IVižtnioa plačam T jputof bsk. Leto LXVm., 5t. 261 Ljubljana, sobota 16. novembra 1935 Cena Din SLOVENSKI • z/i a j a vpak dan popoldne, izvzemž' aedeJje m praznike. — Ln»eratl ao iHJ petii rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst s Din 3.-. večji tnseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo CTKEDIV1STVO LN UP KA VN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva aUca *tev. 6 relefon: 3X22. 3123. 3124. 3123 tn 3126 Podružnice: MARIBOK Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanaka c telefon' K 26 - CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon &L «o, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 9t_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru iol "Wun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani §t 10.351. ODGODITEV SANKCIJ ZA MESEC DNI? Zakulisna pogajanja med Anglijo in Italijo s posredovanjem Francije o razdelitvi Abssinije Tx>ndon, 16. novenabra o. Dane* so «e tukaj razširile vesti iz Pariza, da je bil med Francijo, Anglijo in Italijo dosežen začasen sporazum, po katerem naj bi se izvajanje sankcij odgodilo za mesec dni. Odgoditev naj bi se izkoristila za pogajanja o def i niti vnem sporazumu glede rfcalijansko-abesinskega konflikta, ki naj bi bil uvod v splošen sporazum med Italijo m Anglijo ob posredovan ni Francije, Zatrjujejo, da je angleška vlada pristala na ta predlog zaradi vedno večje zapletenosti italijansko-abesinskega spora, zaradi dogodkov v Kgipru in zaradi naraščajočega odpora proti sankcijam, zlasti v nekaterih manjših državah, pa tudi zato, ker je Italija pristala na angleško načelo, da umakne iz Libije vse prekomerne čete m upošteva angleške interese v Abesiniji, zlasti v področin Tanskega jezera, če se ta vest uresniči, bo pomenila popoln preokret v italijan-sko-angleskih odnosa jih. V tulca išnHh političnih m polslužbenih krogih prevladuje prepričanje, da bo dobila Italija s tem sporazumom popolnoma svobodne roke za svojo akcijo v Abesiniji in sicer v vseh pokrajinah, ki jih je svoiečasno zasedel cesar Menelik in v katerih ne prebiva amharsko pleme. ČJe bo Italija dosegla v Abesiniji svoj cilj. bo najbrže tudi Anglija zasedla pokrajino okrog Tanskega .jezera, da si s *em enkrat za vselej zagotovi preskrbo vode za potrebe Sudana. Prepoved Italijanskega uvoza v Anglijo Ženeva. H>. novembra. W. Angleško zunanje ministrstvo je sporočilo tajništvu ON ukrepe o angleški prepovedi italijanskega uvoza. Angleška vlada je sklenila med drugim zahtevati za vsako italijansko Nago potrdilo o poreklu, v kolikor ne gre za zlato, srebro, časopise, revi o. knjige, note in zemljevide, kakor tudi za oošiliatvp 1*7 dr/.nv. ki mejijo na Italijo in so lahko dosegljive za italijansko blago ali pa se sploh niso ali samo deloma pridružile sankcijam. Pri tem gre za Nemčijo Avstrijo. Madžarsko- Švico, Lichtenstein in Albanijo. Izvršene odredbe angleške prepovedi se ne t>odo uporabile, ako bo dolično blago 17 novembra ob 24. zapustilo zadnje italijansko mesto odpoši- Ijatve, Omejitve izvoza nemškega orožja Berlin, 16 novembra. w Uradni lis* objavlja sakon o izvozu in uvozu vojnega materijala. Zakon določa, da je za uvoz m izvoz potiebno posebno dovoljenje dr žarmega k rim sarja. ki se mora sporazumeti z vojn HO ministrom Sezman s:a materijala, ki se sme izvažati ali uva žati samo s takinn dovoljenjem, bo šele objavljen S tem novim zakonom določena ureditev je slična mrcditvi v večini drugih držav na tem področju. Nemški poslanik o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo Beograd. 16. novembra. A A. Nemški |>o-slanik na našem dvoru g. Heeren je zastopniku agencije Avale izjavil o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo: Med Nemčijo in Jugoslavijo ni političnih spornih vprašanj. S samim tem dejstvom so že vnapre zavarovani glavni pogoji uspešnega razvoja nemško-Jugoslovenskih odnošajev. To je tudi prava sreča za obe državi, kajti njuno gospodarsko življenje zahteva imperativno, da se politični odnosa ji razvijajo v ugodni smeri Zemlepisni položaj obeh držav ju veže drugo na drugo- prav tako se izpopolnjujejo tudi njuna tržišča. Obe državi imata enake koristi od tesnega gospodarskega sodelovanja. Zato se bodo nemško—jugoslovenski odnošad razvijali tem koristneje za obe državi, v kolikor bodo oh^tojpči cr^spodar?ki pogoji med obe- ma državama lahko prihajali do svobodnega izraza in čim manj ovir bo imel razvoj njune medsebojne gospodarske povezanosti. Nihče se tega ne bo bolj veselil kakor Nemčija ^ama. ki sta ji lasten mir in blagostanje odvisna od miru Evrope in ki ima v notranje dobro konsolidirani in gospodarsko močno razviti Jugoslaviji ne samo dobrega kupca svojih izdelkov, temveč tud? neobhoden steber miru in reda v Jugovzhodni F. v rop i Glede zadnjih mednarodnih dogodkov in italijansko — abe>in>kega spora je g. Heeren izjavil, da je zadržanje Nemčije napram tej skupini vprašanj javnosti že znano iz raznih izjav državnesa kaneelarJa Hitlerja in da tem izjavam z najvišjega mesta ni mogoče ničesar dodati Prestol ni govor rumunskega kralja Karola Herriot v Lavala Bukarešta, 16. novembra. AA. Danes «xj na svečan način otvorili jesensko zasedanje paiiamenta. Nj. Vel. kralj Karol II F prečital obdan rjd članov vlade, naj vi š jth državnih u-ra^mikov in zastopnikov generalitete, prestolni govor, kj pou«iarja me.i diriLgiim. da je sedanji mednarodni položaj zelo resen. Ker je Rumunija zvesta Društvu narodov in vsem sprejetim mednarodnim obveznostim, bo morala za* t o i-z-podniti tudi bolestno obveznost sankcij proti Italiji V zunanje političnem dem iia-g-laša prestol na beseda zvestobo Rum linije napram sklenjenim zavezništvom in prijateljske odn<-saje z vsemi sosednimi državnimi. Rumuneka zunanja politika podpira varn<>stno politiko v okviru Društva narodov V notranjepolitičnem oziru poziva prestolna beseda k strpnost: med posameznimi političnimi strankami in k sode iovaoijiu pri splo^ii« obnovi države. Češkoslovaška bo predložila svoj spor s Poljsko v razsodbo Društvu narodov Praga, 16. novembra, z. V zvezi z vestmi poljskega tiska, da pripravlja poljska vlada odgovor oa češkoslovaško noto, objavlja danes ČTK službeni komunike, glasom katerega je češkoslovaški opravnik poslov v Varšavi Smutnv dne 3«. oktobra izročil poljskemu zunanjemu ministru noto čt^ko- jasno stališče k najnovejšemu razvoja od-nosajev med Poljsko in Češkoslovaško. Češkoslovaška vlada je predlagala poljski vladi razčiščen je rsefa >porov na osnovi do-loČli obstoječih pogodb Ce pa bi poljska vlada na to ne pristala, zahteva Češkoslovaška, da se odnošaji med obema državama slovaškr vlade, ki je v tej noti zavzela i razčistijo pred Društvom narodov. Osnove nove bolgarske ustave Sofija. f> novembra t Mmi^trsk' pred. eednik Andrej Tošev je sprejel danes novinarje tn jim o novi ustavi med drugim izjavil: Podrobnih določb nove ustave, ki se sedaj sestavlja, v«m iz razumljivih razlogov ne morem izdati. Lahko vam pa rečem, da bo bolgarski narod v kratkem dobil svoj nov: osnovu- zakon Nova ustova bo slonela na tmovTsk.i ustavi, iz kamere bomo črtali le *se ono. kar je bilo slabeča Potrebno je ustvariti Hormon i jo med upravitelj.