in da priobčijo ta ukaz kranjski klerikalni listi Potem bomo govorili dalje. — Kdo bo kandidat? V klerikalnem taboru se je vnela tiha, a ljuta vojska za mandat kranjsko-Škofje-loških kmetskih občin. Kandidatov je vse polno in ti kandidatje se med seboj pobijajo, da je kar veselje. Najznačilnejše pri tej domači vojski je, da so se začeli klerikalci z a n o m n i m i pismi zatekati k nam. Zadnje dni smo dobili več tacih brezimnih pisem. V enem se je zahtevalo, naj kanonika dr. Karlina „zdelamo", da ga bodo volilci spoznali. In ljubeznivi pisatelj nam je sporočil celo dolgo vrsto detajlov, katere naj bi porabili. Neko drugo anonimno pismo se zopet bavi z osebo g. Kregarja, danes pa smo dobili pismo, naj „popeglamo" dr. Lampeta, Češ, da je ta tudi kandidat. V vseh teh pismih se navajajo stvari, ki jih morejo vedeti samo ljudje, ki so v klerikalnem taboru prav domaČi. Nam seveda niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi porabljali tako gradivo, omenjamo to le, da se spozna, kaki poštenjaki so zbrani v klerikalni stranki. V ostalem je pa nam čisto vse eno, kdo bo klerikalni kandidat za ta mandat. Najljubši bi nam bil še kranjski tehant Tone K o b 1 a r. Ta namreč najbolje spada v tisto pisano dražbo, ki se imenuje klerikalna stranka. Bil bi prava dika te stranke in mi bi zopet lahko rekli „gliba vkup štriha." — „Gospodarska zveza" — na lovu ! Temu ^najpopolnejšemu in najvzornejšeniu" slovenskemu gospodarskemu zavodu že prav huda prede, kakor se kaže. Zato se gospodje okrog „Gospodarske zveze" na vse načine trudijo, da bi vse slovensko zadružništvo in posojiiništvo izvabili pod svojo streho in s tem svoj zavod rešili sicer neizogibnega propada. Da je „Gospodarska zveza" v hudi zadregi, ker ni letos dobila vladne podpore, na katero je z vso gotovostjo računala, je dognana stvar. Toda to bi se ne bilo tako hudo, ako bi se ji ne bil podrl načrt, s katerim bi se sicer skoro ban-kerotna „Gospodarska zveza" rešila na mah vseh težav inj se postavila na trdno in varno podlago. Kakor je znano, so klerikalci mislili, da bo „Gospodarska zveza" ^voČigled novega zadružnega zakona eo ipso postavila centrala vseh slovenskih denarnih zavodov, v kateri se bo osredotocevalo vse gospodarsko življenje, in katera bi kot taka imela tudi revizijo v rokah. Ta nada se „Gospodarski zvezi" ni izpolnila! Izven „Gospodarske zveze" se nahajajoče slovenske zadruge, s katerimi so klerikalci računali, da bodo z ozirom na novi zadružni zakon prostovoljno vstopile v klerikalno zvezo, se niso uklonile in se niso dale izva" biti v uto katoliške organizacije, vsled česar je „Gospodarski zvezi" padel tudi izključni „patent" do revizije v vodo. Ker je pa ta zadeva za „najpopolnejšo in najvzornejšo zadružno organizacijo" vendarle življenskega pomena, to je, da pomenja zanjo toliko, kakor — biti ali nebiti —, skuša „Gospodarska zveza", kar se ji javno ni posrečilo, doseči na tihem, da bi jo slovenske zadruge priznale kot svoje sredo-točje. Pred kratkim so namreč sklicali gospodje okrog „Gospodarske zveze" zaupnike iz stroke zadružne organiza cije vseh slovenskih dežela na it rogo taj no posvetovanje v Ljubljano. To posvetovanje ni imelo drugega namena, nego pridobiti zaupnike za »Gospodarsko zvezo". In res sta se dr. Krek in dr. Schvreitzer na vse načine trudila, da bi zaupnike pregovorila, da bi se izrekli za vstop po njih zastopanih zadrug v „Gospodarsko zvezo". Toda gospoda sta grozno pogorela, zakaj vsi zaupniki so skoro soglasno, kakor se je nam posrečilo izvedeti, vstop odklonili. Kakšen mora!ea poraz pomenja to za „Gospodarsko zvezo", označuje posebno še dejstvo, da celo prefekt Podgorc iz Celovca, klerikalec najčistejše in najpristnejše barve, in zastopnik klerikalne posojilnice iz Gorice nista hotela ničesar slišati o predlogih dr. Kreka. Iz tega dejstva pač lahko uvidi klerikalna gospoda, da „Gospodarska zveza" celo pri somišljenikih izven Kranjske ne uživa niti trohice zaupanja. To je dr. Kreka hudo zadelo in uvidei je takoj, da bi ta stvar, ako bi prišla v javnost, lahko njegovemu zavodu hudo Škodovala in mu uničila še tisto betvico ugleda in zaupanja, katero ima še doslej „Gospodarska zveza" v javnosti. Zato je dr. Krek pregovoril zaupnike, da so mu sveto obljubili, da ne bo nikdo niti zinil v javnosti o tem posvetovanju, obenem pa je tudi zatrdil, da bo „Gospodarska zveza" sama izdala oficijelni komunike o tem posvetovanju. Precej Časa je že poteklo od tega, o oficijelnem komunikeju pa le še ni ne duha, ne sluha! Dr. Krek in dr. Schvreitzer že vesta, zakaj sta pozabila na svojo dano obljubo! Saj vendar nista tako neumna, da bi o fiasku svojih stremljenj sama obveščevala slovensko javnost! — Narodno gospodarstvo je stvar, ki se pri nas v časopisju večinoma le mimogrede kultivira, največ zaradi tega, ker je vse naše narodnogospodarsko življenje še skrajno primiti .no in takorekoč v povojih. Razprave o važnosti sibirske železnice za trgovino, o pomenu razpada ameriškega jeklenega trusta itd. to so stvari, ki — žal! — naše Čitatelje tako malo zanimajo, kakor Chamberlainova finančna vojna na Angleškem. Take in enake razprare postanejo za nas koristne in potrebne, kadar se naša obrt in naša trgovina povzdignete na višji nivo. Dotlej je pa pot še dolga. Pač pa hočemo v novem letu priobčevati sedanjemu stanju naše trgovine in obrtnosti primerne spise in v tem oziru narodnemu gospodarstvu posvečevati večjo skrb, kakor doslej. Ker smo se prepričali, kako velike koristi so naša izborna poročila o žitnih cenah in kako dobro upiivajo ta poročila na našo trgovino, smo se — ustrezaj e z mnogih strani izrečeni želji — odločili, da bodemo v novem letu redno vsak teden priobče-vali trgovska poročila, kakor jih je priobčevai „ Narodnogospodarski Vestnik". Za to rubriko smo pridobili priznanega strokovnjaka, najboljšo moč, s katero v tej stroki Slovenci sploh razpolagamo. Upamo, da bo s tem ustreženo našim trgovcem zlasti na deželi in da jim bodo ta poročila mnogo koristila. Tudi na obrtni stan nismo pozabili. Pošteui obrtniki vedo dobro, kako velikanskih zaslug smo si pridobili s tem, da smo vodili vojno proti klerikalnim zadrugam, ki niso hotele uničiti samo trgovcev, nego tudi gostilničarje, mesarje, preka-jalce, peke in mlinarje. Da so se ti klerikalni naklepi izjalovili, to je v prvi vrsti naše delo iu mislimo zaslužno delo. Za prihodnje leto smo poskrbeli, da se bodo v našem listu obravnavale tudi zadeve, ki se tičejo drugih obrtnih, specijelno rokodelskih stro k. Seveda ne bomo pisali tacih čenčarij, kakor „Slovenski List", nego prinašali same resne, korenite spise. — Katoliški revolver. Zadnji čas je »Slovenec« posvetil po«*»bno pozornost ljubljanskim trgovcem. Vsak čas spusti nanje kako puŠico, časih opravičeno, največkrat pa neopravi čeno in brez pravega povoda. »Slovenec« se pri t-m seveda d«la, kakor bi mu bilo za slovensko narodno stvar, ali mi poznamo d< bro te tiče in zato smo skušali dognati, za katerim grmom t ši Kajec. In dognali smo r« s pravo. »Slovenec« strelja javno na razne trgovce, skrivaj pa pošilja k njim svoje atrente »prosit« za inserate. S cer vedo ljudje, da je denar za inserate v klerikalnih listih proč vržen ali marsikdo se le ustraši »Si oven če-vega« revolverja in »e odkopi na ta način, da mliŠi »prošnjo« za in ser a t. Zdaj pošilja že »Bogoljub«, list farovških kuhano, tvojega agenta okrog trgovcev in tudi pri nemških trg)vo>h je že potrkal ta mol. Opozarjamo vse občinstvo, da je za take slučaje najb iljša pomoč c. kr. državno pravdništvo — Pardonirana hranilnica« P'Še se nam od verodostojne strani: Aii niste zapazili, da so kle rikaloi, ki so včasih radi grizli kranjsko hranilnico, nekaj časa sem popolnoma premenili svojo taktiko? Vzrok je ta, da je ljubljanski škof nedavno tega »napumpa!« kranjsko hranil nico za večjo svoto. — Shod v Skriljah. Trgovec v Skril}*h, gosp. Anton VrČon, je sklical na dan 3 jmuvarja shod, ki se bo vršil v K a m n i a h na Vipavskem, v gostilni pri R-*bku št. 1, ob 3 uri popodne. Govorilo se bo o gospodarskem stanju v državi in v deželi. — Kako se župnik Mar-čič norčuje iz svojih fara* nov« Piše se nam z Vipavskega: K dečelični župnik zgornjega imena napravi z novim letom filijalko „Sloven-čeve" redakcije. Mož se je sicer že par krat oglasil v „Slovencu" in tudi v „Bogoljubu", a baje niso klerikalni redakterji nič kaj posebno ž njim zadovoljni, ker zna premalo slovnice, in je tudi v stilističnem oziru revež, da se Bogu usmili. — Pa kaj se vse nc stori za Čast in „Štrebarijo". V 289. „Slovenčevi" Številki napisal je moi za poskušnjo zopet dva članka. „Lati-nizatorji" se mu niso kar nič poare čili. Opravičuje se, a pri tem potrjuje vse to, kar smo tudi mi pisali, da jc namreč prejšnji župnik Koder naprav Ijal slovenske krstne listine, doČim je on napisal latinski krstni list. — \ drugem članku „Liberalna izjava pava" se pa ta maziljenec naravnost norčuje iz Slapencev. O izjavi naprednega občinskega odbora proti obstruk-ciji obravnava v sarkastičnem tonu. Pa ne govorimo o sarkazmu, kjer ga ni; prav v pobalinskem tonu koCv osmešiti izjavo ta božji namestnik ter potlačiti utis, ki ga je napravila na prebivalstvo. Norčuje se iz Slapenco, ker obsojajo one poslance, po katerih edini krivdi Še ne bo na Slapu prepo trebnega vodovoda. Nevoščljivo zre v kleti, kjer je morda par sodov vina več in krade dobro ime vipavskega, specijelno slapenskega vina, ker oun nja v svojem dopisu nas, kot kake petijotarje, ne pogleda pa v vipavski konzum, kjer se ni še nikdar točilo tako vino, kakor seje kupilo. Slapemi, zapomnimo si tega našega prijatelja. In kadar bo hodil po hišah a^itirat za to ali ono, pokažimo mu stvar, ki ju sam imenuje tisto „zaguljeno vipavsko reč, in videli bomo gotovo, kako se bodo temu cclibatarju ohladili od alko hola razgreti možgani. S. — Klevetnikom izraza »Slovenci*. Neirci so se pred n ni.. nam zadnji čas odrekati cel) pravico do imenovanja »Slovenci« in »slovenski jozik«, č* », da smo NVindi-sche in naš jezik je windisoh, imenovanje »Slovenci« in »slovenski jenk« pa da je novejša iznajdba Posvetili smo tem klevetnikom i • Dalje v prilogi. 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 297, dne 24. decembra 1903. enkrat in dokazali, da je to imeno vanje že prastaro. Naj navedemo še eU dokaz: Primož Trubar je rabil Iq 1. 1562, torej skoro pred 350 leti, izraz Slovenci, in sicer v svojih »Artikulah« . . . »peru zh is L\-tioskiga inu Nembshkiga jesvka u taslouenski sueiBto istolmazheni « Iu na drugem mestu: ». .. savolo tih nashih dobrih preprostih S 1 o u e n oou —« ter ». . . v tih s 1 o u e n s k i h desbelah « — Torej že pred 350 leti je bilo običajno ono imenovanje nagega naroda in našega jezika, ki je tudi dandanes v rabi, ki pa nam je hočejo Nemci odrekati. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v sredo, dne 30. decembra t. 1. ob 2 uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila pred sedstva. 3 Naznanila tajništva. 4. Poročilo o 4 prošnjah za koncesijo v otvoritev potovalne pisarne. 5 Prošnja deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug za podporo 6. Prošnja trgovskega društva »Merkur« za podporo. 7 Prorečun za leto 1904. 8 Prcšnja gospodarske zadruge v Selški dolini za podporo. 9. Prošnja občine Mengeš za dovolitev novega semnja 10 Samostojni predlogi g£. zborničnih svetnikov. 11. Tajna seja. — Odlikovanje. Tukajšnji mesar in prekajevalec, g. J. B e r g -mann, je bil na razstavi v B ,rde :., xu za razstavljene kranjske klo base odlikovan s čistno svetinjo s križcem in zlato kolajno. — Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani sklicuje učiteljski shod, ki se bode vršil v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3 uri popoldne v »Mestnem domu« v L ub'jani. — Spored: 1. Otvoritev shoda. 2. Klerikalna obstrukcija v dtželnem zboru Kranjskem in uči teljstvo. Poroča g Engl. Gangl. — Glede na vtžncst sporeda pričakuje ee nsjobiinejše udeležbe. — Prijatelji učiteljstva dobro došli! — Volitev v komisijo za osebno dohodnino se je vršila te dni in prinesla ne malo presene čenje. Udeležbe ni bilo skoro nič in t&ko sta bila slučajno v I. in II. razredu izvoljena Nemca I. Supan in I. Lučk mann in le v III. razredu od narodnega volilnega odbora postavljeni kandidatje. — Lažnik more imeti dober spomin« »Slovenec« trdi 22. t. m, »da je »Narod« nesramno napadel ribniško ženstvo, ki ni hotelo pri zadnjem shodu imeti Tav ča^a za boga. Prav kakor stekel pes napada mirnega človeka! In vendar ni hotelo ribniško ženstvo nič druzega kakor vidtti Tavčarja. Da bi ee tembolj gotovo pokazal, mu je ni koliko zagodlo (seveda brez slabega namena)«. Deset dni preje, takoj po shodu, pa je pisal »Slovenec*: »Kar je Tavčar po shodu doživel, tega menda ni pričakoval. To vam je bila mačja godba, ki so nu jo priredili na ulici. Žvižgali so, pis-kali, vmes pa klicali: Živio Susteršič, živio Jaklič, pereat coklar) ... lato se je ponavljalo na kolodvoru, ka mor ga pa ni Lilo, ker si ni upal domu, in zato je prenočil skrit v Ribnici«. Kje je tedaj resnica? V »Slovencu« je iščeš zaman. Poročevalec sproti pozabi, kar je preje la gal. Papež P>j X obžaluje v zadnji encikliki »Motu proprio« z dne 18 t. m. razpor med katoliki ter svari k miru in slogi. Krščanska demokracija ae ne sme vmešavati v potiko t .r ne sme imeti političnih ciljev. Krščanska demokracija se ne bode udeleževala nobene politične akcije, katera je pri sedanjih razmerah vsakemu katoliku prepovedana. Tako papež! Pri nas pa posebno mlajša duhovščina podpira z tso strastjo in lažnjivostjo revolucionarno politiko ljudskega zapeljite* Susteršiča ter zavednejši del ljuddtva podi od cerkve in mu dosledno izpodkopava vero. — Gledališče v katoliškem domu v Ribnici. Božične praznike, ura in dan se po navadi pravočasno oznanita v cerkvah, se bode namesto zastarele krščanske igre »Mir bodi z Vami«, na Željo duš nih pastirjev, da se leto vredno in dostojne konč*, predstavljala zop< t: »L a ž n j i v i Kljukooin Žlindra«, izvirna kranjsko slovenska katol ška h irk i. Glavni vlogi prevzameta iz posebne prijaznosti dr. Susteršič in kaplan Traven. Godbo preskrbi slo veči Travnov orkester (S-raussova kapela naj se skrije), pomnožen z novimi, izvrstno izvežbanimi močmi. S>irali se bodo novi izvirni komadi, katere je vglasbil kapelnik Traven sam po katol ško narodnih motivih Znamenite s i tudi kulise, naprav Ijene iz pristne 8% žlindre. Za božične jaslice ni prostora na odru. Končno se še doda kratka, a mična, resnična in izvirna burka: »Štiristo kron.« Spisal režiser Podlasica po najzanesljivejših virih. Ker je pri čakovati redkega užitka, ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in revežem in ker so pri predstavi, za kar jamčita glavna ju naka, izključene vsake laži, obrekovanje, zabavljanje in hujskanje, sa uljudno vabijo vsi, ki so b-age volje in vneti za ljubezen do biinjega. Vstop je vsakemu dovoljen, kogar ne odženejo gg. kaplani. — Farovški komplot iz kočevskega okraja prav pridno izliva svojo gnojnicj na »SlovenČevo« mlako t?r si posebno intenzivno prizadeva oškrop tt sodnijskega svetnika Višnikarja, katerega pa ne morejo prav zadeti. Pobožni zastopniki prepirljive cerkve, »S.ovenSevi« dopi-suni, se celo izpodtikpjo nad belo zistavo na sodišču, ker so bolj Vajeni črne. Ko so g03poda svetnika opozarjali prijatelji n* smrdljivo pisavo in n* nesramne napade v »Slo vencu«, je m rno odgovoril: »Preveč zahtevata od mene, da bi tožil; tudi PJdarjev pas me je večkrat obUjal ko sem hodil zvečer mimo njegove hise domov, pa nisem tožil, prepričan, da mi takt napadi ne morejo jemati časti«. Ridovedni smo, kda; bode na ribnškem župnišČu in »Katoliškem domua vihrala bela zastava, znamenje miru in sprave? — Javno vprašanje. Minulo je menda že tri leta, kar se je osnovalo društvo »Naša straža« v obrambo slovenske posesti v obmejnih pokrajinah. Skladali smo za njo vsi brez razločka stranke. Na čelo se ji je postavil g. dr. Ivan Susteršič. V mestni dvorani ljubljanskega mesta je bilo prvo ztnrovanje. Nespravlji-vost imenovanega načelnika je za krivila takrat, da se narodno-napredna stranka ni hotela več udeleževati. Oi tedaj je ostalo vse v rokah g. dr. Susteršiča, načelnika, in go3p dr. Sckweitzerja, blagajnika. Oi »Naše straže« pa ni več ne duha, ne sluha. Kaj dela to društvo? Kje je zloženi denar? Zakaj se ne skliče nikako zborovanje? Ali bi se dohodki iz nabranega denarja ne mogli nakloniti družbi sv. C rila in Metoda, ki ima primeroma enak pomen? Obstrukcija je kriva, da družba že dve leti ne dobi od d žalnega zbora navadne podp re. Naj bi obstrukcijonisti naši prepotrtbni, v velikih stiskah živeči družbi preskrbeli vsaj kako narr.e-stilo! — Na Koroški Beli se vrši dne 9 januvarja prihodnjega leta občinska volitev. Župnik Košir se trudi na vse pretege, da bi zmagal. Zatorej, kmetje, pozor! — Oil Sv. Vida nad Cerknico. Dopisniku dopiia od S/. Vida nad Cerknico v »Domoljubu« št. 24. od 17. grudna 1903 na vprašanje »kaj je frivolna obstrukcija«, odgo vorimo, da je to kislo zelje brez klobas za kmeta in da to človeče, katero pomena teh besedi ne razume, no zasluži častnega imena »občinski odbornik«, temuč občinski bik. Svetujemo mu pa, naj se prej ko mogoče oglasi pri g. dr. Bleivveisu na Studencu. Capito! — Boj za slovensko ime. Pred nekaj časom smo pisali v Članku »Naša slovenska imena«, kako javne oblasti in uradi, zlasti pa na Koroškem, na nečuven način pačijo slovenska rodbinska imena, sosebno kar se tiče pravopisa, da si ministrska odredba z dne 9. septembra 1850 izrecno ukazuje, da se morajo rodbinska in celo krstna imena beležiti, kakor se pišejo v jeziku dotične stranke. Z i koroške urade je seve ta ministrska odredba deveta briga. Slovenska rodbinska imena pač pi še jo, kakor se pač komu poljubi. To je nam bilo znano, nismo pa vedeli, da uradi celo silijo slovenske stranke, da morajo svoja imenapisati s tistim pravopisom, kakor jih pišejo — nemški uradniki, ki so, kakor je znano, veliki jezik • oslovci. Evo vigleda! G. Prosekarja v Kot-marivasi bo pisali v šoli »Preseker« in tako se je on sam tudi podpiso val, dokler se ni zavedel svoje na rodnosti. Ker se mu pa ta pisava ni zdela pravilna, se je začel podpisa-vati »Prosekar«. Tako se je pisal do konca leta 1893. Ko se je v letu 1893. zgradila nova državna cesta čez Humberški klanec in se na tem klancu postavil spomenik takrat še živemu deželnemu predsedniku baronu Schmidt Z abierowa, ni občina kotiiiarska hotela ničesar prispevati zanj in se tudi občinski odbor ni vdeležii otvoritrenih slavnosti. G. Prosekar se je seveda kot župan te občine politični oblasti hudo zameril. Dotčni spomen k je bil delo zlo glasnega prijatelja Slovencev — Mac Nevina, di bi se prikupil deželnemu predsedniku, ker so tačas njegove šance stale jako slabo. Ker je ta zadeva gledo spomenika se pojasnila v »Slov. Narodu«, je sumil da je to storil g. Prosekar. Zato je snoval naklepe, kako bi se maščeval. Ker ga ni m "gel drugače prijeti, hotel mu je napraviti sitnosti radi — imena. Meseca d-cembra leta 1893. je dobil povabilo na okrajno glavar stvo celovško zaradi »Berichtlgung« rodb. imena. S uteč, kaj namerava zviti l'Sjak Mac Nevin je takoj od Šei k župnijskemu uradu in vložil kolekovano prošnjo na deželno vlado potom knezoškcfijskega ordinarijata, naj se mu dovoli, da se sme v bodoče podpisavati Prosekar in ne Presegger. Pr šedsemu na povabilo k okrajnemu glavarstvu celovškemu se je zauka-zalo imenovanemu gospodu, da se mora pisati Presegger, čemer se je pa on odločno ustavil, češ, da je že itak vložil v tem oziru prošnjo na dež. vlado. Nevin je bil seveda silno presenečen ln jezen, ker mu ni mogel do živega Medtem je knezoško fijski ordinarijat dal to Prosekarjevo prošnjo deželni vladi, ta pa jo je odstopila okrajnemu glavarstvu celovškemu v poizvedbo. Sedaj se je začela »natančna« preiskava ! Po vseh krstnih knjigah, po vseh žup-n jab, kjer je bilo ali je še kaj Pro sekarjev se je poizvedovalo. Razni župnijski uradi, kjer so iztaknili kakega sorodnika, so morali vposlati »ex cfTo« krstne liste od vseh žive čh in umrlih Prcsekarjev, in našle so se različne pisave, kakor: Prose ger, Profaneger, Prosekar, Preseggor, Presek«, r i. t. d. G. Prosekar je bil klican k okr. glavarstvu in nagovarjalo se ga je, da naj odtegne svojo prošnjo glede rodbinskega imena, zaslišane so bile priče in v njegovi navzočnosti vprašan?, ali pod priim kom Prosekar poznajo dotičnega gospoda ali ne, pisali so se debeli zapisniki in akt je narasel v teku let na par centimetrov. Potem pa je bilo vse tiho. Mesec* februarja 190 2 pa je dob l g. Prosekar nenadoma od deželne vlade potom okrajnega glavarstva ct lovskega odlok, da se ne sme več podpisati Prosekar, ampak Pressegger, ker je njegov rajni oče nosil ime Pressegger! Tedaj cel h de?et let je potrebovala vlada, da je do-gna'a, ali je prav Prosekar ali Pres-Srg^er! AH niso to »kunštni« gospodje? In koliko pisarij, koliko potov, nepotrebnega dela in stroškov so napravili samo radi slovenskega imena, samo da bi zabranili se podpisovati s slovenskim pravopisom! A navzlic temu ukazu se g. Prosekar ne piše sedaj Pressegger in prav je tako! — Parlament v cerkvi. Gospod urednik! Ce mislite, da ste v svojem cenjenem listu osvetlili že vse načine klerikalnega agitovanja, se motite! Kaj bo spovednica, priž niča, mrtvaška postelj itd.? To ni nič! Pri nas jo je pa neki fajmešter dru gače »pegruntal«! Tega moža so tam nekje na Vipavskem pijanega vlačili po gostilnah in grabnih, stekel si je tam Še drugih »lepih zaslug«, tako da mu tukajšnje ljudstvo, ki je o tem zvedelo, nič kaj noče zaupati. Ker tudi vzlic vsemu svojemu »diploma Učnemu« prizadevanju ne more priti na konja, občinske volitve so pa pred durmi, izmislil si je kunštni mož nov način agitacije, namreč — parlament v cerkvi! Kaj zato, če ljudje zgube spoštovanje do svetosti cjrkve, kaj zato, če je oerkev hiša molitve ! Da bi le pri volitvah zsaagal! In res so se na njegovo povabilo pretečeno nedeljo popoludne zbrali njegovi žup-Ijani v cerkvi, Češ, da bode »izpraševanje«. Pajmošter je zlezel na priž nico, župljani pa so posedli cerkev in začelo se je »izpraševanje«. Fajmo-Šter je sprožil več jako zanimih gospodarskih predlogov, mtd drugimi tudi glede zan krne poprave občinskih potov, nakar mu je navzoči liberalni župan krepko odgovarjal. Vnela se je splošna debata, ki je bila tembolj »živahna«, ker so si nekateri bolj »cagovi« napili malo ko-rijže, če?, da bodo fajmoštru pri »izpraševanju« bolj fest povedali! Možakarji so hodili ven po naravnih potrebah ter so si nazaj grede še v cerkvi zapenjali knofe, uganili to in oao, jezili se, malo kleli, sploh je bilo prav fletno. Potem pa so gospod fajmešter »kar tako mimogrede« še prešli na bližajoča se občinske volitve ter toplo priporočali dobre katoliške može. Da debata ni zastala, vprašali so gosped fajmester večkrat t?ga ali onega, »no, kako pa vi mi s' tr?« iti. Seveda sa razen par liberalnih brezvercev nihče ni upal v cerkvi drugače mislili, kakor go spod fajmošter! Nazadnje so pa gospod fajmešter še razlelili spovedne listke, ki so bili malo latinski, malo pa nemški, slovenski pa nič! Plesnjiv tercijal je vs'ed tega svojemu sosedu šepnil na uho: »Oh, da bi le »Slovenec« ne izvedel, da so naši spovedni listki latinski in nemški, pa nič slo venski! Precej bi gospoda fajmeštra krepko ožigosal « Pa saj mi ne bomo tega pisali »Slovencu«, liberalci pa tudi ne. »Slovenski Narod« je pa že tako z Nemci zvezan!« Sosedni ter cijal je vsled te tolažbe pobožno prikimal. Pravijo, da so bili gospod fajmošter jako zadovoljni s tem »izpraševanjem« m da upajo na zmago pri občinskih volitvah. Če jih ne bedo nesli? Kakor takrat na Vipavskem iz oštarije? Sicer pa priporočamo »parlament v oerkvi« vsem klerikalcem, ker potem duhovnikom ne bode več treba gesla: »Vun iz zakristije«, ampak bodo kar komodno notri ostali! Če bi se našel kak neveren Tomaž, češ, tako se pa že ni godilo v cerkvi, naj pride vprašat na Koroško Beio, poŠta Jarornik na Gorenjskem. — Surovost ob mrliški krsti. V vasi K v litri je umrl neki otrok, čigar pogreb bi ee bil moral vršiti dne 21. t m. O idotni župn.k — ime bodi zam >lčano — je prišel ob določenem času v hišo ža-1 sti, da popelje sprevod na pokopališče. Kaj je pač naravneje in Človeško, kakor to, da je otrokova mati v svoji bolesti bridko zajokala, vi devši, da odn< so otroka iz hiše. Materine Bolze ob krsti otroka so svete in vsak j h spoštuje. Toda župnik te vasi niti materine solze ne spoštuje. Surovo se je zadri nad plakajočo ženo, da naj neha jokati, sicer pOjde domu in ne pojde s sprevodom na pokopališče. Mat je v svoji žalosti to zapoved merda preslišala, ali pa sploh ni imela toliko moči, da bi bila vdušila svoj jok in svojo bolest. Jokala je dalje. Zdaj pa se je župnik raztogotil. V »sveti« svoji jezi je z vso silo vrgel svečo, ki jo je držal v roki, ob zid, da se je prelomila na dva konca in meni nič tebi nič odšel domov. Ljudem ni pre-ostajalo nič drugega, kakor da so nesli otroka na pokopališče in ga pokopali brez župnikovega Žegna. Tako kanibalsko postopanje katoli« škega duhovnika je pač pravi škandal. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri zvečer je velika opera »Onjegtn«. V soboto popoludne se igra za mladino »Sne-guljčica in škratje«, zvečer go stuje gdčna. Vela Nigrinova ▼ »Mada me san s Gene«. Ta predstava je, kakor omenjeno, izven abonnementa. — Predavanje v „Splo*-nem slovenskem ženskem društvu". Opozar|amo še erkrat na predavanje c. kr. avskultanta A. Kudra o razvoju trgovine in de narju sploh«. Predavanje bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu«. — Slovensko akad. fer. društvo flSava(c priredi v soboto, dne 26. t. m. zvečer v gostilni g A. Zajca na Rimski cest št. 24 zopet svoj redni sestanek. Oibor vabi vse Čč. starešine in člane k obilni ude ležbi. — Pevsko društvo „Sla- veo" prejelo je od pomožnega odbora v Travniku v Bosni laskavo zahvalo za poklonjenih 20 kron nesrečnim pogorelcem, katero svoto je društvo dalo iz svojega. — V cenilno komisijo za odmer.enje osebne dohodarine za okraj Postojno naj se volijo v II. skupini .