- država in narodom Narodu je treba omogoot: kompetentne is«- in ^fektivnejšo sodelovanje pri državnem vodstvu. O zarot/ Damjana Velčeva in tovarišev je poudaril, do 'e b'k> njen*, pravočasno odkritje n-ava sreča zu Bolgarijo, ker b- nastala --w»rwVna anarhija. ?p b; njihov' načrt?" uspeli. V inozemskih listih se je pojavila neverjetna verzija, da ie vsa afera samo manever vlade, ki si je no ta način hotela ojačiti 9voj omajani položaj- Obmejni sporazum z Bolgarijo Sofiia. ](•> nnvemhrn r Današn m mf'iski listj poročajo, da ie bita v soboto podpisana nova konvencija med Bolgarijo m -Tuirosla-v jo o zoraditv. obrne inih stražnic in Ir.ijrib r>osl>pii za obmejne organe v svrho nadzorovanja meje Konvencija določa da bo vsakih net let mešana komisHa preL'Ifdala mejo \a t« način naj b; se otnOgoM pri-merpn red na meji Konvencijo sta podpisala bolerar^k; mnanii minister K insHvanov n bivši kmoslovenskS o. cvo„i -^fiji ;ncar Mn^kovir Pariz, 16. novembra. w. Na seji radikalno—socialistične zbornične skupine je dopoldne minister Herriot svaril pred tem da bi se zrušila La valova vlada Izjavil je da bi na noben način ne prevzel nas led stva po Lavalu Herriot je zago^ar>aJ de-) ovlade ter poudarjal, da I^aval sa.m ni nespravlj;i\-. vendar pa hoee. da bo njegovo delo ostaJo \ glav:,. i-. . ■ > afc njeno Radikalno—s'^iali'Ptična skupina je nato sprejela eklep. da se mora ravnotežja v državnem prnračiinn na vsak način npo-«tan.Tit;. Poostritev cenzure — Dunaj, 16. novembra. AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji sklenil, da se bodo odslej ne Ig za dnevnike in mesečnike, marveč za vse periodične in o»tale publikacije izdajala posebna specialna dovo ljenja. brez katerih publikacije ne bodo smele iziti. Kriza zajema tudi Švico Bern, Iti. novembra AA Beraska n*a-nilnica je danes zaprla blagajne. Pristoj. ne oblasti so ji dovolile enoletni morato. rij. Hkr;ttu je bil pri hranilnici imenovan komisar, še lani so imeli zlasti delavci in mali trgovci mnogo zaupanja v ta zavod. Letos je prišlo zaradi krize hotelov v oko_ lici Berna in zaradi zamrznjenih kreditov v Nemčiji do katastrofe. V mestu in oko_ lici je povzročila vest o zapori zavoda ve_ liko vznemirjenost. Nekaj ni v redu v deželi avstrijski Dunaj. 16. novembra. AA. Novi notranji minister BarenfeLs je v svojem govoru na zborovanju domovinske fronte izjavil, da bodo vsi upori v Avstriji z vso odloč_ nostjo že v kali zaduženi. Diplomati, ki bri se hoteli pogajati o miru med Nemčijo in Avstrijo, ne da bi se ozirali na edino me. roda j no faktorje^ bodo energično zavrnjeni Vojaške organizacije v Avstriji so dovolj oborožene, da lahko v zadostni meri pomagajo redni vojski. 40,000 mož Hedn. wehra. ki so oboroženi s puškami in stroj_ niča mi. je mogoče mobilizirati v treh urah in takoj odposlati na vse »nevralgične točke« avstrijskih dežel. Dopolnilo k uredbi > zaščiti kmetov Beograd. 16. novembra. AA Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra, ministra za trgovino in industrijo in pravosodnega ministra srprejel uredbo t. 1. S temi izpremembamj in dopolnitvami imajo kmetje.dolžniki ki iz kakršnihkoli razlo. gov niso obnovil; menic in so zato izgubili zaščito po uredbi z dne 30 septembra t. 1.. pravico, da menice obnove do konca decembra t. L S tem je dana motnost vw«n polje-delcem, da se okoristitijo z vsemi olajA&_ vami, ki Jih jim je dala nova uredba z dne 30 septembra. Razen tega se bodo pri cr> novi menic mogli okoristiti tudi s tem. da bodo lahko rabah menice s polovtfcno taJtso. kakor določa urredb* % dne 30. segp tembra Marsejski proces Pariz. 16. novembra, o. Kakor je bilo že objavljeno se prične pred poroto v Aix en Provence 18. t. m. proces proti Pospd. šilu. Rajiću in Kralju ter v kontumaciji proti dr. Paveliču Kvaterniku in Perčevi. ću zaradi soudeležbe pri marsejskem aten. tatu. zaradi članstva v teroristični or ganizaciji -Ustiiša in zaradi uporablja, nja ponarejenih potnih listov. Dr Pavelić in Kvaternik sta v Italiji^ Perčevič pa na Dunaju. K razpravi bo poklicanih večje število prič. Obtožence br;ini odvetnik Pes bon s Proces bo javen. Francosflco au. nanje ministrstvo je tujim novinarjem Se dovolilo udeložr>o pri procesu- Tudi francoska policija bo issdala francoskim novinarjem potrobna dovoljenja.. Prijavljenih je m d sto novinarjev. Po francoskem postopku lahko porota ■ navadno večino obtoženca proglasi za kri. vega. Potemtakem bo dovolj. da 7 od 12 porotnikov pozitivno potrdi krivdo oh. toženca. Stabilizacija rublja M0skva, 16. novembra, g. Svet Ljudakil komisarjev je odredU stabilizacijo sovjet-skerra rublja v razmerju 5 : 1 napram dolarju ter prepovedal nakupovanje blaga v tujih valutah OdHok. ki je zbudil zelo veliko pozornost, bo stopil v veljavo i, ja nuarja. že >lane^ n:6o već sprejem.**li plačilo tujih valut Takoimenovane trgovine Torgsina, v katerih so tujci lahko na kupovali v tuji valuti, bodo '•n^T>,,;:; ' Tudi sovjetsko—roška turistična ačlj v tujih valutah Določitev tečaja sovjetsko—ruakega rublja in možnost njegov«* ramenjave proti tujim valutam, pomeni vstop Sovjetske Unije v valutno skupnost ostalega sveta in pričetek nommlnoga <1enarneea promela l inozemstvom S tem (»Hlokam sovjetske vlade bo tudi zoLo olajlatto p<»t vanje ▼ j Ruisijo. Nemško letalstvo ni napadalnega značaja Berlin, lo. novembra. AA. Berlinska skupina zveze za obrambo proti letalskim na* padom je imela včeraj v Športni palači svoje prvo veliko z-borovanje, na katerem je i'iel general Goring pomemben govor o njenih nalogah. Goreino je naglasih da je vsa nemška letalska organizacija zasnova* na na spoznanju, da je narodna ooramba ne glede na vojsko in mornarico nezadostna, če se ne zavaruje tudi proti letalskim napadom. Nemško letalstvo je imelo že od vsega početka obrambni namen in nalogo omogočiti nemškemu narodu, da se posveti v miru in brez skrbi svojemu delu. Prevzel }e to nalogo po naredbi kancelana Hitlerja. Nemško letalstvo nikakor nima name na, da bi napadlo druce države in narode m j'm gronlo s strahotami letalske vojne. Prva naloga vsakega pametnega vodstva bo vselej ohranitev miru. Za Nemčijo vel>a to toliko bolj, ker je nemški narod miroljuben. Ker je nemški narod finančno skoraj popolnoma oslabel i-n ni mogoče se nadalje ztvirati ogromnih ^.redstev za zaščito proti letalski obrambi, bo treba apelirati sedaj pač cc na požrtvovalnost posameznikov, ki edina premore, kar ic državi potrebno. Prva velika bitka Včeraj je prišlo pri Azbiji do prve večje bitke med regularnimi abesinskimi in italijanskimi četami London, 16. novembra. AA. Agencija Rcu-ter je prejel naslednje poročlo iz Abesinije: Včeraj na ogadenski fronti ni bilo nikakih spopadov. Italijanska letala so bombardirala Dagabur kar smatrajo Abesinci za pričetek novega prodiranja italijanske vojske. Na tigre/ski fronti se je mršila velika bitka okrog Azbija. ki je trajala gotovo velih 24 ur To je bila ena izmed najbolj krvavih borb, kar se jih je razvio od poCetka itali* janske vojne Na obeh straneh so imeli velike izgube Kar se tiče abesinske taktike, se splošno sodi. da bodo Abesinci končno pričeli napadati Italijane / večjimi silami, toda le ko nastopijo zanje povoljne okolšči-ne. Vsekakor so se Abesinci spametovali v toliko, da pri svojih napadih ne nastopijo več v masah in s krikom, s katero so opozorili Italijane, ki so jih nato s strojnicami enostavno pokosili V zadnjem času so pričeli Abesinci napadati Italijane Iz zasede, sami dobro skriti Dvig nemške podmornice v Varni Sofija. 16. novembra. AA. Bolgarskim pomorskim ustanovam v Črnem morju se je posrečilo dvigniti v varnskem prista- nišču nemško podmornico ki se je ponesrečila v črne»T. o^orju med svetovno vojno Dvigalo* dela so bila d'ikai *e/ki ;n so traja'a leto dni V notro.iiosT p-nVn.>r. niče So našli 12 trupel nodpa>!r na delavsko strranko 153. na neodvisno delavsko stranko 4. na obe opozicijski li berarni skupini 20. k temu pa prideta I* dva neodvisna kandidata in 1 komunusiT Za viadme stranke je bilo oddanih skupn< 11.5 milijona g-lasov. od teh samo za kon servativno stranko 10.3 milijona, za opo-ricilske stranke pa skupno 9.0 milijona od teti za delavsko stranko 8.2 milijona Volilna Pdeležb^ io znašala 70.8 odstotkom in je bila mnosro maniša kakor pa pri zar1-njiii volitvah teta 1931. Italijanski delavci se puntajo London, 16- novembra. AA. Agenoij* Reuter ima naslednje poročilo iz Asmare Med tukajšnjimi mnogoštevilnimi delavci ki so zaposleni pra gradnji cest v Eritreji, kakor pri drugih javnih delih, je priflo do izraza veliko nezadovoljstvo in ooitea punt. Več upornikov so ustrelili. V rve» s tm pravi tamkajšnji ita-Hjanski li&t ^Quo-tidiano Eritrejo« ( da je italijanska "vlada priporočila, nej se med delavci uvede najstrožja disciplina dokler jih obhisti ne Kodo poslale nazaj v domovino. Delavci pa zahtevajo, da se takoj odpošljejo j7 Eri, treje v Evropo. Dezertacije askarov A do is Abetoa. 16. novembra, o- Nofcuš je sprejel v avdijenci Gsibre Selaeija. k. je že več let znan kot eden najnevarnejših afee-sinskih hajdukov. Gaore sela«rje je pri-peljaJ ne^nšn več h to italijanskih askarov. ki so dezertirali in hsraizSH željo, da 9% bore na strani Aoeeuitje Nova abesinska ojačenja na severni fronti Rim, 1€. novembra, o. Po poročilih i« Makale so italijanska lertala na ^ojih H-vodniških poletih ugotovila, da dobivajo Abesinci na podrročja Ambe Almgi nova o jače nja kn da ee glavna abesinaka vojaka zbira okrog Desie. iz tena sklepajo. Aa glavnega odpora Abegincev ni pričakovati "pri Ambi Alagi, marveč boJj na jugn v bii zini Deate .kjer bi bUa a:be«m«ktan de-taan omogočena vveaa s cenami, ki ao ne pri Ambi Aiagi ta okrog Hararfa med Asmaro in Makai [smara, 16. novmbra. AA. Včeaaj &o otvorili redno letalsko postno službo med Asmaro m Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 16. novembra 1935. Stev. 2C1 60 letnica šole na Grabnu Kaj piie m tej ioU zgodovinar, pokojni trnovski župnik Ivan Vrhovnik LJubljana, 16. novembra Ena na^opših ljubljanskih cest je Cojzo-va, ki so jo pred leti po načrtu arh. Plečnika lepo preurediti. Posekali ao košate kostanje, ki so zaarinaH razgled in odprl se je krasen pogled na Šentjakobski trg z Gradom v ozadju. Na tej, »icer dovolj prometni, a vendar mirni cesti, je bala pred 60 teti zgrajeno veliko poslopje osnovne šole, ki prihodnji teden v dneh 23. in 34. novembra proslavi oOletnico obstoja. Poglejmo, kaj pise naž pokojni zgodovinar in trnovski župnik Ivan Vrhovnik o zgodovini trnovskih Sol rn ustanovitvi te šole: Na Grabnu — to je ljudski izraz za Coj* zovo cesto in njeno okolico — je že v XV. stoletju obstojala križanska šola nemškega viteškega reda, ki je bila v glavnem namenjena komerjdskim podložnikom iz Gradišča in Krekovega. V zgodovini našega mesta je zadnjič omenjena leta 1534, a kdaj je prenehala, ni znano. Preteklo je več stoletij. V septembru leta 1767 je bila v Trnovem o tvor j ena trivialna enorazrednica v Roblje vi hiši, po domaČe pri »Lahu«, sedaj Trtnikova hifte v Cerkveni uliei 1, dve leti pozneje je bfla pa šola nameščena v prostranem pri rtič ju župnišca v Trnovem. Sem so zahajaH otroci iz Trnovega, K rakovega, Gradišča, z Gline m Viča, pa tudi z Barja. Obetoj dole je bil pa zaradi slabega obiska vedno v nevarnosti, ker so dečki zahajaH raje v šenklavško šok), deklice pa k nunam. Originalen je bil tudi pri-četek šolskega pouka. Poleti so bili trnovski šolarji pred šolo in po šoli v bližnji Gradit* ščiei. Ko je na cerkvenem zvoniku ura od? bila 8 ali pa 2, se je pojavil na župniškem pragu učitelj ki tako presimljavo zažvižgal, da je letelo gkori ušesa. Na njegov žvižg •o se šolarji akobacan kakor race iz vode in nohiten v šote. Trnovska šoki je bila ro- ječ čebelnjak sWsti takrat, ko je kapla.no-val v Trnovem g. Luka Jeran, poznejši stol« ni kanonik in velik mecen Mednjošolske mladine. Toda kakor so se preaivela gosja peresa in so jih zamenjala kovinska, tako se je preživela tudi trnovska soLa. ki ni več ustrezala zahtevam modernejše dobe. Prenehala je leta 1888. Sicer za to ni bilo več potrebe, saj je bila že 13 let poprej, in sicer leta 1875 na Grabnu na stroške mestne občine zgrajena lepa dvonadstropna šola, ki je veljala 7,5.000 goldinarjev. Iz nje je nastala II, mestna cle"ka šola, današnja državna II. deška narodna šola. V tem poslopju se nahajata tudi pomožna šola in obrtna nadaljevalna šola. Prvi upravitelj šole je bil g. Leopold Be-lar, zdaj pa je upravitelj tega zavoda g. Ambrožič. Kako potrebna je bila ta šola, dokazuje obisk, ki je skoro od leta do leta naraščal. Prvo leto se je vpisalo 578 učencev in pozneje do leta 1000 vsako leto več tako da jih je znašalo takrat 801 Ko sta bili otvorjeni šoli na Viču in na Prulah, je število učencev nekoliko padlo in jih je zdaj povprečno na leto 400 do 500. V 60 letih njenega obstoja pa je šolo obiskovalo okrog 30.000 učencev. Iz nje je izšlo mnogo naših odlionih mož. znanstvenih in kulturnih delavcev. Zavod se za proslavo 60 letnice obstoja marljivo pripravlja. V soboto bo ob 15. šolska akademija, ob 17. obhod z godbo »Sloge« po ulicah šolskega okoliša, v nedeljo ob 9. skupna maša za vse umrle učence tukajšnje šole. nato pa bn govoril trnovski župnik, pisatelj Franc Finšgar Po cerkveni slovesnosti bo lepa šolska akademija v telo* vadnici z obširnim sporedom. K nedeljski proslavi so vabljeni vsi, ki s;> obiskoval' šolo na Grabnu. Ljubljanske občinske zadeve Nadaljevanje in zaključek v četrtek prekinjene seje mestnega sveta to razmerje 71.5 in 2o.5 procentov. Razmerje učencev in učenk na meščanskih šolan je približno stabilno. 55 oziroma sporočilo mkdotratva zgradbe, da so do_ j 45 odstotkov. Na dvorazredni trgovski Lijubljana, 16. novembra. Na večerajšrrji seji mestnega sveta je dr. Ravninar poročal, da je prejel ločeni sfcroSki na tlakovanje tramvajskega pasu na cesti Ljubljana—št. Vid na 738.400 nameetn kakor svoj čas proraČu_ njeno 775.000 TMn, da pa mora mestna dbčina prevzeti za tramvajsko družbo dražbo ta znesek v polletnih obrokih, po 150.000 Din od 1. aprilom 1936 dalje naznestu v polletnih obrokih po 100.000 DJDl, kakor je mestna občana že prevzela obveznost. Da se pospeši razpis licitacije za to delo, je predlagal župan naj se o aadevi takoj nujno razpravlja, kar je halo sprejeto. Sprejeta je bila nato tudi aahteva ministrstva za zgradbe. Na to je mesten" »vet na predlog personalno pravnega odbora rešil še nekaj prošenj za sagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. 