>apla Ivan, Šturje, kot člen, Arko Fran, Postojna, kot namestnik; v III. skupini Ambrožič Matija, Nova Sušica, kot člen, De-kleva Leopold, Buje, kot namest. Obe glasovnici in volilno poverilo treba posli ti najdalje do 11 ure dne dne 28 t. m. c. kr. okr. glavarstvu v Postojno. — „Sokol11 v Idriji priredi v soboto 26. t. ra. javno teiov-atbj v telovadnici mestna realke s sledečim sporedom: 1. Prosto vaje, izvajajo člani. 2. Proste vaje, izvaja Ženski oddelek. 3 Telovadba Članov na orodju. 4 Proste vaje s palicami, izvaja naraščaj. 5. Telovadba naraščaja na orodju 6 Vaje s kiji, izvajajo člani. 7. Telovadba vadtMjs^ega zbira na drogu. Točka 1,2,4 in 6 se izvajajo po godbi, katero oskrbi slavno ^cdbeno društvo v [irijt Za to telo vadbo se je idrijski »Sokol« najskrb neje pripravil. Člani izvajajo precej težke vaje, katere je sestavil ljubljanski »Sokol« za shod slovenskih Sokolov v Ljubljani prihodnje leto. Ženski oddehk, ki nastopi to pot prvikrat, izvaja enostavnejše proste vaje. Upamo, da tak nastop izpodbija marsikomu napačne predsodke o ženski telovadbi. Na bradlji in dveh konjih na sir telovadijo tri vrste telovadcev, ki izvajajo nakrat z naletom razne preskoke. S kiji nastopi 9 boljših telovadcev s 6 vajami, kakršne so izvajali letos Poljaki na svojem vsesokolskem shodu. Za te vaje je odbor preskrbel tudi dotično godbo, zloženo po poljskih narodnih motivih, ki se odlikuje po krasni melodiji. Kot zadnjo točko telovadbe izvajajo 4 člani vad. zbora na štirih drogih hkratu lepo sestavljene kolebne in tezne vaje Društvo si je omislilo tudi novo češko sokolsko koračnico, katera je pri javni telovadbi o priliki 401etnice ljubljanskega »S >kola« vrlo ugajala. Začetek telovadbo je točno ob 4. uri popoludne. Želimo, da narodno idrijsko občinstvo izrazi z mno gobrojno udeležbo vrlo delavnemu »Sokolu« svoje priznanje. — Iz Šentruperta na Dolenjskem. Bral sem v »Slovencu« z dne 19. decembra t. 1 štev. 293 članek »Št Rupert, na dan!« v katerem sanja neki dot-isun, ki se skriva pod imenom »Več volivcev«, kateri dopis je pa naravnost iz 1Y rovža in — menda kuharica n: pisala. V dopisu sanja od nekega jsnea. menda mu je žal, da tudi on ni dobi deleža, saj ko bi b.U pri pečenem jancu trije taki dopisani, bi tudi ogrodja ne ostalo. Te jan-čeve čenčarije me nič ne vznemirjajo, pač pa se moram ustaviti pri vrsticah, v katerih gloda na nekem gospodarstvu posebno pri stavku: »Kako prijetno je sedeti v občinskem odboru, kjer se včasih dobi kakšna kapljica na občinske stroške, kakor izkazuie občinski zapisnik z dne 19. julija 1896 i. t. d « Več ko 30 lat, smelo rečem, nisem v noben Časnik pisal, toda sedaj stm primoran se za t ) reč potegniti; saj se je tudi g. dopisun za svojo bisago potegnil — • Kjer se včasih d bi kakšna kapljica na občinske stroške«, pravi, tedaj sa je to večkrat zgodilo. Tako! Ker sem bil pa jaz tudi dve dobi za iu pana, tedaj sem tudi jaz po dopisu novem mnenju odbornike na občinske stroške napajal? Č* je pa moj sprednik, ki je vaš pristaš in kleri kaleč, tako enkrat naredil (mislim, da ne v veliko škodo) za to nisem jaz odgovoren, vendar se v dopisu cbrekuje tudi mene. Toda gospod dopisun, vem kaj je — volitve za občinski odbor so bližajo in s tem S',e se namenili vi in vaši kimovci ljudstvo farbati in prav strastno obre-kovati poštene ljudi. Ne mislite pa, gospod dopisno, da se jaz zopet rinem za kak etolec pri občini, resnico povem, da sem se skozi 27 let že teh sladkosti najedel in me sedaj na moja siva leta tudi ne vesoli to in tudi potr. b* ni. — Svetujem vam, gospod dopisnu, pojdite še enkrat v občinsko pisarno in tam poglejte vse rsčune in zapisnike za č^s — kakor ste se sami izrazili — mojega mo goČnega županovanja in prešnofa|te vse natanko, pljuča, jetra in obi&ti v računih, če boste n*>.šli, koliko smo t stikrat zapili, ali če tam ni nič, vprašajte pri c. kr okrajnem glavarstvu v Krškem, morebiti tam vedo za kakšno lumparijo, d.s sem jo jaz igral. Povem pa, da vsak čas ne samo pri lani amp**k tudi pri svet lem solncu, vsak dan sem pripravljen z vami i« vsakim stopiti v posten boj aa resnico in pravico. Z obrekovanjem pa le počasi, da se ka] neljubega vam ali vaši bandi ne pripeti — Ne skr 'vam pa svojega imena, kakor dopisan svojega pod ime »Več volivcev«. Ti njegovi vo-lilci še brati slabo znajo m niso zmožni sklanfat niti tako neumnega in zlobnega dopisa, kjikor je njegov, — Dobro vem da bo zopet cšabnost B kakega drugega mesta na kr^žn;k prišla — nič ne de, saj boljšega se cd vas ne more naučiti. En mežnar je bil, ki je rekel: »J^z ne znam dobro zvoniti, bom pa »ina bolje n* UČtl « Jože Brcar, B r e š k i — Nekoliko odgovora. ^Slovenec" z dne 19. decembra t. 1. napada nekdanjo bistriško „mesarsku zadrugo". Produkcije je bilo preveč, konsuma pre malo — tako modruje brumni nSlovenec". Iu koliko je resnice na tem ? Neovižna resnica je, da so bili Bistričanje prisiljeni ustanoviti nmes. zad.tt. Pri bistriškem mesarju vladale so gorostasne razmere, blago je bilo slabo in drago, surovo obnašanje mesarjeve Žene je ljudi prisililo, da so meso raje v Trnovem kupovali. To je dalo povod ustauovitvi zadruge. Ker sta se v zadnjem času naselila v Bistrici dva mesarja, ki sta ljudstvu rada postregla, se je zadruga prostovoljno razšla. To je gola resnica in nič druzega! Pač bi bolje bilo, da bi popred pred svojim pragom prav pridno pometi i, smeti je več ko dovolj ! Seveda pri bristriški rmesarski zadrugi" ni bilo sleparije kakor v klerikalnem konsumu. Ali morda ni res? — Kakor vsako leto, tako se je tudi letos v konsumu za pobožnega kmeta rtabriciral" petjot. V velikih kadeh ležale so drob-tine in v sto kristalih se je topilo več sto kil sladkorja. Ah, to je rujno vince za našega kmeta! ^edaj še nekaj trnovskih drobtin. V Dobrepoljah sta dve pridni, pobožni šivilji. Seveda si svoj pošteni kruh služita tudi pri bistriški liberalni gospodi. Ta prokleta „raoda~ je naše kaplane z dekanom vred kar zmešala. Pri spovedi dobile sta šivilji strogi ukaz, da ne smeta ženskih kril po novi „modi" delati. Gospod so jim seveda povedali, da se pri sedanji noši preveč pozna razne rdele~ ženskega telesa. Sicer ne zamerimo gospodom, da tako pazno opazujejo krasne ženske oblike — to vleče —, da bi pa šivilje zato imele velik smrtni greh, tega žal, ne verujemo. V Šambijah napravili so letos novo šolo in sicer je c.kr. okrajno glavarstvo uredilo tako, da bode dopoldanski poduk v prejšnji šoli v Podsten-jah, popoldanski pa v novi šoli v Sam-bijah. Pa kakor povsod, imel je i tukaj naš častiti g. dekan svojo „rukou zraven. Kar nakrat mu je padlo v glavo, da voda v Sambi j ah „smrdi" in da je nezdravo, ako bi šolski otroci to smrdljivo vodo pili. To so izvedele vrle „Šembike" in se kruto maščevale nad dekanom. Ko je prišel maševat v Sam-bije, počakale so — maščevanja željne ženske —, dekana pred cerkvenimi vratmi in ko je dekan stopil iz cerkve, usula se je žeuska množica za njim. Da niso bile ženske izbirčne v besedah, si lahko mislimo. Bog ve, kako bi se dekanu godilo, da jo ni popihal kolikor so ga noge nesle po strmini v dolino. In to so storile pobožne ženske! Da, da, jasni se. V hiši konsumnega društva prevzel je delo klerikalni mizar Božič. Moža so seveda izkoriščali kolikor so mogli in znali. Zapodili so mu mizarje brez uzroka, samemu pa niti plačila niso hoteli izročiti, da izplača mizarje. Božič se je tako ujezil, da je v konsumu kaplana Brejca zgrabil za vrat iu sta se „držala" prav po fantovsko. Kaplanu bi se slabo godilo, da ni prosil Božiča naj ga vendar pusti. Ker ni mizar tudi drugi dan denarja dobil, vzel je otroke ter ž njimi šel v župnišče. Ker ni imel kaj jesti, prosil je dekana, naj se usmili saj revnih otročičev in jim da jesti. To je pomagalo, dekan mu je saj za silo izročil nekaj denarja. Takih in enakih lepih prizorov bi lahko cel kos navedli; prihranimo pa iste ko se „Zgubljeuemu bogu" diktira to kar je zaslužil. — Celjski okrajni zaatop je imel, kakor smo že včeraj poročali, dne 22. t. m. viharno skupščino. Pri posvetovanju proračuna za leto 1904 zahteval je g. dr. P i 1 i p i č , naj načelnik g. dr. S e r n e c povrne ono svoto črez 25 000 K okrajnih doklad, katere je ponevertl bivši taju k Kosem, ki pa bi tega ns bil mogel storiti, ako bi ga ne bil dr Sernec pošiljal po denar v davkarijo Dr. Sernec bi bU moral namreč sam prejemavati doklade v davčnem uradu, ker Kosem še pravza prav ni bil uradnik okrajnega za stopa, ker ni nikoli bil imenovan od skupščine, kakor zakon (§ 56) zahteva. Z veliko večino je okrajni zastop po predlogih gg. kanonika dr. Gregoreca in veleposestnika Frid-riha sklenil, da se mora celi poneverjoni znesek v okrajno blagajno vrniti, tako da ne bodo imeli davkoplačevalci ne vinarja škode. Ni to je dan pozneje g. dr. Sernec načelništvo okrajnega zastopa odložil. Naš poročevalec nič ne omenja, da bi bil tudi obenem zahtevano odškodnino plačal. — Posnemanja vredno. Gospod J. K'auer, znani izdelovalec likerja »Triglav« v Ljubljani je da roval za pogorelce v Srednji vasi v Bohinju znaten znesek 50 K — Občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" vršil se bo v nedeljo dne 2. januvarja 1904. ob 2. uri popoludne v društ. prostorih v „Narodnem domu" s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo posredovalnega odseka. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Predlog glede zopetuega izdajanja trgovskega lista. 7. Eventtt-velni predlogi in vprašanja. Z ozirom na važen dnevni red, pričakuj emo obilue udeležbe. — Trgovski pleft priredi „slovensko trgovsko društvo »Merkur" v soboto dne 6. tebi* livarja 1904. v veliki čitalnični dvorani v rNarod. domu." Društvo se za ta ples že pridno pripravlja. Vabila se bodo razposlala v drugi polovici januvarja prih. leta. — Hrvatsko društvo ,Kcloc priredi na dan sv. Treh kraljev s sj delovanjem pevskega društva »L;ub Ijanea v prostorih Pantgamske pivovarne šalji«! koncert s pJesom — Domača godba ! Pod tem naslovom je v d^nnsnjem inaerato naznanjena domača goiba, sestavljena od nek*j tu stalno bivajočih, vojaške godbe dosluzenih boljših mč1. Namen te dom*če godbs pa ni, kaki drugi godbi konkurirati, temuč ta godba je ie pripravljen*, za kak nep iČako7aa slučaj slavnim društvom ali čestit m naučnikom v sili na pomoč pristopi i — Vajenci napadli redarja. Vajenci, ki obiskujejo na večer š io v reaiki. so tako razposajeni in na gajivi, da mera ves čas med poukom biti v realki policijski s'rsžiik. Dne 22 t m. zvečer je moral stražnik ns prošnjo nekega profesorja intervenirati in vajenca Josipa Strusa areto vati. Ko je stražnik gnal Struga na magistrat, so prišli za njim drugi vajenci in so začeli na ves gl s upiti in žvižgati in konSno so ga napadli s kamni. Policija je včeraj in dane? vse vajtnee, ki so se napada na straž nika udeležili, polovila in jim b)de d&nes napravila božično drevesce nn magistratu. — Premog je kradel. VoY-raj zvečer zasa^ii so na južnem ko lodvoru brezposelnega v.ijenca Fr. K iz Vodm^ta, ko je kradel prem )g. Policija je tatinskega vajenca are to val a. — Konj ukraden. V noči od 21 na 22 t m je bil poštnemu hlapcu Pranč'šku Grčmanu iz Tržiča v gostilni »na Stari pošti« v Kranju ukra den konj. Tat pustil je Grčmanu v hlevu staro izrabljeno kobilo. — Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 11 oseh — Izgubljene reči. Marija Keržan, postsLniea v Dobu, je izgu bila včeraj nekje v mestu zavit-k, v katerem je imela 30 K denarja in nekaj računov. — Ključ&rski vajenec Anton Zorlin, stanuj* č v Ključarskih ulicbh št 3, je izgubil cUnes zjutraj n-, Sv. Petra cesti zlat prstan. — Francoske prekmor-ske družbe brzopsrnik »L a Bretagne« je dne 12. decembra iz lUvra odplu) in dne 20. d* c-mbra srečno v NcW-York dospel. Vozil je preko morja 8 dni 3 ure. — Hrvatske vesti. Odstop predsednika hrvatske stranke prava. Predsednik hrvatske stranke prava dr SandorBrosztvenazki je poslal podpredsedniku dr. Marij. Derenčinu pismo, v katerem javlj«, da odstopi kot predsednik taborskega kluba in strankinega od bora. S*oj kor*k utemeljuje s tem, da ne uživa potrebnega saupanja pri svojih somišljenikih, kar se je zlasti pokazalo v seji centralnega odbora dne 17. oktobra t L, ko je ostal t manj Sini glede svojega predloga o zedinjenju s čisto stranko prava Jasen dokaz pa, da mu stranka ne zaupa, je to, da je v saboru isoliran, ker ga somišljeniki ne podpirajo Nujni predlog glede amnestije je moral opustiti, ker ni bilo dovolj opozicijonalnih poslancev v saboru navzočih; primoran je bil torej v tem oziru vložiti navaden predlog in ko se je glasovalo o tem predlogu, ni bil v saboru navzoč niti eden Član kluba hrvatske stranke prava — Konkordat je še v veljavi na Hrvatskem! »Novemu listu« se piše iz Senja: »Senjski Sokol« je nameraval 18 t. m. prirediti svojo dru štveno veselico za člane; na sporedu je bil tudi ples. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se mogla ta skromna in docela nedoižoa nabava zabraniti. Nakrat pa se je na večer veselice, ko se je že vse odpravljalo na zabavo, dostavil odboru odlok mestnega pogla varstva, da se zabava pre poved uje, »ker so javni in društveni plesi in godba zabranjeni celi advent do novega leta ali do svetih Treh kraljev.« Oibor »Sanjskega Sokola« se je preti tej prepovedi brzojavno pritoži na županj-tko oblast v Gosp:ču, katera je priziv rešila na ta način, da je mestnemu poglavarstvu ukazala, da se nsj glede dovolitve dotične zabave sporazumi z duhovno oblastjo. Kakor se vidi jd torej konkordat na Hrvatskem Še * polnem cvetu! V Hrvatski bodo torej v bedoče dovoljevali in prepovedovali zibale — duhovniki! Lep napredek to! — Ameriške novice. — V Evropo hite delavci iz krajev, kjer je delo omejeno ali opuščeno. Vsi par-uiki so polni potnikov. — Zgorela je v Salina, Kans. velika trgovina tvrdke Lee Skoda zsaSa 500.000 dolarjev, zavarovalniua pa le 200.000 do larjev. — Umrl je na Klbi, Minn. Mark. Strah, doma iz Male liove gore, fara Dobrepolje. Zapustil je ženo in petero otrok. — V Minnesotti v gozdih delajo ljudje pod navadno ceno, ker manjka dela v rudokopih. — Umrl j e v Joiietu III. Janez Zarja iz Kranjske gore, v Hibbiug, Miun., pa je na lovu ponesrečil Matija Košir. Po nesreči se je obstrclil tako hudo, da je za rano umrl. — Delati so pričeli po tritedenskem počitku v tovarni za žice v Monuesen. Dela zopet 2000 delavcev. * Najnovejše novice. — 500 milijonov posojila ai baje !Š5e Rudija na Nemškem (?) — Za goneten zločin. Blizu Zadra s~> našli v morju truplo elegantno oblečenega moža kakih 35 let. Prerezan mu je vrat ter polovica brade obrita — Novi ogrski zakon o izse 1 je van ju stopi v veljavo z novim letom, vsled Česar ee je že privatnim agentom na R ki dostavila pismena zapoved, da morsjo z 31. t. m. osta viti svoje poslovanja. Ni Rrki se ustanovi izselniška pisarna pod državno kontrolo. — 308 draguljev je ukradel na Dunaju uslužbenec B asehek iz neke poštne poŠ ljatve Dragulji so bili vredni 10 000 K — Polno Werth*imovo blagajno so ukradli neznani tatje iz de želne kreditne zadruge v Budimpešti. V blagajni je bilo 72 000 kron. — Igralnica na ledu. Ker je ameriška vlada prepovedala igralnice v mestih bogate Alaske, ustanovili so špekulantje veliko igralnico na ledu miljo daltč od bregov, ka mor ne sega več oblast Zadinjenih držav. Zraven igralnice so postavili gledališče, gostilno in hotel. Spom iadi se vse te zgradbe podero — ki ao seveda lesene — ter se v jeseni zjpet postavijo. — Ločitev za kona princa Viktorja Pride rika Schonburg\Valdenburg in princezinje Alice je sodišče dovolilo * Železniška geografija V soli. Nekatere šole na Nemškem so prosile pri železniškem ravnateljstvu za stare vozne rede iu „kondukterje", da uče mladino po njih čitati zveze vlakov, cene itd. Tudi zavod za častniške hčerke v Hernalsu je dobil v ta namen celo zalogo starih voznih redov, ker je znano, da ravno ženske, tudi učene, pridejo najbolj v zadrego, ako je treba kaj naglo poiskati v voznem redu, oziroma v „kondakterju" ter se zatečejo v svoji razburjenosti k želez-aiškim vratarjem. * Mesto se pogreza. Mesto Mothervvell na okotskein se pogreza od pretečenega petka v zemljo. Cel okraj se je pogreznil tako naglo, da so prebivalci jedva imeli Čas, rešiti golo življenje. Od tedaj se pogreza polagoma hiša za hišo. Zidovje, kolikor se ga ni popolnoma porušilo, je dobilo take razpoke, da si ne upa nihče v njem stanovati. Tudi mestna hiša se je deloma porušila, a veliki stolp mestne cerkve se je popolnoma nagnil, da si nihče ne upa iti mimo njega, ker se bo vsak trenotek zrušil. Ves južni del mesta je uničen in prebivalstvo je zbežalo v severni del, kjer so tla trdna. • Metropolit Firmilian. Te dni je umrl v Belgradu srbski metropolit v Skopljah, katero ime je vznemirjalo cela tri leta javno mnenje na Balkanu. Firmilian se je rodil v Belgradu leta 1846 kot sin siromašnih staršev; absolviral je v Belgradu bogoslovne nauke ter je šel potem z državno štipendijo na bogoslovno visoko šolo na otoku Halki in od tam v Atene, kjer je absolviral tudi ondotno bogoslovno fakulteto. Vrnivši se domov, odpravil se je brez denarja na pot v Prago, da bi študiral modroslovje. Ker pa je bil siromašen ter ni znal nemško, dočim je bilo vseučilišče takrat samo nemško, delati je moral dlje časa za zidarskega pomočnika, dokler mu niso pripomogli prijatelji, da je študije nadaljeval. Vrnivši se iz Prage je postal Firmilian profesor bogoslovja v Belgradu, pozneje tudi učitelj kralja Aleksandra. Toda kmalu ga je zopet zgrabilo veselje po potovanju in odšel je v Ameriko, kjer je postal dušui pastir v Ćikagu pravoslavne cerkvene občine, ki so jo skupno ustanovili Rusi, Grki in Srbi. Ker pa je Firmilian živel precej razposajeno po običajih nemških buršev na .seučilišču, skregal se je kmalu s svojo cerkveno občino. Prišel je zopet domov. Srbska vlada ga je visoko cenila ter mu hotela priskrbeti škofijstvo v Skopljah. Toda Grki so se temu odločno uprli, ker je do tedaj bil še vsaki metropolit (Irk. Grkom so se pridružili tudi Bolgari. In tako je trajalo cela tri leta, preden je mogel Firmilian zasesti poklonjeno mu stolico. Moral se je dlje časa celo skrivati, dokler ga niso 28. junija 1002. ponoči na skrivnem v samotnem samostanu Deadegaču posvetili za skopeljskega metropolita. Toda na svojem novem mestu ni izpolnil nad, ki jih je stavila vanj srbska vlada. Njegovo truplo se je prepeljalo iz Belgrada v S koplje. * Proti dvoboju. Don Al fonzo de Bourbonje prosil ru akega c «rja za dovoljenje, da bi smel gibanje proti dvoboju zanesti tudi na Rusko. Te dni je prišel k njemu ruski poslanik grof Kapnist ter mu izročil carjevo lastnoročno pismo, v katerem izreka car svoje popolne simpatije antidvb -j nt ligi ter pooblašča infanta, da raztegne svoje delovanje tudi na Ruako. * Ne mara pokojnine. Gu verner Blis iz Michigana v Severni Ameriki je priposlal pokojninskemu uradu spis, s katerim prosi pokojninskega komisarja, naj njegovo pokojnino prekliče. Svojo prošnjo vtsme ju a s tem, da denarja iz pokojnine ne potrebuje, ker živi lahko brez nje. * Brezskrbna rodbinska sreča se lahko doseže, ako se Čita v tem listu že večkrat inserirana knjiga gospe A. Kaupe in se ravna po njenih nasvetih. V tej knjigi priobčena zahvalna in priznalna pisma je poveril cesarski notar v Berolinu in je vsled tega velik vpliv te za vsako rodbino najvažnejše knjige nepobitno dokazan. Ta knjiga stane 90 vin., ki se naj pošljejo po poštni nakaznici ali v avstrijskih ali ogrskih znamkah na gospo Ano Kaupa v Berolin S. W. 220, Lindenstrasse 44, da se dotičniku potem dopošlje knjiga. * Ameriški humor. Mati: Ali te ni sram, sinko, da se igraš s tako razposajenimi dečki; zakaj se ne igraš z dečkoma, ki stanujeta zraven? To sta vljudna otroka." Sinko: S tema dvema se mi ne pusti igrati njuna mati.u — Pomislite, prijateljica, včeraj sem izgubil svoj novi dežnik, na katerem je bilo vdelano moje ime v srebru." — „Žal mi Je> gospodična, morate si pač drugega omisliti." — „ Dežnik?" — Ne, jaz mislim ime." Slabo spričevalo. „Tiroler Landzeitung" poroča: Predstojnik neke tukajšne občine je odgovoril na oblastveno vprašanje, na kakšnem glasa je neki ondotni kmet, sledeče: „Ponizno zasledovani ni na dobrem glasu. Prišel je že večkrat i zakonom v navzkrižje. Tako je med drugim naperil tožbo tudi proti občini ter jo dobil." — Predstojnik se uajbrženi ni bil star 40 let, ko Tirolea pamet sreča. Razbojmkovo maščevanje. Veleposestnik St milo v C* ste l Lucin blizu Mesiue je dobil te dui anonimno pismo, v katerem se mu je zapovedalo, naj položi na določeno mesto 15000 lir, sicer ga zadena nesreča. Stimolo se ni brigal za grožnjo in ni stvari javil niti re darstvu. Ko je potekel rok, ki je bil v pismu določen za položitev de narja, prišlo je na Stimolov travnik Šest zakrinkanih oseb, ki so postre lile 46 volov ter s tem Stimolu provzročile 20000 lir škode. Razbojniki so streljali na vole skoraj celo uro, ne da si bil kdo upal jih mot ti. * Velika dedsčina. Leta 180t> se je v Peterburgu Grk Dompolis seznanil z grškim državnikom Kapodi-strijem. Tesno sta se spoprijateljila ter sta se zavezala, da storita kolikor bo mogoče za blagor svoje domovine. Ka podistrija je plačal svojo domovinsk ljubav s smrtjo, Dompolis pa je naložil celo svoje premoženje v petrograjsko banko z oporoko, da dobi denar ob sto letnici grška država. Sedaj je glavnica narasla na 10 milijonov kron ter bi -v dveh letih izplačala. Toda v oporoki stoji tudi, naj se iz tega denarja usta novi v Atenah vseučilišče pod ruskim nadzorstvom, čemur pa se upira grška vlada. * Linčan lupan. V Kune šovou pri Ž*tecu na češkem so ob dolžili kmetje občinskega predstoj nika, da je krivično razdelil podpore po ujmah prizadetim. Začeli so se zbirati pred občinsko hišo ter ga skupno napadli z fforjačami in pali cami, dokler se je gibal. Nezavestnega so nesli v bolnišnico, toda Že med potom je umrl. Uvedla se je obširna preiskava. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. dectmbra „Wiener Ze,tur<^tt priobčuje cesarski patent z dna 22 t m, s katerim sa skli cuje bukovinski deželni zbor k i i venredoemu zasedanju na dan 2 8. t m Dunaj 24. decembra. Uradni list priobčuje zaknn, s katerim sa na podlagi cesarske naredbe zviša državna podpora po u^mah prizadetim krajem v znesku po 15 milijonov za nadaljnih p ; milijonov. Ta zakonski načrt jo vlada predi žila v preteklem zase danju državnemu zboru, a državni zbor ni o njem razpravljal. Dunaj 24 decembra Cesar je odlikoval več eseb na Češkem in Mcravskem, ki so si stekli po sebna zasluge povodom zadnjih ujm Dunaj 24 decembra Na mestu jetničarjev bod^ imenovano za to službo enako število kancelistov Zipore bodo v bodoče nadz rovali soin:jski pisarniški uradniki. Lvov 24 decembra. Tukajšnji listi poročajo, da se stranke v vzhodni Galiciji z veliko nervoz-nostjo pripravljajo na nove dr-žavnozborske volitve, ker se je iz zanesljivega vira izve delo, da bo državni zbor v kratkem razpuščen Budimpešta 24 decembra Finančni odsek državnega zbora je sprejel zakonski predlogi o proračunskem provizoriju za prve štiri mesece leta 1904. ter o po daljšanju ogrsko-hrvaške finančne na godbe. Kossuth je izjavil, da ne dovoli nobeni vladi, ki stoji na temelju nagodbe leta 18fc 24 decembra 19Q3. Mnogostranska poraba. Gotovo ni do* piscema zdravila, katero se da tako mnogo* gtransko porabiti, nego ,.Mollo-vo francosko ip-njc in sol", ki je takisto bolesti uteau-joče. »ko se namaže i niim, kadar koga (rca, kakor to zdravilo vpliva na mišice in gjvie krepilno in ie zatorei dobro, da ee priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, rjTJNAJ Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, .aznam ovan z varnostno znamko in podpisom 6(10-17) pri zdravljenju različnih ran se n ora paziti, da se rana Sele takrat po-polnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz pje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rina se mora obvarovati pred vsako ne anago m se mora uporabljati za obvaro-rame pred vnetjem sredstvo, ki hladi in alajšoje bol Staro, dobro domače sredstvo, \i k temu dobro služi, je najbolj znano prasko domaČe mazilo" ia lekarn« i. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah, glej mserat'. a „Le Delice"| cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. (705-42) Stana zaloga: Dunaj, I, Predlgergasu 5. Edino čistilo za zobe brez Itlulln ki so ga zdravniki preizkusili in priporočili |e pristni Anatherin | e in kr dvornega zobnega zdravnika dr. J. «». P«i|>|ia, Dunaj, XIII/6. Pristen le v gori vpodobljeni steklenici a višnjevo franc. etiketo zlat tisk) in mojo £rmo_po K 2 80, K 2 in KI rŽe več let rabim samo Va§o ustno in sobno vodo „Anatherina in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti s bje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda nu brani zobe sveže in zdrave.'* A.. $l>li»ltil4?veleposestnik. •.Anfatlierlia" treme z» zobe v lončkih je kaj prijetna in Bobe temeljito Cisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin. Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah kakor tudi pri V\ M. Sehnilit v ljubljaiil. (2966 -4) ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Red kri, jaci živce, pospešuje slast do jedi. Bliiaieiio pre t zkušeno; odlični tdrainlki priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Ka prodaj po vseh lekarnah in drogerjah, kot praSek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 1*60 in v čokoladnih tabletah 100 kosov Iv 1 80. Poslednje nalaše z» otroke. (2998—12) "Vprašajte «voJesr» zdravnika. zajamčeno pristni Darila. vinski destilat pod stalnim kemiškim i nadzorstvom. Destilerija Umiki Trst-Barkovlje. ! j steklenica K 5'—, \'f steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 9 •* a ^ a a ^> a a a LbB &k r£< k£* Proti zoi)oi)olii in gnilobi zod izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kf.tera utr«H d lesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenica z navodom I H. Melusine zobni prašek 1 skatljlca GO vin. Razpofiilja bo vsak dan z obratno poŠto. ■ Edina zaloga. — Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, mediclnalnlh vin, specijalitet, najfinejših par -fiimov, klrurglonih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka f Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jo2eiovega jubii. mostu. (206— 49, U^ravnifttvu naaega ..»ta so ooaU« : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Ivan Gregorčič, c. kr. notar v Žužemperku 10 kron, vsled poravnave v kazenski zadevi M. H proti N M po tožencu plačani znesek. — G spod J. N Resroan v Ljubljani 12 K, nabral njegov berač, in sicer „pri Fajmo&tru" ob mizi dobrih ljudi 5 kron, za odpiranje vrat na domu pa je zaslužil 7 kron od radovednih gospodov: Bahovec, Klemene, Majaron, Preveč in „nekega". — Gospod Jakob Tomec, mestni nad komisar v Ljubljani, 10 kron, povodom odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem 8 krono. — Skupaj 32 K. — Živeli darovalci in nabiralci. Za pogoreic« v Srednji vasi v Bohinju. Gosp. J Klauer, izdelovalec likerja ,»Triglav11 v Ljubljani, 60 kron. — Srčna hvala za res blagodusen dar! — Svoto smo poslali pomožnemu odboru v Srednjo vas v Bohinju. Zahvala. Ker odboru ,.Uobrod»lnfta dru-mt\m. tiskarjev na Kranjskem" ni mogoče, se posebej zahvaliti vsakemu posameznemu za denarna darila ali krasne dobitke, kakor tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli, da je letošnja društvena božičnica tako lepo uspela, zato si dovoljuje tem potom izreči svojo najsrčnejšo in naj-iskrenej&o zahvalo s prošnjo, da bi cenjeni dobrotniki blagovolili tudi v naprej ohraniti društvu isto naklonjenost. V Ljubljani, dne 23. dec. 1903. Zahvala. Povodom božtčnice I. in II. mest. slo?, otr. vrtca 17. t. m. v vel ki dvorani P Mestnega doma« blagovolil je slavni obč. svet. poda'iti znatno svoto 600 K v napravo oblačil revnim otrokom teh aavodov. Ob-darovanih bilo je 120 otrok. Ker pa gori navedena svota ne zadostuje, morali so se ostali stroški pokriti potom nabiranja. Voditeljici L mest. slov. otr. vrtca so izročili sledeči dobrotniki znatne svote in sicer: Veleč, g prof J Gnjezda 10 K, g. J. Knez, veletržec. 10 K, gospa Vera dr. olaj-merjeva 10 K, gospa Lucija Pire 6 K, gospa Adela Skaberce 6 K, gdč. Marija Wesoner 4 K, gonpa J Veikavrh 4 K. gdč. Ana Gnjrzda 3 K gospa Manja Černe 2 K, slav. ženska podružnica sv Cirila in Metoda pri sv. Petru, nabranih med čč. odbornicami, 38 K po gospe. Terčekovi. Za oba vrtca so darovali: Nj Prevz dr. Ant. Bon. Jeglič 5 K, ga. Dolenc 6 K, si učiteljsko osobje mest. slov dekl ftrazred. 7 K Voditeljici II. mest. slov otr. vrtca pa je bilo izročeno: Veleč g. J. Vrhovnik, župnik trnovski, 6 K, slav. še nklavško-frančiškai Bfca ženska podružnica sv. C rila in Metoda po gospei Franji dr Tavčarjevi 20 K in šent-jakobsko-trnovska podružnica po gospej J. Supančičevi 18 K. Slavnemu občinskemu svetu, kakor tudi vsem tu navedenim blagohotnim darovateljem, — nadalje gspdč. Mariji Ma-routovi, t. č. voditeljici mest s?ov. dekl. H razred, ki je radovoljno prevzela nakup dar.l in slednjič g- Daxu, vežbalcu cgnje-ga8cev, kateri nama je s posebno pozornostjo okinčal drevesce, vrzdrževal red pri božičnici s pomočjo 2 drugih ognjegascev sploh nama mnogo dela in truda odvzel. Vsem skupaj se toraj za vse v imenu ob-darovamh otrok najprisrčnejše zahvaljujeta Zofija Z u pu.il voditeljica I mest slov. otr. vrtca Marija Jerlna voditeljica II. mest. slov. otr. vrtca V Ljubljani, dne 21. grudoa 1033. 8Ieteoroiog!čno poročile ^nm» nad moijes BOC'S. ftradnli araonl tlak T8*>" mm Doc. 1 Čas opazovanja Stanje . barometra i v mm. — o 9. ! II ! i Vrtrovi i i Nebo 23 9. zv. 740-0 14 sr. szahod oblačno 24 I 7. zj. 7385 12 sr sever oblačno 1 - i 2. pop. 737 0 30 -»i. jzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura r:oroa*ie: —2*4'. Mo'.rrnav 2$ urah : 0 8 'mu T Potrtega srca javijam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj nenadoma mirno v Gospodu preminula moja 55 let stara teta, gospodična Ana Mozetič zasebnica iz Renč. Pogreb bode dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Kri5tofu.v Maša zadušnica se bode brala v cerkvi sv. Petra dne 31. t. m. Drago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. Lavoslav Pahor uradnik južne železnice in (3401) rodbina. Pri otročjih boleznih potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na MATTON1-JEVO GIESSHOBLER naravno alkalično kiselico katero radi zapisujejo pri želodcev! kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnina Ldschner-ja monografija o Giesshiib1-Slatini.) (79-3) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zahvala. Povodom odlikovanja naše občine na mednarodni razstavi jdravišč na Dunaju, so mi vrle blejske na-prednja^inje gročile krasna diplomo, ja kar se jim najprisrčneje zahvaljujem, ob enem pa povdarjam, da bom tudi v naprej neustrašeno 2a" stopal interese sdraviške občine Jjleđa, in storil v njega korist in povjdig-o kolikor je v moji močL B odličnim spoštovanjem J. Peternel, (3386)__yupan blejski_ Sprejmem takoj učenca ii poštene hifte za svojo špecerijsko trgovino. (3400-1) J. STRITAR Ljubljana, Valvazorjev trg 6. J| Domača godba I j * # # * # na lok jI od 4 do 16 mož, za navadne kakor tudi za salonske elitue zabave. Vpraša se pri Avgust Zorniču, konces. upravitelju godbe. LJUBLJANA, Poljanska cesta 60. (33b7) Prodajalnica a msGracinoiTt in kletjo v Rajhen-burgu na Spodnjem Štajerskem se pod uurodiiinM pogoji odda takoj v na„em. (3374-3 Pojasnila daje Agneza Kacjan, veleposestnica v Rajhenburgu. M.ii uji m—^ib—i m___ TTi m(\ i u i dovoljena najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj m služefi G. FLUX Gosposke ulice št. 6 prlporora In namenea le boljše službe iskajoče vsake vrste znljubljtino In drugod. Potnlna tukaj. — ftatanene|e t pisarni. — Vestna In Itollltor možno It Ur« pontrržbn aaftlsi IJenu. Zgubil se je lovski pes (prepeličar) srednje velikosti, črno in belo progast. Sliši na ime „Fleyu. Kdor ga je našel naj naj blagohotno naznani v pisarno punti-gams*e zt oge, Marije Terezije cesta štev. 16. (3381 —2) Važno za lastnike konj. Znatni vspth. ki ao ga d'-segle isvrstne kvalitete trdnih honJHkih plaht za gospodarstvo pri p n kmetovalcih, ekonomih graačalch 'td in w k»r sem do* bil na 8tot-re zahvalnih pisarn, mi je povod, da ponudim tudi letos nastopne izvrstna plahte, debele, gorke in jako trdne: A rjave koniBke p'ahte z rdecerumenimi bordurami 130XlHB komad K 4'—. B gospodarske konjske plahte, i«vratne kval'tete, 146x190, komad K 6—. C Doubl6 volnate gra&Cinsfce plahte lf»0x200, komad K 760. Razr>oRilianje po povzetja: IVI. Kl\IIHAhl\. Dunaj, IX.., BerKK«ne Ur. s. i33K2 -1) Toiihalle Fil&žr. drnšlia. V korist penzijskemu zakladu c. in kr. avstrijskih vojaških kapelniiov y veliki dvorani Tonhalle soboto, sv. Štefana dan, 2B.decembra1903 ob pol osmih zvečer VELIK * * KONCERT. Iz posebne Ijnbeznjivosti je obljubila sodelovanj* gospa Amelie baronica Testa. (Petje ) (Ka klavirju spremlja iz prijaznosti g »spa Ton v \rb«»iiriilirt*r. > Orkester: polkovna godba št 27 Scrred: 1. ) Ji. \Vaohtt: Rienzi ouverturs. 2. ) H. Volkmaitn: Koncert za violončelo ♦ A m« Ih '8 premljevanjem godt>e). 3. ) J. U' aa f" '- Jutranja himna, j pesmi A. Baftatafeat; Sen, gospa F. Hies: Es muss was VVun- j baronica derbares sein, I Testa). 4. ) F. Li*zt: Tssso, simfnriiška pesem CENE PRObTOROM: Ccicie. 4 K, prvi pro-aVr 3 K, drugi prostor 2 K, galerija 3 K, 8tojisfe 1 K. dnaška vstopnica 6u h. Vstopnice se dobivajo iz prijaznosti v Oton Pischerjevi trgovini z muzikali-jami, KtigrtBm trg Tonhalie , in na večer koncerta j.ri blagajnici. C-JdL9-2) B iMANrELJEVI OTROB! ^ Z ViJOlKHl/K PUKOM KA^OUSi SREDSTVO za qoji7e:v polti § AiViOTSCH&C2fl?dMAI t ■ ■ --^ • ^;Pari2 1900: M3jvišjejdlikovanie „Grand PrixM. Tovarna za ^ fine likerje pnnšne esence' 'Vp 'sadne sokove E. Liclifwitz & Cie. r. in kr r il«»lun » > Opava. Avslr Jlezija, podruž. Bordeaux priporočil jo : A^riot Krami v, alaš, žitni kuuiiuo-vce, KcVau 0i\ Ch ?rtr»m»e. u.t- uini« i lik«--, j. .iih/^ ▼ec, ObOM a 1» Vanill«, Curarao, Cura ;ao tnple ne, Micc». i e|ipt'i nuiit, SI ery H r »i •«1 > . V«iullt> KlieTt'm.l»en, Curui,aoao hlanche tnpl« b«*c., Ohi-noia tnple *t»c. Voidr&ui-puni, rutki (Ar>.k), puni-cr«/» m ;mii - W s j . it.l N . prodaj ▼ DP«i Buloffi na IHmih ju. I., liraiuier»»tra H. i bo cerijskih iti delikate&tuh trgovinah. Kupujte svilo direktno ISe splača! Čudovite novosti v svilenem in foulardblagu vsake vrste v uepre. kosljivi izberi že od K 120 naprej Pošilja se vsakemu poStnine in carine prosto. Uzorci pri navedbi zaželjenega poštnine prosto. Poštnina za piama v Švico 25 vin. Toiarniaka zveza km m%llen« tilaco Adolf Grieder & Comp., Zu^ich N. IO. kraljevski dvorni zalagatelji. ^Švica.) 4 vll-6) >til^sitati*no imski vrelec tli amaa ^ odo pošta Kotle, postaja G usta i (juž. žet.) Korošu nepresežen pri obistnih in meharnih bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veledna namizna voda Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Rdmer-Quelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. (3168—4) Glavna zaloga: Iti. KnMtner, LJubljana. Izvrstna fina m~m) V tlMfO« liti Sdmund 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. SiS iipi V Ljubljani na Upeir, vpeljanem probio u Se odda p d ugodnimi ppsrnfi rdi boV/j). takoj ali za februvar. Vp^ćanja na Otto Schmidt-a v Ljubljani. 3272 5 Perj e za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F, HITI1124-36 ZE^ed šlsrcfijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Kleparskega pomočnika sprejme takoj (3303- S) Ivan. aieoJiazLO, kleparski mojster w Spod. Šiški. Alojzij 3(unej mesar ^3X-1 uljudno naznanja spoštovanemu občinstvu, da je c»đrv«»a-M. novo mesnico v Ljubljani, Gradišče št 5 v hiSi gosp. J. Schrey-a kjer bode prodajal meso samo pitanih volov. Se priporoča z vsem spoštovanjem Alojzij Kunej, mesar I u Za praznike in novo leto priporoča (3343-4) restavranf Fantini Gradišče štev. 2 svora \wiv%*% 1 'n steklenicah pristna, izvrstna Vin« na pr. istrijanec, refoškat, avstrijska in štajerska bela vina, različna vina v steklenicah, rred temi refoško (šnecia»itPt l Opollo, burgundec (Otok Bnoni). karloviško belo, bizeljec, portu-& & $i galsko vino itd j$f ❖ " U Št. 43790 ■JLm v* (3V79—3) Vsled sklepa občinskega sveta z dne 15. decembra letos razpisuje podpi- sani mestni magistrat javno pismeno dražbo za izvrševanje mestne vožnje za leto 1904 na dan 28. decembra t. 1. ob 10. dopoludne. Pogoji in dotični pripomočki razgrnjeni so v mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled. V mestnem stavbnem uradu je tudi vložiti do določenega časa zapečatene ter z vadijem 200 K opremljene ponudbe. Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo ustrezale razpisnim pogojem ali katere se bodo pogojno glasile ali bi bile prepozno izročene, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 19. decembra 1003. JL 11 n d! ličsaiiiilBlta Otvoritev nove velike trgovinej Vsaka konkurenca = izključena^ = Priporočam jako okusno, bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, dalj« srebrnino, zlatnino, nožd in vilice in druge krasne izdelke iz kina - srebra. Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, po sreči jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane. Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne Imitacij O briljantOV (steklo) skoro nerazločljive od pravih. Dr\7f\v f Vedno sem si prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo * ^ ^ * bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvrdkah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljšim in mnogo cenejšim blagom ravno tako postreči. Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom. Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih cen. Priporoča se in vabi na obilni obisk (159-7) Franc Čuden Pf ešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu, Filialka: Mestni trg Št 25, nasproti rotovža. Ceniki zastonj in poštnine prosto! Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in isgube Časa najde! o bpoatovane osebe vsakega stanu in povsod B prevzetjem zastopa avstrijska družbe prve vrste, ki sprejema (1463 31) zavarovanja proti požari, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po vlomu ia živ^enja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest. Delavnica prostorna in svetla, se odda za več let v najem. — Pri delavnici jo tudi s< ba 2* stanovanje. Naslov pove upravništvo »Slov Narod*«. (3376 -3) !!Za trgovce!! Izvrsten prostor za trgovino Mala konkurenca! Velik promet! Kresna prodajalna! Nizka najemnina! Kie? ae izve v upravnišUu »SI. Narodaa. (3244-3) Urarska obrt v nekem mestu v Istri, dobro uvedena, s« zaradi smrti takoj fin v Kak u p ali pa prodat« Denarja je treba 100—150 gld., ostanek se pa lahko poravna v manjših obrokih. Pojasnila daje Karol JoPfjO V Pulju. (3267-3) Za trgovce! Na najlepšem prostoru na Bledu blizu zgradbe železnice se oddajo w najem prostori u trgovino z mešanim blagom. Kje? pove upravuistvo »Slov. Naroda« (3352- 3) Mednarodna panorama. v Ljulljani — Pogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod i. vrste. Od petka 25. decembra 1903 do sobote, 2. januarja 1904: k tlela ki Hir. u (Pariški muzej.) Udobni obisk zanimivih zbirk skulptur v Louvru in Luksenbur-škem muzeju. Samo za odrasle. Prekrasna mojstrska dela kiparnke umetnosti, zakladi Vatikana in zbirke najznamenitejših muzejev so razdeljene v različne cikle. Slike so napravljene nalašč za mednarodno panoramo Presenetljivo za vsako, že tako razvajeno oko poznavatelja umetnin, kakor tudi za vsakega gledalca. V«*«U dan — tudi ob nedeljah In uradnikih — odprla od tO. do 09. ar« danoldne In JrttVO, 745 28 popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bnmciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri lOuuaJ, IV., T?lnhltfaw*e 3. Crevlji gld. 120. Le zaradi velike zaloge. 1 par moSfcih, 1 par ženskih, 1 par dekliških in 1 par otroških modnih čevljev, ki se zelo prijetno nosvjo, z lepo fasono in opremljeni za zimo Vsi 4- pari za gl. I-20. Za naročitev zadostuje dolgost čevlja. Razpošilja ee po povzetju. Zamenjava dovoljena Vrhu tega v zal gi vsakovrstni črevlji do najfinejših vrst in se oddajajo po silno mzkih cenah. Uvoz in izvoz čevljev 2230-17) E B E Ffc « O IX Dunaj VIIM Kaiserstr 115. P. Ena ali dve gostil niški koncesiji (patenta) v najem za Ljubljano proti primerni najemšcini se iščeta. Ponudbe se prosi pismeno na ad- I ministracijo tega lista. (3J45- 3) (Nova uradniška] uniforma ^> BaT~ ae proda. Naslov pov« upr*vn itvo «S'ov. Naroda« (H357 3) Vsi, }d>Ltj , w Uw.>rcga <- n«.evajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu INDRA TEA zmes najfinejših kitajskih, indijsk'h in cevlonskih čajev. Pristen je le v originalnih zavojih. Zaloge so razvidne na plakatih. Glavno zalogo ima: JomI|» AtieiU, le-arnar v Kioniel na Kranjskem. 2463-i6 Snhegobe, orehe, priivo, želod, vsake vrsta fižol, vsakovrstno i to in sadje sploh vse deželne pridelke kupi (2W4 1 Anton Rolenc v Celjn. Monakovsko pivo (l,cistbraii> iz Jos. Sedlmayrjeve pivovarne v Monakovem se bo ob božičnih, praznikih I orli o naravnoMt Is sodi« v kavarni in restavraciji v Švicariji. Obilnega obiska prosi (3391) FrlC NOYclkj rastavrater v Švicariji. 1 Kmetska posojilnica ljubljanske okonet i ^ reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hiai |* na vogalu Dunajske csste in Dalmatinovih ulic ^ |j obrestuje hranilne vloge po 4I|«°|0 § w brez odbitka rentne^a davka, katerega poMoJIl- w <*> niča sama za vložnike plačuje* (304-70) Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od '' 8.—12. are dopoludne in od 3.—4. ure popoludne. 5r Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Naznanilo Uljudno naznanjam, da sem 4»tfrm~c»k*ftft novo vinsko trgovino O z istrijanskim črnim in belim vinom. Cena 16 gld. ara hektoliter. Da je vino naravno, jamčim z zneskom 10L0 kron, ako se mi dokaže, da ni res. Za mnogobrojni obisk se priporoča z vsem spoštovanjem 3) FranC ZohH, Spodnja Šiška št. 200. Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Ljubljana Kongresni trg Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše i z v r š u - j ej o. Kongresni trg Ljubljana Risarski f Zunanjim atelije in ^^||j|k^^naročilom se predtiskarija!! ^©r točno ustreza!! 5245^3 66 Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani PFAFF-ov šivalni stroj umetno vezenje. ki odgovarja rsem nttmn in je jako pripraven luđi za V zalogi jih ima a (3077-10) F. TSCHIiMKEL Sodni|sk« ulice 4. Zavezanec: Adolf Kreuzbenger v Kranju. E 492/3 14 Dražbeni oklic. Vsled sklepa od 11. decembra 1903, opr. št. E 492/3/14, se bode II. januvarja 1904 ob 9. uri dopoldne v Kranju h. M. 53 javno dražilo različno špecerijsko blago in proda- jalniška oprava itd. itd. Blago se lahko ogleda v Kranju dne 11. januvarja 1904 v času od 8.—9. ure dopoldne v Kranju. C. kr. okrajno sodišče v Kranju odd. III., dne 11. decembra 1903. (3378) Iščete It uri*! Tako tiskamo mi! pre s e*if 1 lj 111 h božičnih in novoletnih Kupite tiskalni stroj s tipami iz kavčuka, s katerim lahko vsak sam zase tiska Manjše tiskovine, kakor: vizitnice, naslovne karte, vabila in razna sporočila ae v trenutku stiskajo. Res praktično danlo, ki povzroča pri mladih in starih veselje. Cena popolne tiskarske priprave z vsemi pritiklinami: Oa tipk gld. —.50 oo „ „ -*o iS* i - I ftO i.?o «53 tipk gld. «40 jo* „ auo Zelo elegantni ahatovi pečatniki z lepim monogramom a gld. 1.5o, , a.50. Peresnih m peresom iz 14 karat, zlata, ki se enkrat napolni iu se lahko potem z njsm več tednov piše, stane gld. «.5€>. Fina denarnica s * predali in pečatnikom, ki se lahko ven vzame stane gld. — Samobarvni pečatnik iz kavčuka s 3 vrstami in ponikljan peresnlk s svinčnikom in pečatnikom stane £0 kr. (31*5-4) I., Adlergasse 7. Telefon S t 12.179. Filialka: Odesa (Ruska', Pueklntkajn i«. Zastopniki se iščejo. Neupajajoče se vzame nazaj. Ceniki zastonj. J. LEWiHSON, Dunaj ************** Za božič K i E s v i 1L._ priporoča Rudolf Kirbisch slaščičar, Ljubljana — Kongresni trg bogato izbero atrap, figur, bonbonirov, košaric s sadjem, kan-dirano in glazirano sadje v škatljah, fine bonbone, krhljak, mandolato, strdenje, poprnjak ; najfinejše, najlepše in najcenejše obeske za božična drevesa in sicer zvitki, sladkor, kutinov sir, kuti ovi zvitki, čokolada itd. — Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, suhor \ šampancu, skladanec, prepečenec, kakao, čokolada, čaj, rum, najfinejša desertna vina, konjak in likerji, karlovarski oblati, Pišmgerjeva torie itd. Za praznike: najfinejše potice, pince, šarkelj, vina iz c. in kr. dvorne kleti (c. in kr. dvorec na Dunaju). |£3|? Vse jcstvine se doma izdelane. — Tukajšnja in zunanja naroČila se točno izvršujejo. *^»H (3267-6) Pouk v cifranju. Temelj'to poučevanje v citranju proti mali plači. (8253—3) Wć pnv* Francieka Dobni« kar, Karlovska cesta št. 3, 1. nadatr ])obro vpeljana trgovina z manufakturnim in mešanim blagom ■ letnim tržilom 50000 K v prijaznem mestu na Kranjskem, odda se pod ugodnimi pi goji v najem. Proda se eventuelno tudi hiša, v kateri se nahaja trgovina Ponudbe pod „50.000 kron" na upravn'šivo »Si. N rod««. 3275-3 Naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Kranju, v hiši dr. Slempinarja vinsko klet ter da prodajam pi jako nizkih cenah dolenjska, goriška in istrska vina na deDeio in tudi čez uhoo. Stavnemu občinstvu zagotavljam dobro postrežbo. (3353 3) Jernej Dovžan. Ne plačujte 100 K ali le več ker dobite za gotov denar pri ž« od L l87o obstoječi firmi VI. KIADIIAKIV, Dunaj, IX I, llerjc- gmmme 3, s petletno pismeno garancijo visok Sin-gerjev šivalni stroj popolnoma dovršene konstrukcije, ki šiva lahko in brez hrupa i vsemi najnovejšimi zboljSavami po nastopnih nizkih tovarniških cenah : Singerjev družinski ročni šiva'ni stroj K, »troj, ki se goni z nogo z eleg zapiralom 49 K Singerjev stroj z okr. čolmčkom, močno delo z eleg pokrov-cem le ?S K ravnota* za moške in vojaške krojače K, Central-Bobbin kompl »O K. Stalne, gotove cene. 15 K takoj, estanek po železničnem povzetju Premnogo priznanj in naročil je na ogled. Cemk zastonj. 1 •X» *x» «X» *2* «X* - *X» «X» »Jf» »1» »1» »ir» 30 sežnjev itiTik solil in 24 čolnih se po ceni odda. Vpraša naj se v graščini Bokavce p. Ili6. (3361 2) ^ ^ tj* tj* tjk» . ?. »A, ^ «JU tj* e*» «JU *#• Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: g 17 milijonov kron. nad 400.000 kron. M^tna hranilnica lj-ul- na Mestnem trgu zraven rotovža m -i 1 M Hi r V Ameriko je naikrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko Havre — New-Tork ali Antwerpen New-York, Havre — Fliiladelphia ali Antwerpen Philadelphia. Natančnejša pojasnila in cene na znanja rad o volj no in zastonj 237311) Ivan B heij zastopnik generalne agenture za celo Švico v Biiksu (meja) zraven kolori t ora. 's. n_. s^^r\___✓vvn__ sprejema hranilna vloge vsak delavaik od 8. do 12 ure dopolu dne in jjh obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevadignjene obresti v sacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica iz svojega, m da bi ga zaracunila vlagateljem Za varnost vlog1 jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vSoge se sprejemajo tudi po pošti in potom kr. poštne hranilnice. Pcsoja se na zemljišča po 43/40/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5f/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžni* poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (89-12) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4l/i°/o do 5°/0. !! Bluze I damski pasovi j ' srajce in pasovi I m (i za hribolazce in (1671-52 otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti 1 v nodercih rp*nrr:^e. i Po najnižji ceni se prodajajo na debelo pomaranče in limone I bol I* Franc Oo (3130-8) |^ «? Ljubljani, Vegove ulice M. 10. Št 42374. Razglas. (3388-1) Pobirani* p*ui> davka za leto 1904 pri6«*lo se bode z 2* dnem januvarja 1904» Ta d*vek i U6ati je v okrožji Iju^lianskeg« m-««u od vaabeira pa»t lzim^i od pdov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno prtrebni. Lastniki p^iv naj si pr^»krbe ra to leto vel)avmh pasjih mark naj« kasneje do 20. febnuvarja 1904 pri mestni blagajnici proti plaAilu S kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se la^tn-ki psov, na| pravočasno vplačajo takso, ker bode polov;! konjad od 20 februvarja 1904 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Mestni magistrat ljubljanski dna 23. decembra 1904. Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge je omejeno zaveso sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ,9. do 1 JO. ure dopoldne in od ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4 z , izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje. Za varnost vlog jamči zuatui rezervni zaklad, ki znaša 10 9.832 K in je lastno društveno premoženje. =^------------------ - Sedež društva: Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju €%' lastni H161). (2638-23) ^ ^ ^ ^ 4 k % ^ ^ ^ 4f 44 ^ & # 4 & 4 ^ aaa2 Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v narocitev raznovrstne temne in likane «obne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. VrliltH /»lo^u raznovrstne izdelane opra%c sa malone n upaliie In Jedilne MOlie je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno narocitev se priporoča Jos. firhnr načelnik. ,81-51) -^- ^ 'f f ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^^^^^ T^f^ nanio m /lPJkJ>tA\ |»»ilpli»tl. 1\T» debelo in drobno pri (3175-10; fi. 3(risperju, Cjubljana kakor tudi pri sledečih tvrdkah: Ceškutti Marija, Ljubljana. Bolničar*nepostojna. Bartelmay Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana Brinšek Iv, Trnova Engelsberger R, Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Fursager Leopold Radovljica Gratner Jurij, Kamnik. Gatsth A., Kostanjevua Kolar Josef Dunaj« IM lvlaaciixiilitfLix«t]pži»«o 8. —— ii ■ mm ■■■ »inaBMMMMBMii i mm .......aa^fflaaaaaaai Za božične praznike in novo leto s I 5*2 VinO čez ulico po znižani ceni. g Vina prestoje vsako konkurenco. Se priporoča z odličnim »poštovanjem (83*77) X Fran RemiC, restavrater 11 LI>ri , v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 14. kupujte najnovejše vrste 13-206-2) slamoreznice, gepetne, trombe, cevi in ktinje samo v skladišču f rana Zematia £jtlbtjaita, Poljanska cesta 24 kjer bodete najbolje in po nizki ceni postrežem. Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obŠivkom, par gld. 2-80. Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—. Močni, gladki ■ moški 1 čižmi 1 (štifleti) par 1 gld. 2-80. 1 Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-50. Zelo močni ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3-—. Elegantni, barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 3-50. Priročni g moški čevlji iz jadrovine, par gld. 1-— B OI 1 Barvani moški usnjati sandali par gld. 2-75. Priročni ženski čevlji P xa na ulico, i par S gld. 1-30. 1 I a^ i Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, crni in barvani, par gld. 2-—. Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Frankel kom. družba preji Jtiodltnška tovarna za čevlje (1716-ic v Ljubljani Spi-bal@2se ulio* St. S. Zastopnik: A. PreatonL Naznanilo. >. Zalazmlk v 14a it Tanani preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in po&ilia t ud t malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni Stvarna pojasnila daje brezplačno. IVarodna »«»««11 srn a in prenočišče v lastni hiši, nasoroti železniške postaje. (3052—10) Kontoristinja ali blagajničarka katera ima vso vtrgovskov naobrazbo in nekoliko prakse, lače gluxhe. Cenjene ponudbe pod št. 20, poštno ležeče, Ljubljene. (4281- 3) Dragotin Fuc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu Izubijana Dunajska cesta št. 18 '- lltltlii|/tl!llllUlJ!«:tlMUifii:>>1ii ii lin in žaga v Dol. Logatcu v prav dobrem stana se nahajajoča, se iz proste roke prodata ali pa v na j«-m oddata pod ugodnimi pogoji. — Mlin je na 4 kamne, „kašar", obenem opremljen s stroji za napravo „ješprenja". — Pri mlinu je tudi kopališče s kabinami* (3234 3; Več pove: TOMO TOLLAZZI v Dol« Logatcu. Ljudevit Borovnik j |tu»kar v Bor ovijati ( Ferlaeh) na HoroMkrin se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprtjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskuSene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (52) 10.000 komadov v rabi. —g^ Mesto 40 K le 12 K. Veterino C - "i čisto, akromatično dwojnato 'J/ kukalo s 6 objektivi, Zeusu i za potovanje, gledišče, gorske W Si^i^'J ture, 144 mm, s kompasom, usnjati m tokom, jern^en^m in vrvico. Cena lfc 14. Daljnogled 2 K, mi«kro?kop 2 K; oba se nosi v žepu Ugodna prilika! Orig. solin-genski stroj za striženje las iz najboljšega jekla, s 3 premakljivimi grebeni za troie vrst striženja, prekaša vse dosedanje izdelke po nizki ceni in zdravstvenih prednostih. Neutrpljivo za vsakogar. Cena K 7 50. Škarje za striženje konj in psov po K 5 — Varnostni aparat, s katerim se lahko vsakdo sam h'tro obrije, ranitev nemogoča, K 4 — Če se pošlje znesek K 4 20 naprej v znamkah, poštnine prosto. Razpošilja se po povzetju Ifl. Bl'XD-«AKI\, Dunaj, IX., Ber?*aa»t- 3. Ilustrovani cenik zastonj. ;3382—1) Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih peci j in najtrpežnejših tteiM opiišć lastnega izdelka, in „ ,_ sicer rujavih, zelenih, il&^'ijsssk modrih, sivih, belih, lwrrjata" k«š rumenihitd., uo naj-|LlL<.Jl.l nižjih cenah. l>iiit*» brezplačno In poštnine preste. (16—62) Kaj je in kaj obsega ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. o. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: 7 Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse >S**>S vna«/ s/v^ w"v ja. jfc 'TV* *7v* *7v* Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo : Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-6) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geogTaflčnern zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13' — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO ,, 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. I( 11 80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ lO.— Zv. V. KOR. l.[KRANJSKO „ 8. — Zv. VI. PRIM i DALM. . K 6 60 Zv. VII TiR I PREDARL. . „ 12. Zv. VIII. ČEŠKO (dva dela) f, 32 — Zv. IX. MOR I ŠLEZIJA „ 25 — Zv. X GAL L BUKOV. . 27 — Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hbrig. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. Kdor hoče potovati v Ameriko. a rfiAmklml in postnimi parobrodi, naj se obrne edino le na tvrdko: Kareš&StGCky Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jtziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temel.ito zakece o bseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Amerik Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pise prej tvrdki: KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350— v, priporočam svojo, vedno z najnovejšim preskrbljeno, kar najbolj izbrano zalogo lerila, pletenine .modnih predmetov m kakor tudi i pšir za gospode in dečke **g£Q SJf in si usojam posebno opozarjati na sledeče predmete: i ^ Vsakovrstno telesno in tudi posteljno perilo, spodnja krila, predpasnike, kopalne obleke. jcarnltiirc za krst (vse lastni izdelek), kakor tudi najboljše izdelane lovske telovnike« lovske nogavice, lovske doko-lenke, lovske kape, lovske srajce, dalje ženske oprtnike, ženske in moške no^tt%tee. mičue Jopice, plascke, intife, avbice in čeveljčke /a otroke, najnovejše, deloma edina prodaja pristnih angleških in francoskih žepnih robcev« tudi v secesionističnem slogu, kravate in šciiilcl ovratnikov v toliki izberi in po tako nizki ceni, da je vsaka konkurenca izključena; klobuki za (gospode in dceke od GO kr. do najfinejšega Piessovega in Pichlerjevega izdelka; pristuo dr. Jagrovo volneno perilo, kopalni plašči* turški robci za frotlranje, rokavice, naramnice, domači čevlji, ogrevale! za kolena, meča in zapestnlkl, telesne ovijace in še mnogo družili predmetov. 3*97-6) Proseč mnogobrojuega obiska, se priporoča z odličnim spoštovanjem C. J. HAMANN = Mestni trg št. 8. WU |*ćs se" za skorajšnji vstop mlajši komptoirisf ki je že posloval v kaki trgovski pisarni, zmožen slovenske in nemške ko respondence in izurjen v vscb pisarniških delih. Pogoj je: apsolvirana trgovska šola. Natančne ponudbe z referencami iu visokostjo zahtevane plače pod naslovom „ W e i n h a n d 1 u n g" « prav. .Slov. Naroda'. (3360 - 2) Kava in čaj §flT ix prvo roke ~WS to ie naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-čeno kavo ob najnižjih cenah. Naša nad 100.000 oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava iu uaš Čaj sta zelo blagodiŠeča in ukusna, pa jako izdatna. v (3143-11) tava Javaiior, izvrsfen. i V4 kk za gld. 6fo lin. zelen i3/« kb. za gld. 5*90 Javalirasii. mešate, I V« khr. za z\L -rl-i Pošilja se zadacano in franko, brez stroškov na vsako pošto. Cenik brezplačno in franko. TURK in dr. veleposestnik na Javi. Prodaja kave in Čaja v lastni upravi. Trst, via acquedotto, 62. 1908-23) G.Tonnies Ljubljana tovarna za stroje priporoča kot pottebiiosl: Žage in vse stroje za obdelovanje lesa Tu r b i n e Bencin* locomobile posebno pripravne za goniti po-Ijeceljske stroje Sesalno pfiinski motori najcenejša gomlna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo ia uro. domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Cene franko na postajo v Trst: Beli pinot...... a 17 gld. Črni teran..... „ 14 „ Vino, belo, iz več vrst grezdja...... „ 13 „ Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-2i Vzore* poMlIJam zastonj. Dr. Friderika Lengiel-a BrezoT balzam. ^^SŠ^n 2e sam rastlinski s°k' kateri teče iz bre»e, •/' alco 8e navrta njeao (L >-rdeblo, je od pamtiveka //a \\ znan kot najizvrstnejSe ;iŽ 0*:^Šf&li iepotilo; ako se pa ta ^^S&V^/ B0^' ^° Popisu izu-A^^l^MJtrj mitelja pripravi kemič-• nim potem kot balzam zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti ločijo ae ie drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled lega cisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale £ »U m koza ve pike ter mu daje mladostno uarvo; polti podeljuje beloto, nežnost in ttrstost; odstrani kaj naglo pege, zoltavost, ogerce. nosno rudečico, zajedce in druge ne-anažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vreri gld. 1-50. (871-18) Dr. Triderika I.englel-a Najmilejse in najdobrodejnejSe milo, za kozo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. potiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna oaručila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Sprejema zavarovanja Človeškega siv-ljenja po najraanovretnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti 1 je anodno zavarovanje na doživetje m smrt s zmanJBUjocimi se vplačili. Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajemna za-raroTalna banica -rr Pragi. Rezervni fondi: 35,000.000 K. Izplačana odškodnine In kapitali je: 75,000.000 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Tu pojasnil* taj«: Generalni zastop v Ljubljani, ftegar pisarne so ▼ lastnej bančne; hiši Zavaruje poslopja in premičnino prot J požarnim škodam po najnižjih ceuah B Škode cenjuie takoj in najkoiantneje | Oživa najboljši sloves, koder postaje B | Dovoljuje is Čistega dobička izdatne 0 podpore v narodne n obCnokorietne S namene. | „LJUBLJA 1 Akcijski kapital K lfOOO.OOO-5 I4u|n«J*» Sn prodaj« g vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-g munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev i H in deviz. | Promese izdaja k vsakemu žrebanju. INSKA KREDITNA BANKA" j v Ljubljani, Špitalske ulice Štev. 2. aJSSS^SSS\m i Zamenjava bi sktkaipti]i Diji prrtujoif m vrsnatii papirji. i . v tekočem računu ali na vozne knjižica ptofJ S ; izžrebane vrednostne papirje m SSa-TraroJe »re&fc* proti < a-od(lim obrestim. Vložeai denar obrestuje od | vnovCoje zapale kupone. jsrcurzaJ. Lzffvoi- 1 I ¥logo do Jne V2diga. (2975-H vinkuiuja in devinkuiuje ^jaške ienitninske kavcija. Promet s čeki In nakaznicami. jfcjT Ej*k*>ai|>t In lakuto uieul«. "SQJ IfcJT Bonu* unrooiln. -fcJl Ljubljana . Qr\CQr § H^CJOC " LJablJqnq * prc5cmcuc ulice £t. 9 prc Ernesta Hammerschmidta nasledniki MADILE. VVUTSCHER KO. t>' /J i 4*j/ ■ trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6. božična darila: posode za premog, pečna okrilja, pečne predstave z galerijo in brez galerije, kominasta stojala in kominasto orodje v različnih izpeljavah. Orodje za izrezi javan je. v3057- 8) V novej hiši župana Hribarja na Oanajjl^ej cejti je oddati Ces. kr. avstrijske jfc državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice t Beljaka. Zavod ia Tomoga reda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal f Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v L'nc na Dunaj via Amstettea - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomoet, čez Acostetteo na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vere, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenefeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m ajutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trat). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, SteyT, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. U^IS) redstvo za odpravljanje las J -r* arni. vespon- niških :e parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v tr^ovsV^hjjo, — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij i. — Nizke Ni vozne cene. (1626—28) in visol lovom Pojasnila dajejo siov. tar Line, Bahnliofgasse 41 na Dunaji, ali pa p^rcl Robek, konc. agent i Ljubljani. Kolodvorska ulice it. 41. pr. iu d-ih z LV. L) u čevljev gospode, dame, otroke in Častnika. Gamaše, galoše. Solidne blage. Nizke cene. Zaloga % obuval D. H. Pollak * Co., Dunaj. 13 C. kr. priv. zavarovalna družba. t|ž C. kr. priv. zavarov. družba za življenj?. »Avstrijski Feniks" na Dunaju. Ul Vplačana delniška glavnica E 6,000.000. Drnzba zavaruje: proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinov* razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odna&anja premičnih reči, nadalje proti požarnim ško-aam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.; proti požarnim škodam to'jske pridelke in klajo v poslcpjih in kopicah; proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla; raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prosi rov; proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, radalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovce? itd. Vplačana delniška glavnica : Rezervni fond..... Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah 2400.CS 33,600.000 135,000.000 4,950.000 Družba zavaruje na človeško življenje po naj razno vrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti t* a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti ln mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema e) zavarovanja za doživetje, p:eskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojnuiskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. Natančneja pojasnila daje radovoljno Soduijske ulice štev. 6. Mestna ekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto: * dueat (19 Mteltlenle) 4 k. I 4 clueate (48 steltlenle) !4*«O^H. * ducata (94 Mteltlenle) 8 14. I 5 dueutov (60 Mteklenle) 19*— 14. 3 dueate (30 atekJeitlej 11 14. | Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter Popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan corčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! 1000 km ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pr* obilem blagoslova otrok. Z več tisoč lahv&lnieami po&ilja diskretno za 90 h 1 k v av*tr. znamkah gospa A- 14*1*»«, Barlin S. W 220 Linden-straase 50 (3273-3) Mesto konceptnega praktikanta Pri podpisanem deželnem odboru je izpraznjeno mesto konceptnega jMikanta z adjutom letnih 12CK) K. Pogoj za vsprejem je dovršitev 11 dieuo-političnih študij, f Prosilci za to mesto predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanju slo-juskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje do 15. Januvarja 1904 dpisanemu deželnemu odboru. Prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potom ojega predpostavljenega oblastv*. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 11. decembra 1903. (3223- 6) Slastna pijača Talanda Ceylon-čaj. Ne vpliva vznemirjajoče, temveč krepilno ne duhe In telo: Št. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: „ 2 „ „ „ 24, 60, 150 fi (l 3 „ .. u 32. 80, 200 „ Do bi ve ee v vsaki večji drogeriji in špecerijski trgovini. Kogar nadleguje kašelj naj poskusi kašelj ublaži JeZe in veleokusne Kaiser-jeve prsne bonbone. A^lA notaarako overoilje-J I #1 11 nlh spričeval Jamel I ■ \M zh cotov viprh pri It t«mIJ ti. hripa\o«tl, katarju in ziictlbenju. Zavrnite, kar so vam ponudi dragega ! Varujte se prevar! Le pravi e varstveno znamko „tri jelke1*. C Zavoj 20 in 40 vin. (2780-10) Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poteg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milene Leu-steke v Ljubljeni In pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v 'ekarnl S. pl. Sledović. Pariška svetovna razstava 1900. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—38) 03 rt« <* CO (M Suchard ♦ MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado. pa Novo izboljšani gramofoni m In varstveno skrinjico, (2138) (38) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico Najvišja spopolnitev! Zelo anljubijen pri društ/iii m zasBSiiKi!.. Gramofon-avtomit sp** Igra samo, če se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke! mm Velike zaloga najnovejših plošč. 9 Zamena starih ploič. Rudolf Ueber, nrar Ljubljana, Stari trg št. 16. Naročajte izborno (1384-63) ljubljansko delniško pivo D i iz pivovaren I v Žalcu in Laškem trgu. Q ————-| Naročila sprejema | — R Centralna pisarna i Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4 I Založene 1847. | j Založen« 1847. | Tovarna pohištva J.J.NAGLAS v Ljubljani 52 Zaloga m pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg it. 7 Trnovski pristao št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, za-1 store, preproge itd. Poštna hranilnica ček. štev. .849.086. Telefon Jitev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo - ~| pisarna: | =- na Kongresnem trgu štev. 14, Si uvanova hiša v Ljubljani sprejema in isplaćuje hranilne vloge obrestuje po i\\ od dne vložitve do dne vzdioe brez odbitka In lire« odpovedi. Uradne ure od H.l*. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1863 - 24) Dr. IVI. Hudnlk, predsednik. (2965 - 5) jekleni plugi brane, valjarji sejalni stroji „Agricola" ameriški SfrOJi ZSL kOSUJO trave, detelje in žita seneni obračalci, senene in žitno grabijo stiskalnice za seno in slamo vinske in sadne stiskalnice hidravliške stiskalnice mlini in robkalnice za grozdje sadni mlini, brizgalnice za trte in rastline sušiliiiki iu pnriliiiki za sadje in soČivje patentova- nim vrtilnim krožnim mazil-nikom g*Q]plji za vprežno^živino čistilnice za žito, trijerji, luščilniki za koruzo rezalni stroji za rezanico s patent, vrtilnim krožnim mazilnikom rezalniki za repo, drobilniki parilniki za klajo,rštedilniki za kotle premične gnojne sesalnice in vse druge kmetijske stroje izdelujejo in dobavljajo po nujno vej il odlikovani koniirukrl J i PH. MAYFARTH & Co _____tovarnejtmetijskih strojev, železolivnice in gradilnice_za pluge _ p,,n,T Dnnaj, II \ Taborstrašse Nr. 7L ____Odllkovanl_z več kot^SOO zlatimi, srebrnlmi^svetinjaml Itd.fl Natančni katalogi š podobami zastonj in poštnine prosto. Zastopniki in razpečivaJci sa itiji 1585 BHPei ili iiHuimiutUMUHmuii Ceni. svojim odjemalcem I Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okolščinami prouzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom časa znatno poslabšalo. Z ozirom na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej ustavijo popolnoma običajna novoletna in velikonočna darila cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene. Vsak trgovec se je zavezal z besedo in je tudi položil visoko jamščino, da se bode strogo držal tega sklepa. To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje. V Ljubljani, dne 15. decembra 1903. (3284-3) Ljubljana. F. Babic, Jos. Bahovec, Iv. Bahovec, J. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Češnovar, J. Dolinar, J. Fojkar, J. Fridrich, F. Grošelj, H. Hieng, C. C. Holzer, Iv. Jebačin, Jos. Jebačin, A. Ječminek, M. Jemec, L. Jeran, A. Jerančič, M. Kastner, E. Kavčič, M. Kavčič, A. Klun, A. Korbar, J. Kordin, A. Krisper, A. Kregar, P. Lassnik, M. Lelmert, A. Lilleg, J. Lončar, J. Marenče, T. Medic, J. Medved, J. Mehle, T. Mencinger, J. Mole, J. Mu ni i k. M. Ojstriš, J. Perdan, K. Planinšek, M. Podvornik, I. C. Prannseiss, j. Semrajc, M. Soklič, M. E. Supan, V. Sckiffer, 0. Schmidt, J. Skofizh, M. Spreizer, A. Stacul, A. Steiner, F. Strkovič, J. Stritar, F. Stupica, A. Šarabon, P. Šterk, R. Tenente, F. Terdina, J. Tome, J. Tonich, A. Verhovc, A. Zorman, A. Zore. T. Tušar, J. Vodnik, V. Winkelhofer, J. Zorman. Glince in Vič. F. Javornik, M. Jereb, A. Man, A. Novak, J. Pirnat, J. Robežnik, J. Traun, M. Vijol. Spod. in Zgor. Šiška. ^8panja Yas jn Vodmat M. Bergant, M. Bitenc, M. Deu, J. Glavič, M. Komotar, M. Kotar, J. Kreuzer, M. Lavrenčič, J. Maurer, J. Povše, M. Škander, A. Tonicli, A. Gerjol, J. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, J. Oražem, A. Sušnik, J. Zorič. Ježca, Mala vas, Stožce, A. Aubel, M. Snoj, J. Smerke. nimiiiM'iniraininiiiHmiiiiiiiiMBniiHriiiiiiintiNiiiiimiiiiiiiiiiuiJiH! iflPKl "Tu IjBbibBiJ 40HOrtttiHOr4tirO Ustanovljeno leta 1832. 0OOft4ft4ft i t? .O V "d "S Priznano n&jbolf&o oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo 2 jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Haupf mann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. JEl«-l***-£^M»i «»R» (413—47) 9 -» O a. -1 o cr o 0000000 llustrovani ceniki so dobe 00000000 Izdelcuatclj uozou FRAN WISJAN Ljubljana, Rimska cesta št. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—31) VOZOV* Za čevlje najboljše čistilo na svetu! FoiOWft|jaHlgHhMvožQ'*0 za Čevlje čr^^les^inTbrar^Sje ■ w™ ■■wbwbbm m ■m^hhbbh^hhh^h U8r»je stanovitno. FpNnAlpnflta'0^''na mast za svetle čevlje, ki se po njej BT WWm II IflUlIU Lbhhmhhhbhmh Jepo svetijo i usnje konservira - ■ ■ Kt' (*-■•■•«• loMellna iiihkI) nalašč za f ftHHAlllHflTw iN Igri n kozje (Kid) usnje, (hevreau-, gamsovo-, " mwm ■■ WbwBHU 5agrin-U8nje in Box-Calf. Usnje postane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-(2753—10) barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo. vev c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) C. kr- dvor- dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata sveiinja", v Londonu „Grand Prix". Štefan Fernolendt Drsalke i»JI»«*ljfi« vrste kakor tudi vse v nožarsko stroko spadajoče predmete priporoča slavnemu občinstvu po zmernih cenah N. Hoffmanna nasled. Tu se tudi sprejemajo vsa v nožarsko stroko spadajoča popravila in vs kovrstno brušenje ter se vse najboljšo izvrši. s Mestni trg štev. 12. 3203- 3) L !!Potniki v Ameriko!! prevaža potnike naravnost iz Trsta v Movl-¥ork z brzim parnikom 99il.UlfilJV£^i z 1200 mesti III. razreda in s 300 sal^n-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ^*DJm^MM.m^J9L— TTMM*A.1— z 2GO0 mesti lil razreda m s 4U(J sakn-mesti 11. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, za : nw„ „ «nuj Vftrt hrano z vinom in vso postrežbo lu Hola I HUji~1U1iV III. razred za osebo 180 kron. (, ,-.--7) Odhod iz Trsta: »CARPATHIA« 15 dt c rob<-a 1903. »CARPATHIA« 2. fVb<-uv. 1904. »AURANIA« 29. decerrbra 1903. »AURANIA« 16. feDruv. 1904. Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete. cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Yovetf*-VorUu v notranja mesta %etl i njenih držav Severne Amerike daje in preakrbljuje Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst Via Carlo Ghega št. 8, L nadstr- Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST. PeUuki n;ij s1 Eglaiiji pr.iToTasnt in prt*r.*j pismeno ali brzojavno za roznc bilde! primerna darila!!!! kakor drsalke tičniki mesorez niče svečniki in različne kasete ii^«i)Wiiim .i '> Af -v !!-: vgfc^g^gsM-i '.i--.-. -■■ ■ kakor posode za premog predpečniki samovarji brzovrelci sploh kompletne kuhinjske oprave jpi^ se dobivajo najceneje pri Karola Kavšeka naslednikih Schneider & llerevšek £jubljana, Dunajska cesta 1@. Naznanilo. Martin Lampert v Ljubljani, Kolodvorska ulice 31 prodaja trboveljski premog na drobno in debelo; dalje dobra suha bukova in mehka drva po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone; rezana in Mekana, trda in melilta drva se dobe na zahtevo v vsaki množini. Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši ^»M-^vaE^l. najstarejšo firmo umrlega Jurija Jankoviča do domače llatiel«, obstoječo že nad 80 let. zoano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanfe >•*■»« U o-•vrstu ^Ji'ii l> l ** «jrn k«»l«',, Ot. KerjGHcasse », Dunaj. (3382-1) Žalne klobuke v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 15' salon modnih klobukov J. S. Benedikt, Ljubljana. Gostilničarji in zasebniki ki bi radi pili kozarec dobrega vina beli muškatelec rett3otet0= belo vino p°30 kron i"kt°i>ter> rdečo vinopo 32-36 kron hektl- nej se cbrnejo na znano firmo Pa&lo Sponza vinorejec, Rovinj (Istra). 11 Virst. zsamb: Sidro. Liniment Caps. Comp, iz Ivlchierlevc lekarne v Pragi priznano Izborno« bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zakiepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2663—14) — Itlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I., EliSčina c. 5. Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dučim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le Človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja v Ljubljani, Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. > ne morajo skrbno varovati pred v*ako nesnago ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ž« 40 let so je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mašilo kut zanesljivo sredstvo ca obrezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje late, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje. f£Š~ Itaspošllja s« vsak dan. ~£JQ Proti predplačilu K 3-10 se pošljejo 4/1 pušico ali 3-36 6/2 pusice ali 4 60 6/1 ali 4*60 9/2 puiici poštnine prosto na vsako postajo avatro-ogrsko monarhije. Vsi deli ftiibalaž« Imajo ».»k on lio de« ponovano varstveno inamko. f,:lavna zalojpra B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna črnem orlu" a Ps-amsram (1112-14) Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 rZaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. V LJubljani ee dobiva pri go-Bpodih lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkćczv, M. Mardetschla-ger, J. Mayr. Vsakdanji kruh so postale (1880~m „Ilirske testenine" vsled svojega .zbornega okusa, obilne redilnosti ter hitre in enostavne priprave. DPr-sra, l^rv-atslra. («25-23) največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna zastorov (rolet) in zatvornic (za luzij) Jj lesenih in železnih valjčastih zatvornic (Koleg ia.de 11) za prodajalne @ Zagreb (*H QN \JT T? CJT^ /agreb ^ Ilica at. 40 VJT. O JTV Jl\ H> l Ilica At. 40 priporoča svoje solldue fln. t-en« izdelke« m - \uroella Izvršujejo ne toeno In najsolldneje. ►or* *w* *m* «ir* .m* -TL* *m« •} r x Srajce, /ovratnike in ^>y/^manšete VolnatejN. jf^ ^ /perilne, glapd in usnjate^ ^t^/^rokavice. Vse vrste Jagro-^s^^ ^y/vega perila za dame, gospode inIN &X otroke. Nogavice za gospode in dame Žepni robci Moderci moderne franc fasone Največja izbera kožuhovinastega blaga. prct 'hf^^^—. cenah nova trgovina z ^k^r Qk^^aW modnim blagom jm0^

y. ^*#»v -*w * . se V^WV^;™/^s^^; ^ ' ™- v 'x ■ " —■-—--—-- Velika božična prodaja!! bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom I^jvvI>ljoivi (prej Goričnik in Ledenig) po znatno znižanih cenah. Prodajalo se bo po nizkih cenah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovino, modno blago za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto ducatov batistovih žepnih robcev po 10 kr in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatov pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje. — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr. — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr. Vse blago v pritličju in prvem nadstropja si lahko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Ncugajajoče se zamenja. (3190-9) Kazun tega bo v prvem nadstropju, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalke Novak in Ruže Sever, mikalni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj. Udajatelj in odboru* urednik: Dr. Vvan Ta?Ui.