8 tem je bdi dnevni red izčrpan in je ftijpan prečita! se vložene samostojne predloge in interpelacije. Izenačenje poštnih pristojbin Soss je predložil samostojni predlog, naj mestna občina poskrbi da no postna uprava uvedla za vse ozemlje po_ večale Ljubljane iste postne pristojbine v lokalnem prometu, kakor veljajo za mesto Ljubljano. Podžupan g. prof. J are je predlo. fcfl samostojen predlog" o ženskem strokovnem in gospodinjskim Šolstvu v Ljubljani. Po leto&iji statistiki je na ljubljnirsskJri gimnazijah 3.349 dijakov in 2.164 dijakinj, torej približno 60 oziroma 40 odstotkov, dočima je pred 7 leti znašalo šoli je 40 odstotkov učenk, na trgovski akademiji 50 odstotkov učenk, dočim je ta odstotek najnižji in pada vsako leto na ženski obrtni šoli (Srednji tehnični šola), kjer je le 150 dijakinj ali 25 odstotkov. Iz teh številk je razvidno, da je na strokovnih šolah le sedmina dijakinj glede na njihovo število na gimnazijah. O stanju v gospodinjskih šolah ni mogo_ če govoriti, ker jih razen Krekove gospo, dinjske Šole v Šiški in Mladike sploh ni. Nasproti temu abnormalnemu stanju, ki kaže pretiran naval ženskega dijaštva na gimnazije, opažu jem o ^ da je v drugih mestih v banovinah stanje mnogo ugodnejše in je žensko strokovno Šolstvo povsod drugod bolj razvito kakor v dravski banovini, kjer imamo prav za prav le dve nižji obrtni šoli. Zato naj mestno načelstvo zbere potrebne podatke iz katerih bo razvidno sedanje mizerno stanje ženskega strokovnega in gospodinjskega šolstva, izdela osnutek načrta za reorganizacijo tega šolstva in izposluje pri državi in banovini ustanovitev obrtnih in gospodinjskih šol ter tečajev s sodelovanjem mestne občine na njenem področju. Vprašanje revizije draginjskih razredov Interpelacija mestnih svetnikov Tavčarja in Kosma naglasa, da je zadnja redukcija prejemkov zadala uradništvu težek udarec, sedaj pa se čuje, da preti uradništvu mesta Ljubljane še drug udarec, ker se baje hoče postaviti Ljub. ljana iz prvega draginjakaga razreda v ni±jeg*~ Z*to naj preaedetvo mestne obči. ne prepreči to namero, če res obstoja. Interpelacija mestnih svetnikov Ludvika, Ambroži ca ta Raka raspravlja a isti zadevi ni zahteva, naj predsedstvo prepreči to nevarnost. Na obe interpelaciji j« odgovoril feupam dr. Ravnihar, da je tudi on oul govorice o tem, vendar pa na merodajnih mestih m ničesar e tem znanega. Slišal je le, da se v Beogradu razmišljuje o neki reviziji draginjskih razredov, g. ban dravske banovine, na * >rega se je obrnil, pa je zagotovil, da !mj o tem ni ničesar znane, ga. Ker pa je stvar resna, zato bo posredoval na še bolj merodajnih mestu da se vsaka taka namera opusti, ako res obstoja Znižanje najemnin v mestnik hišah Interpelacija Rupnika graja, ker se akcija za znižanje najemnin v mestnih hišah še ni izvedla. Zastopnik odbora za upravo mestnih hiš Lombar je izrazil mnenje, da ni mogoče te za d ove individuetoo rešiti in je zato upravni odbor sklenil, naj se najemnine v mestnih hišah splošno znižajo za 10 odstotkov. Tavčar je izjavil, da je finančni odbor sklenil, naj se najemn;«e znižajo do 10 odstotkov in izvede nova kategorizacija mestnih hiš, pravni odbor pa naj določi v tem pogledu smernice. Za sanacijo Mestu« hranilnice M. a. Lombar je nadalje interpeliral, kake korake je podvzelo mestno načel. Sfcvo za sanacijo Mestne hranilnice. župan dr. Ravnihar je odgovoril, da je osebno posredoval v Beogradu za posojilo 35 milijonov, ki ga je Drž. hipotekama bankn tudi že dovolila in pristala tudi na 15 letno amortizacijo. Kasneje pa je ta zavod izjavil, ko je postal finančni minister dr. Letica, da ne more realizirati toliko denarja, nego bj dal le 15 milijonov v gotovini, drugo pa v obligacijah. Za to bo treba ponovno posredovati, da se reši ta zadeva Kar se tiče še neplaćenih anuitet, za katere je mestna občina še v zastanku pri Mestni hranilnici je treba poudariti, da ima mestna občina pri hranilnici zamrzjeno dobrolmetje, ki je višje, kakor so njeni zastanki, in da se vršijo pogajanja ,kako bi se ta aadeva sporazumno rešila, {sastanke mestnih podjetij pa bodo morali ti iz svojega poravnati. Uvoznina in trošarine Interpelacija M. s. Sossa omenja, da je bilo v zadnji proračunski razpravi obljubljeno, da se bodo po možnosti uvozni. ne m mestne trošarine omelile. kar pa doslej se ni zgodilo. Župan dr. Ravnihar je odvrnil, da so se na zadnji proračunski seji res povišale trošarine in uvoznine, zato pa so se zni_ žale doklade na neposredne davke od 50 na 45 odstotkov. Večina mestnega svet se je izrekla za to, da se trošarine in uvoznine znižajo, če se bo pokazal ugoden finančni efekt novega proračuna, upoštevati pa je treba, da so n. pr# hišni posestniki v zaostanku pri mestnih davščinah za 1.200 000 Din, okoliške občine pa pri vodarini nad 700.000 Din. Res je, da so se z novimi uvoznami in trošarina, mi nekoliko »višali dohodki, vendar pa ne toliko, kakor se je pričakovalo, župan je tudi prečrtal tozadevno poročilo ravnateljstva dohodarstvenega urada, ki pravi, da brez primernega ekvivalenta ni mogoče znižati trošarin in uvoznin, da je potrebna razen tega za vsako izpremem. ob tarife odobritev finančnega ministrstva, predvsem pa je treba skrbeti za ohranitev proračunskega ravnotežja. O mestni prodajalni za električne potrebščine župan dr. Ravnihar je nadalje prečita! interpelacijo m. s. Sossa, ki omenja, da je bilo na zadnji proračunski seji sprejeta resolucija, po kateri se ima ukiniti pa- sivna mestna prodajalna električnih predmetov. m vprašuje župana, kaj ss je v t»m pop:ledu »torilo. ftupan dr. Ravnihar je v odgovoru prečita! uradno poročilo ravnateljstva mestne elektrarne, ki navaja, da je mestna elektrarna te od svojega početka, prodajala žanotoe £«$>rav m imela »vojeg-a lokala. Za. prodajo Samic je imala celo monopol. Prodajalno električnih predmetov je Otvo. rila, da regulira cene in tudi zato, da ae prodaja blago, ki je v skladu s predpisi. Meataa prodajalna je tudi v korist konzumentom, ker prodaja cenejše blago, kar dokajuje dejstvo. da ao svoj čas trgovci zahtevali zvišanje cen. Mostna prodajalna električnih predmetov je prinesla mestmi občini že 1.340.000 Din dobička na inventarju pa je odpiaala 249 000 Dim, torej skupno 1.596.000 Din. Razen tega prodaja mestni občini potrebščine po znižani ceni. Z njeno ukinitvijo bi bili oškodovani konzumenti, ker bi cene gotovo poskočile. Prodajalna plačuje mestni občim tudi najemnino 40.000 Din. V zadnjem času je imela povprečno izkupička 54.000 Din na mesec, in če s« računa 20 odstotni dobiček, je znašal dobiček 9.000 Dka na mesec. M. s. Soss je pripomnil, da prodajalna sploh ne more biti aktivna ker ima zaloge v vrednosti 800.000 Din, dočim miši letni promet le 600.000 Din. M. s- Košak se je pridružil izvajanjem m. s. Sossa. češ, da podjetje ne more biti pasivno, kakor se predstavlja. Zato je skrajni čas, da se likvidira, ker so razen tega elektrotehnični trgovci pripravljeni odkupiti od mestne občine to podjetje. M. s. Rupnik je omenil, da jc upravni odbor mestne elektrarne upošteva! vse tehtne razloge trgovcev po ukinitvi proda, jame električnih predmetov. UDravni odbor pri prodaji luksuznih predmetov ni interesiran, kar se pa tiče žarnic, motorjev in a.paratov, ki jih mora mostna elektrarna zamenjavati strankam, bi bili konzumesnti preveč oškodovani z ukinit, vijo prodajalne. Prodajalna ni pasivna, ker je nosila do 400.000 Din na leto, razen tega pa je zaposlovala štiri ljudi, ki ao imeli svoj kruh. če v sedanji gospodarski krizi, ko se ljudje branijo luksuznih predmetov, ne donaša več tolikega dobička, še vedno ni pasivna, pač pa se lahko samo reče, da izkazuje slab dobiček zgolj 9.000 Din na mesec. Upravni odbor pa se bo z zadevo Se pečal na svoji prihodnji seji 19- t. m. zupan dr. Ravnihar je odgovoril, da je bil že pod prejšnjim tup in o m Pucem nastavljen poseben mestni uahiltoenoc za pregajanje nezakonitoj a krošnja ratyva. ' sajn pa je določil v ta namen »e <3v4 mestna uslužbenca Ker j« bdi a tem dnevni red jzcrr- • . je eursan. zaključil javno sejo in odredil tajno. an»s: Sobota-. 16 novembra. katoličan«: i Otrnar I Jutri: Nedelia. 17. novembra. katoličani: 1 liiejjorij. Ljuhava. i I>A\A*V.lk !'I(U!Hlt»«ra: Animator, malineia oh 14. Rasput i ne , Kino Sloga; Cigan baron, iiulinea ofi IV »Kralj džungle I Kino šiika: KarkaroU 1-itozofcko društvo, predavanje dr. 1 W>ri« j Furlana o Krizi kavzalnosti ol» is. v pre-< davalnici mineraloškega instituta na un - verzi. šentjakobsko eleri.il i m-t*. škandal pri U.irt-j loltovihc ob 20.30. Me»lni priliki 50 letnice 1 i-I ril Metodove družbe I>ruSt\n >Sofa« predavanj«* dr. I>inko Ptica Države v ^ospodar-ki horbU ol -O 30 v salonu >Pri levu<. Prireditve v nedeljo kino Matica: Stari in mladi kralj (Batii Jannings) Kino Ideal; Rrez družin^, matineja ob lO.Sn Kino Sloga: Animator, matineja ob 10. :u< •Rasputin< Kino l nion'- Cigan baron Kino Siska: Rarkarola. mntineja ?0.nOO let v Sing-Singu I. mladinski koncert ob 11. v Filharmoni čni dvorani šentjakobsko gledališče »škandal pri Bart lettovih* ob 20.15, Mestni dom JZSS izredna glavna »kupčrina ob 9 v Be li dvorani Union a Lutkovno cJedaliSfe ljubljanskega Sokola >Janko in Metka< ob 16. v Narodnem do mu Ilirija: Hašk ob 14.30 na igrišču Primorca DE2UHNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Đaka rtič. Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva costa JO Gartus, Morite Zaloška cesta. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 3387 (ništav KRoLU'H in Lida, BAAROVA v nepozabnem filmu 11 A 11 K A 11 O I, A Znana j>esem iz »Hof fmanovih pripovedka je v čarobni karnevalski noči postala usodna za dvoje mladih src. Dopolnilo ot-ičajno! Predstave v soboto ob 7. in 9- nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film: 20.IHK) let v Si„g Singu. Vstopnina Din 3.—, otroci Din 2J>0. V torek Willy FriNc»> NA 0T0KC. Župan dr. Ravnihar je priponanil, da obstojajo na podlagi poročila upravnega odbora in ravnateljstva mestne elektrar. ne tehtni pomisleki^ proti ukinitvi prodajalne, če prinaša dobiček, se je pač težko izreči za njeno ukinitev. Govoriti bi bilo mogoče o njeni ukinitvi, če bi se elektrotehnični trgovci obvezali, da bodo prodajali mestnj občini potrebščine po Lastni ceni ter ljudjem zamenjavali motorje za. trofazni rok po dogovorjeni ceni. Za sedaj pa je treb:. še počakati na sojo uprav, nega odbora mestne elektrarne, ki bo 19. t. m. Pobijanje nezakonitega krošnjarstva Al. s. Soss je nadalje interpeliral župana, k;ij na.merava ukreniti za omejitev nezakonitega krošnjarstva z manufakturnim blagom. MARU 8KALAN ROMAN Sida Sdmma »Potem naj teži na mini, da zopet za-•pi,« se je vdal zdravnik. »Oba morata biti mirna.c Tedaj se je Sida mehko ozrla vanj, kakor da bi se m« hotela s pogledom zahvaliti. Njena desnica se je dvignila k njernn. Sklonil se je k njeni glavi in jo rahlo poUobil, a njeoa roka je odpeljala njegova asta še k otroku. »Porjntri ga!« je zacepetala. »Najin o-trok...'« Ko je bil sklonjen k otroku, mu je položila roko okori vratu: »Sedaj Je vse dobro. Izginile so tiste srra§ne pošasti s kremplji m kfjnni.« »KakSne pošasti?« je vprašal začudeno. »Divjate so prej okoti mane in mi hotele ugrabiti otroka. Vso noč m ves dan sem se bortla z njimi. To je bik) strašno,« »Bili so le vroScni prividi omotice.« »Ne. ne. Videla sem jih razločno, fn čutila tudi. Dotikale so se me. Na srce so mi sedale in na glavo. Saj Jih ne bo več?« »Nikoti več.« je dejal Danilo. »Kako spačene obraze so imele! Moj Bog! Tod! on je bH med rt#nrl In Habakuk. Varoj me!« »Pomiri se!« »Tndi ta ženska je bila...« Pokazala je rta babico z izrazi mračnega strahu. »To je babica,« je dejal Danilo. »Da, gospa. Saj me poznate?« »Ne. ni,« je zašepetala Sida. »Preč!« »Bedela sem ves čas pri vas. Zdravnik mi je naročil...« Preč!« je ponovila Sida in boječe skrila otroka pod odejo. Zdravnik je molče namignil babici, ki se je odstranila skupaj z Matildo. Ko sta izginili, se je Sida pomirila. Ogledovala je nekaj časa otroka, nato Danila. Zdrav niku se je zdelo, da nekaj misli, a ne more domisKti. Tako čudno tuj in odsoten je bil njen pogled. »Ni še popolnoma osveščena,« je pomislil. »To so le svetli trenotkl 1 -r|-vidi. Treba bo paziti.« Sklonil se je nežno k njej: »Sedaj sta rešena, ti in otrok, najin 0-trok. Okrevala boš in potem se nama n-resničijo vse lepe sanje. Samo m'r~~ di in preudarna.« Pogledala ga je mirno in Žive. »Ne trudi se. Danilo. V meni je mračno, grozotno mračno. Kaj ste mi storili?« »Ničesar, draga. Porod je bil težek. — Vso noč sta se trudila zdravnik In babica. Bik) je grozno. Potem si se onesve- stila. Ležala si v omedtevf~* • »Koliko je ura?« »Osemnajst...« »Osemnajst. Tol?'«'-> -1 ta- krat ...« »Kdaj?« »Neumnost,« je vzkliknila in se trpko nasmehnila. »Vse je neti1 »Kaj je neumnost?* »Vse...« Po porodu je Sida iuraia Kljub vsej skrbi ki negi. Ko je vstala, je bila kakor senca. Posedela je z otrokom v svoji sobi aH na vrtu, žarečem v barvah jeseni, ki se je tiho kradla s pohorskih vrhov v Hrušniško dohno. V njenem duhu so se pojavile vse češče motnje, ki so fi zakrivale jasne misli kakor jesenske megle vedro nebo. Zgodilo se je včasih, da se je sredi vedrega smeha pričela jokati in je nih$f ni mogel potolažiti. V takih trenotkih ni marala govoriti. Samovoljno je vložila pri sodišču prošnjo za spremembo otrokovega priimka. V vlogi je izjavila, da o-trok ni zakonski, In zahtevala, da dobi njeno dekliško ime — Danilo Silan. Zaman sta jI dr. Frangež in odvetnik prigovarjala, naj počaka na poroko, da dobi dete pravega očeta. »Ne,« se je uprla, »sin Side Silanove mora biti Silan. Postati mora začetnik novih silanovskfh rodov, osvobojenih dediščine preteklosti. Vse drugo naj izg -ne!« Danilo se je končno vdal, vendar je razločno čutil, kako se z vsakim dnem boij poglablja prepad, ki »e je odprl med njima. Ona, ki jo je ljubil z vso svojo lju beznijo. se mn je odmikala kakor nekaj abstraktnega, neobstoječega. Vezi ao se trgale. Njoni duši sta se odmikali druga od druge. Njena se je izgubljala v nekih mračnih daljavah, v katere ji njegova ni mogla slediti. Ko je drevje izgubljalo listje, se je odsotnost njegovega duha še povečala. Sida je postajala vsak dan bolj odljndna. 2ivela je v tesnih vezeh samo še z otrokom, a tudi s tem ne vedno. Bili so dnevi, ko je pozabljala celo nanj, kakor, da ji je čisto tuj. Včasih pa je njeno početje z otrokom vzbujalo strah. Danilo, ki je priha'al kljub novemu položaju vsak dan na Silanovino, se je pričel bati. Naposled ni vzdržal več. Poklical je v Hrušnico Sidinega mariborskega zdravnika in mu odkril svojo bojazen: »To je strašno? Kaj naj storimo?« »Zgodilo se je, česar sem se bal.« je dejal zdravnik. »Njena vedrina pred porodom je bila le mir pred viharjem Porod ni stri njenih telesnih moči. ampak je razrahljal tudi duševne. MegHtev nie-nega razuma se stopnjuje.« »Ni prav nobene pomoči?« »Nobene, gospod kolega.« »In če nastopi popolna zameglitev?« (Se bo nadaljevalo.) še nekaj o „Aidi" Ljubljana, 16- novemb-na. Glede na doaedanje kritike o premier prenovi j en^ opore mAida«, vprizor jone ru* našem odru v torek 12. tm. moramo stopiti prexi javnost s kratkim pojasnilom. V pr\ polovici opere je bilo outi poleg ploskan j., tudi protestne žvižge, ki pa niso bvH na men jeni pevcu, temveč preko njega uprav opere, ker bi morala imeti srečnejšo rok« pri izbori umetniškega oaobja. Priznavamo vaakomur pravico laarnege okusa in estetskega arrrulrt za gla*bo in kot taki odklanjamo staLišče kritike, ki pravi med drugim, da bi »petje ornenjemegi pevca v tretjem in četrtem dejanju mora Vi ugajati celo naJneol»rkane>šeTmj piskaču na dijaJškem stojišču. Omenjenega pevca amo že večkrat sliSati in m«, kadar je bilo foba tudi ploskali. Mislimo, da je izraz »neolikan« tndi neumesten, ka)ri izrazu zadovoljstva dajemo duika s ploskanjem, izrazu nezadovoljstva pa % žvižganjem in to šele takrat, ko pevec tvojo arijo slabo od-poje. In ta »slabo* je priznala rudi kritika, upamo, da neodvisno od nas. Z dnjaJSko£a stoji^čn S posebnim vlakom Ljubljana, 16. novembra Tudi pei nae vlada z,t olimpijado v Berlinu veliko zanimanje, kar je TazurnJjivo. saj ne smemo zaostajati za drugimi narodi v mogočnem razmahu telesne vzgoje moramo po nsjt>olj5i(b močeh sodelovati, da b<-tuda nasa mladina krepka, zdrava in pripravljena na težke naloge, Id jo čaka>i ko bo morala prevzeti od nafeoa pokolenjn nehvaležno dedšćino Tudi \T Jugoslavije bodo vozili na zimsko olimpijado v Gor miseh^artenkirchenu in na poJetno v BeT-Im posebni vlaki- Poročali smo že. da organizira »Putnik« poseben vltik na zimsko olimpijado. Vsi cstroSki bodo znašali z vožnjo v TT. razredu vred iz Beograda 2.900 Dm, ▼ tretjem razredu 2.3*0. hr Zagrebi v H. razrede 2560, v HI. razredu 2.300 Din. V Ljubljani se je pa zbralo nekaj izkušenih organizatorjev, ki bodo organizirali potovanje s posebnim vlakom n« o Urno i jado in v Berlin ter izlet Murichen, Nurn-berg in Salzburg in sicer od 5. do 14- av_ ■justa. To potovanje organizira poseben odbor športnega kluba »Planine«. Vožnja, hrana in stanovanje bo veljsjo samo 1.600 Din. V tem j€ pa zapopadena tudi vstopnina za muzej v Munchenu, o^led največje pivovarne in vstopnina na oiimr*i jsk i h ijrah, dalje enodnevni izlet v Hamburg, izleti z avtobusi po Berlinu in okolici, »gled Nurnberga in Salzburga in prevoz prtljage v BerHmi. Že glede cen bo imelo to potovanje veliko prednost pred drugimi še večjo pa v tem, da se bodo strnlki lahk i plačali v ofmih mesečnih obrokih po 300 i^in. Prijaviti se je treba najpozneje do 1. decembra na nasiov: Športni kh*b »Planina«, Ljubljana, Miklošičeva cesta W. Iz Kamnika — NaAe naročnike opozarjamo, da amo dostavo ntaega lista na dom po rasna. šalou zaradi tehničnih ovir začasno ox%o. din, pač pa amo poskrbeli, da bo >£Hoven. aki Narod« odslej izhajal tako, da ga bodo vsi naročniki v Kamniku Se isteg* dne popoldne dobili na dom po poiti. Trbovlje Na nekaj je pozabil — Na vse si pozabil, kar je nama dejal župnik, ko sva se vzela. Ljubezen vse veruje, ljubezen vrne upa, ljubezen.... ! — Ni pa rekel, da ljubezen vse požre. »SLOVENSKI NAROD« sabora. 1«. nvt-devam. da je va* čas dragocen, toda žrtvujte ga v interesa stvari nekoliko za kratek razgovor. Red bi vedel predvsem* ali je se vedno tako aktualna kriza gleda-heča* Ali nismo prehrodfK vsaj duhovne kri««? — Duhovne krize prav za pra* n*U m b£k>. Bistvo krize gledališča ni v tem. daje nekoliko manjši obisk, vse hrvira od gmotne jtrani. Proračun in subvenefije.. Nekateri kritizirajo repertoar, '^ani so nae n. pr obdolžili, da uvajamo >šund<, letos pa nam očitajo kulturni boljševizem. Glede tega »boljše vi zrnat bi hotel reci samo, da ne uvajamo ruskih pisateljev zato, ker » boljseviki, temveč zato. ker pač tudi mi ne moremo prezreti velikega ruskega, slovanskega, nam tako sorodnega naroda. Kako je z repertoarjem mladinskih iser in kakšen je značaj va£e nove igre? — Za mladino Je težko pisati. Zato tudi ni posebne izbire v repertoarju. Mladina je kriKena, pa tudi precej razvajena. Priznati je treba, da ao filmsl* predstave za mla- dino tudi na škodo obisku mladinskih gledaliških predstav. Gledališče pač ne more nuditi tolikšne pestrosti, kakor film. l>a ustvarimo ter postavimo igro na oder. je treba mnogo dela in žrtev, zato je v gmotnem pogledu težko konkurirati s filmom. Gledališče je pa tu in mora vztrajati. Moramo delati kLhib vsemu. In delamo z vero v gledališče. Moja nova igra se bo imenovala * Uboga Ančkac, vendar bo veseloigra. Kot osnovni rno^iv je porabljena pravljična snov o Pepelki Premiera bo v začetku decembra. Kakšno stališče zavzemate glede novih teženj, da naj bo mladinska literatura tudi realistična? — Mišljenja o mladinskih igrah so zelo različna. Mnogi pisatelji še vztrajajo pri tem. da je treba pisati za mladino pravljice, drugi pisatelji in tudi teoretiki pa mislijo, da je treba tudi v otroški teater zanesti realističen repertoar in obravnavati probleme sodobnosti na način, otrokom razumljiv ter jih tako pripraviti in vzgojiti za bodoče obiskovalce gledališča in za življenje. .Jaz pa mislim, da je treba dati otroku lepo pravljico, v kateri Je tudi vse polno zdravega življenja. Poskusi realističnih mladinskih iger niso mogli prepričati kakor gledališče lepe. bujne pravljice. Koliko ste prav za prav že ustvarili za naš oder? — To je deveto moje delo skuj>no z dramami. Prva moja mladinska igra so Petere kove poslednje sanje. Napisal pa sera še Triglavske hajke, Princesko in pastirčka, Jurčka Jsrce igračk. Kralj brezpravnih« Kulturni dogodek v črni mlaki in Bratomor na Metavi. Vstopil je režiser prot. Sest. — jNo zdaj se pa ^e vidva pomenita! pravi ravnatelj in se že zopet pri bira v svoje delo. Umaknila sva se mu v drugo sobo. Kakšno mnenje imate vi, gospod profesor, o novem delu? — To je vesela stvar, dobra. Posebno moram naglasiti, da se povsem razlikuje od starih mladinskih iger. ki je v njih svet razdeljen na dobre in hudobne. V tem deta ni tistega surovega smešenja, kakršno je veljalo _ in še velja v nekaterih nemških mladinskih igrah — za humor. Ce je teater kateder, tedaj naj daje tndi mladini duševno hrano v estetični obliki in naj nudi zdrav humor. In mladina ljubi °aš taksen humor, vesele, prisrčne, res do srca segajoče stvari, kakršna je ta Goiieva igra, ki vsebuje vse odlike del našega pisatelja in pesnika. V tem je toliko poezije in lepote, da se skoraj bojiš, da ne ho preveč za otroke, na drugi strani pa je zopet toliko veselega, a ne za Lase privlečenega, da je delo vsekakor dognana stvaritev. Govoriva še o gledališču. Prof. Seat mnogo potuje vsako leta Pa pravi, da >e naše gledališče dobro. Celo zelo dobro. Kdor hoče pravilno oceniti naše gledališče, mora pogledati tudi malo čez mejo. Jaz si pa mislim, da bi moral pogledali tudi nekoliko za kulise našega gledališča. Videl bi nase kulturne delavce, ki so vprezeni v kulturno tlako noč in dan. 28 LJndi in neprestano premiere. Vaje, skušnje brez oddiha vso sezono. — Dta. in kaj pomaga vse to- pravi prof. Sest malo resignirano. — Kriza! Ko pa ni subvencij! Saj je gledališče Se precej dobro obiskano, toda samo to ga ne moro rešiti! — Še je boder, toda čudež bi bil, če bi ti Uudje ne bili prej ali alej živčno povsem izčrpani. Prof. Sest mi je povedal mimogrede, da je prišel zjutraj delat in je pripomnil-' Pa sem moral pozabiti na vse- zdaj ie večer in še nfsecn kosil... Sel je zopet delat, čim sem odšel. y rav-navnatehjevi pisarni je pa šklepetal pisalni stroj in na odru, v rež*ser>evi sobi, povsod so odmevali zvoki dela. Zvočni kino Ideal PBEMTERNI KINO Danes ob 4.. 7. in 9-15. zvečer v nedeljo ob Jk, 6l, 7. in 9.15 premiera velefHma »Brez dr r A I I po slavnem romanu Hectorja Maloca-Sodeluje največji pevec sveta, slavni bariton VANI MARKU in mari Robert Ltneu. V nedeljo bo ob •Ml. matineja. Vstopnina: Dm 4J0, 630 in 10-. Stari in mladi kralj Ljubljana, lb. novembra. Film »stari in mladi kralj« z Emilom Jermingsonom v glavni vlogi je umotvor filmske iimetnosti. kakršnih poznamo selo ma?lo. Samo ruski Hudožestveniki znajo postaviti na oder tako dovršeno izklesane like. samo njihova do globine zajeta igra ti pričara tako resnično življenje na oder. kakor ga vidiš v tem filmu, v tej visoki pe^mi pruske discipline, pruskega duha. Če hočeš videti in slišati, kdo in kako je klesa] temeljne kamne za mogočno stavbo nemške države, pojdi pogledat ta film. In če hočeš razumeti od kod trde. pa vendar velike osebne vrline slavnega pruskega kralja Friedricha Velikega, moraš videti, kako ga je njegov strogi, da ne rečemo naravnost brutalni oče. neizprosno dušeč v sebi očetovo ljubezen vzgajal in vzgofil. Pravijo, da je to eden največjih in najdražjih filmov nemške filmske industrije, saj je veljal nad pol milijona mark. Razumljivo }e to tem bolj . ker tu ne gre samo za izredno bogato opremo, ogromno število sodelujočih in dovršeno režijo, temveč tud' to. prikazovanje nemškega duha. nemške moči. discipline in organizacije, V svo_ ji kulminaciji, ko da kralj Friedrich Wtr* helmu obedavti najboljšega prijatelja tvojega sina. ker mu je hotel pomagati čez mejo v Francijo, da bi se umaknil očetu-tiranu in ko mora prestolonaslednik i« svoje trdnjavske celice skozi zamreženo o«kno gledati, kako pade prijateljeva glava pod krvnikov in i mečem, te pretrese film do dna duše Ko pa pokaže spretna režiserjeva roka ob zaključku lepo glavo mladega kralja z energičnimi potezami in »repi m i. velikimi očmi. ko postaja ta glava vedno večja, vedno bolj kraljevska in dostojanstvena, se ti odkrije vse tendenca filma Leopold Medvejšek 70 letnik Trbovlje, 15. noveaiirjra-Le malo jih je v tej starosti, ki bi bili kljub trdemu delu in skrbi polnemu življenju še tako čili m zdravi kaicor je naš jubilant. Ne mine dan. da ga ne bi sreca-vali n-t cesti še vedno mladostno čilega in urnih nog, kakor v onih lepih časfh, ko mu je bilo šele 20 let. Jubilant izhaja fZ atare trboveljsko rodbine Pustov. Kot Y7 leti mladenič je vstopil Medvejšek leta 1881 kot kliučavničarslri vajenec pri radniku v službo, po treh letih pa je bil že r>omoenik in koj nato tudi strojevodja. Zaradi izredne pridnost:, iznajdljivosti in zanesljivosti je jubitot hitro napredoval, že v naslednjih letih je bil imenovan za paznika in sicer prvotno v strojnem skladišču, 10 let na.to pa za strojnega pazniJc*. Po 51 letnem delu rn službovanja pri trboveljskem rttdaiikn je stopil leta 1002 v zaečfcuženi pokoj. Zamnivo je poaHoftati Jrihflinfa pripovedaje o starfli čaarth, o £ftr\jeDjQ pred 40, 30 leti v Lrt)orstjBlLi dolini, tndi taScrsA ni bito va*aga v rjodje bffi vendarle bolj zadovoljni, ao danes. Takrat de niso poznali modernft •trojttifli naprav, niti beoeiiMdcflL, niti parnih strojev, se manj pa vrtaJrdh kladiv te t—fcrih drč. Premog ao pietalag bodtel ročno, ali pa a konji, puguato ao ga pa vo. mmm is jame tndi a sa*mi aVr^mcarni. I^Jsn^a ao delali bolj primitivno^ pa tndi žrrefi bofj akrornno. S tetmi&niro najpredkosn pa napreduje tndi življenje tn baJ radi bagm, pravi jubilant, je vesel, da nI več v aktrml afaflbi, ki je danes mnogo težja in odgovornejša kot je bfia pred desetletji, asj stari brzini, s katero se danes vrti kolo časa. ne morejo več dohajati. z*to odhajajo... JofaDant živi že 47 let v najsrečnejšem zakonu a svojo življenjsko družico Marijo, rojeno 2onta. V zakonu se jima je rodilo li otrok, ki so razen enega že vat preskrbi jeni. Nedvomno se jima bo smčala se vroča želja, da bosta v zdravju. sreči in zadovoljstvu proslavljala Se zlato poroko in nato se mnogo srečnih, zadovoljnih let, kar jima ia srca želimo tudi BDBa Takse na račune Ljubl>ana. 16. novembra. Časopisi poročajo, da se bo poostrila kontrola nad temi taksami. Popolna kontrola je nemogoča. Zahtevala bi preveč oaobja ie nadlegovanja. V trgovskih organizacijah se čuje o reorganizaciji nekaterih taks. Dobro bi bilo. da bi trgovstvo zavzelo 0 tem svoje stališče. Merodajni krogi naj pa uvarujejo želje prizadetih* Cene, po katerih se danes prodaja, ao ie tako točno kalkufcraae, da je nemogoče zntžari jih. Zakon sicer zahteva, da mora odjemalec sam zahtevati od prodajalca, da ena rastavi kolekovan račun, a v praksi je baš narobe. Če že prinese trgovec tako taksno knjižico, da napiše račun, mu odjemalec že v naprej pove, da takse ne bo plačal. Kako naj pa trgovec kalkulira cene? "Vzemimo primer" 1 m podloge stane Din 22.—. če krojač kupi 1 m blaga, mu mora trgovec izstaviti iksvran račun za 50 pata. Kako pa naj trgovec ve, ali bo prodal 10 krat po en meter plačal 10 krat po 30 par? Ali bo morda kakemu boljše situiran emu obrtniku prodal skupaj 10 m in plačal k 1 Din? Če že mora trgovec plačali ta davek poleg vseh drugih, moramo omeniti, de je nelogičen. Nadalje povzroča nepotrebno delo- Ce proda 1.5 m blaga po 20.— Din, vendar ni treba pisati listka, kar lahko izračuna vsak otrok. Sedaj pa mom za vsako malenkost pisati listke. V ipeceriji si odjemalec lahko pomaga da namesto 1 kg, če stane preko Din 30.— kupi samo S kg. na je stvar opravljena. Ali se ne da ta davek urediti kako drugače? Ali se res mora na ta način iztiskati denar, ki najbolj zadene najannmaanejše? Če kupi bogatin preprogo za Din 10.000.— ne pomeni taksa 1 Din nič. Č pa kupi siromašni obrtnik nekaj blaga, mora plačati takso, ker trgovec vendar ne more pri vsakem metru plačati §e takse- Kako naj s« plačuje ta davek na predmete, ki imajo že določeno stalno ceno, kakor sukanec, svila itd. afc radi v drugih strokah razni predmeti? Zdeti bi pač - bik), da bi država poslušala nasvete pridobitnih krogov, ter če že mora ta nelogični davek biti. da se m uredi na kak drog način. Otroci ujeli ranjeno srno litija. T6. novemtora. Včeraj dopoldne je bQ na ponoviSkem velerx>sestvTi velik lov ki ao se ga odele. žffi tudi nekateri lovci iz Ljubljane. Vse jutro je bilo v loviSču zelo živahno in je pokalo kakor v hrrSki vojni. Okrog 10. ure dopoldne je slo skozi šv-arčevo hoato, tOc nad ielezziiSko progo v Gradcu pri Litiji, več graJftcih dečkov. Nenadoma je pritekla mirno njih čreda srn tm srnjakov. Za njimi pa sta se podila dva lovska psa. En srnjak se je z drznim begom resu do obrežja Save in ker ni pasji lajež za njegovim hrbtom pojenjal, je planil jadrno v Savo, ter jo preplaval, potem jo je pa Ubral po desnem savskem bregu proti vasici Breg, kjer je izginil v goščavi. Pri železniškem tiru pa ae je ostala tropa raztepla v šumoviti breg. Trije učenci litijske osnovne šole Uhan 1. ter Vrhovčeva Lojzi in Joži ao pa spazili pozneje v skriti mlaki pod železniškim tirom, blissu predi In ISkih stavb ranjeno srno, ki je krvavela pri vodi in si Izpirala race. Ker je imela prestreljene noge, ni mogla več zbežaU. Dečki ao srno zlahka ujeli, naložili so si jo na rame in jo odnesli k lastniku lova znanemu nimrodu dr. Premrovu Ivanu ki je u otroke po hvalil in nagradil. Posledice zaščite kmetov Ljubljana, 16. novembra ie tofcfco pise o zaščiti kmetov, na bo nanecno, če se tudi javnost malo pove, kako je s tam v praksi V strokovnih tistih ta je to že sicer večkrat obravnavalo, toda te liste čita jo le trgovci. Predvsem je treba omenita, da so bi& trgovci zaradi moratorija največja ali celo edina žrtev. Vprašajte samo trgovce v Zagorju. Trbovljah ia Hrastniku, koliko so izgubili. Kar je v knjigah, je skoraj ase izgubljeno. Pa ne le v teh krajih, temveč splošno. Brez kredita ne gre poslovanje. S tem moratorijem se je meogrm dala potu ha, plačilna morala je silno padla. Le redki so se ljudje, katerim se lahko kaj malega kredi tira. Obrtosci na deželi predvsem krojači, čevljarji mizarji m drugi, ki imajo dobiti od kmetov precej denarja, ne dobe ničesar. Navada je bila, da je n. pr. krojač sil čevljar napravil kmeta obutev in obleko ter čakal do jeseni sia droge priake na denar. Sedaj pa tisti, ki bi lahko plačat, ne plačajo, ker si kar samd sugerira jo, da dolgov ni treba plačevati. Tako obrtnik ee more več delati na dolg. ker bi ne dobri plačila, ne more vzeti blaga na kredit, ker mu rudi trgovec v tskm razmerah ne more kreditirati. Tako nosi trgovina in obet vse posledice. Kmet takorekoč na ničesar izgubil, kar dolgov ni plačal Te izgube gredo v rmhjooe. Kdor je kaj kreditiral, ima izgubo. Ce bi se nekaterem odpisali davki aa 10 let, bi Šele pokriti izgube. Sedaj je kmet in obrtnik ostal brez kredita Dolžnikom od mogoče do živega. Kako je s to sresrjo v praksi, nam pove resnečen do* gonek. Trgovec X je po osVatafcs dal opominjati več odjemalcev, ki ao bih že dolgo dolžni. Odvetnik je na Dm. 20.000.— res isterjal Din 0.000.— a račun je znašal Dm. 11.000.— Trgovec ima sedaj čast plačati še 2.000.— Din rn svojim dolžnikom odpisati ▼ knjigi 9.000.— AM rri boljše, da sploh nikogar ne terja ah opominja? Kaj naj stori obrtnik na deželi, ki ima od kmetov dobiti mase zneske po Din 300.— 250.— 300.—? To se da sicer t storiti, voda vsaka tožba stane okoli Din 300.— Kje naj vzame dr-nar? In če bi ga ur.el, ali naj za n. pr. 20 dolžnikov riakira še Dan 6.000.—? Toro i rtič- Zaradi takih in enakih razmer mor i prenehati vsako kreditiranje m zato tud ni dela, ne zaslužka. Naj sc že uredi t" vprašanje na ta ali drugi način Milijonske škode, ki jo trpi zaradi tega trgov*tvo i" obrtništvo, ne bo nihče poplačal lrvrete o H iagub so le nabavljalnc zadruge, ki nič ne kreditira>o odnosno, ki nc morejo ničesar izgubi ti. Vseeno se je pa našel tak rad m gar. ki hoče zadaviti vse trgovce. Alpinistična šola TK Skale Ljubljana. 16. novembra. Veliko število planinakih nesreč, ki jim je najčešće vzrok alptnistiera n^iz«br-»_ Ženost naših planincev. jV« dovedlo T. k. Stealo. da j*« pneel preteklo zimo z alpinistično šolo. ki naj uvaja obiskovalce gor^ v alpinisti ko in jih vzgaja v prave alpini. Ste, Isti nagibi vodijo T k. Skulo tudi letos, ko namerava nadaljevati l pričetim delom in to tem bolj, ker je juiftlui obisk lanske alpinistične šole doknxal, da je to delo T. k. Skale potrebno in z*tr. rjeno. Obiskovalci bodo prejemali alpinistično znanje iz predavanj, ki se bodo vršila v zimskih mesecih v dvorani, ki bo name nom čim najbolj ustrezala. Predavanj*. katera bodo spremljale skioptične slike, bodo seznanjala poslušalce z našimj go. razni, zvedeli bodo nekaj zgodovine n»š«» zemlje, o vremenu, o nevarnosti, ki pretijo planincu skoro na vsakem koraku, o Živalstvu in rastliiistvu v naših alpah, o higijeni alpinista, o prvi pomoči v nez. godah rn o reševanju v gorah, o planra-cevi oprema, o plezalni tehniki in se o marsičem, kar mora vuakega planinca zanl matu Vrsto predavanj bodo .sr*omla.dl saldjučile praktične plezalne vaje na Turncu, ter bo absolventom plezalnega tečaja dal klub možnost, da lzvrsrjo par plezalnih tur v drudSbi naMh najboV£t>ti plezalcev v naših gorah. Natančen program iole ter kje rn Tterlaj se bodo predavanja vršila bo T. k. Skala še pravočasno objava. Prijave pa sprejema klub že sedaj m jSh je treba postal na naslov. T. k. Skala LJubljana, fflom Jkova uL 1, najkasneje do 15. decembra 1035. Verižen Je s hranilnimi knjižicami Ljubljana. 16. novem hm Ko so prišl. pred leti številni naši ih knjižic. Sp*>redno s koncesljomran!mi v c-ami so se pa pojavili tud! zakorn kupče-valci. ko so začeli na d.bc j k , rnešetariti s knjižicaini in odirati pr dajalce, ki tiO biL m so še često priMljeni prodati vlogo znatno pod ceno \ erizenja so se na ste/aj odprla vrata in kupnji i hranil n i nii Lujkzicaroi pod oko bujno cvete. V zadnjem času se jc pa pojavda nova vrsta veriinxkov a huaiiilniinu knjižicami. Pojavilo se je več spretnih agentov, ki kupujejo knjižice ra % aH celo 100 % vrednost. Seveda prodajalce kaijižicc denarja ne dobi, ton več na roko gotov delež, ostalo mu je pa obljubljeno v obrokih. Dva tri mesece dobi res izgovorjene obroke za ostak denar se pa običajno obrise pod nosom. Tožba v taketn primeru nc pomaga, ker ni verižniku kaj vzeti. V zadnjem času se je na policijo zateklo po pomoč ae mno_ go opeharjenih žrtev. Policija je zato postala prfzorrui in ie te dni prijela dva taka prekupčevalea, pr. k -i en h je zaplenila cd sveženj |i i a i iTIlSJfc IcnjHžic z raznitni vfogtami od 5 Jo 90.606 Din in ie več. Lgotovila je, da sta ftl več rneaecev' tovila kal;ne v svoje rnreže Pra izkava proti obe4na ;raja ŠC 14 dni in bo s kratkem zaključena Oba bosta iarooena aodiaou. Iz Litije — Is aprtae kronik«. M#«d tednom m« ni kazalo da bomo i m« K na Martinovo nedeljo tako kapo vreme Zaradi dežja so odpovedan is Laškega tamkajanri rportniki našim nogometašem povabilo za goatovanie. Na našem športnem igriSču pa Amo imeli v gosteh nogometaše SK Babovo iz (Jelja. Igra je bila precej napeta, zmagali pa >o Litijani x lepim reznrtatom o S. To po* je brani] prvič v prvem moštvu mladi vratar Denko Reber, ki se je dobro sksjsjsi. T«k-mo je sodil g. Spieez. I^judi. ki jih je privabil krasen solnčen dan, pa Je bilo tudi dovolj. Športni klub je začel v dvorani na Stavbah s pesnimi vajami. Plesna £ola je v majhnem kraju, kakor je Litija, važno družabno središče, obenem pa tudi šota ].-t~-ga vedenja za mlade ljudi. — Nabiralna akcija za fcokolskega Hikla?-ia. Največji praznik nase mladine je Mi-kla v ž. Prosvetni odbor SKJ je na svoji ponedeljkovi seji že sestavil točen program prireditve. Te dni se bosta z^laali pri varh rodoljubnih družinah in prijateljih sokolske deee zastopnici Sokola. Naj ne bo ni kogar, ki se ne bi vsaj z majhnim darom oddolžil za lepe mladostne opomine na sv. Miklavža in pri i zmogel do miklavževanja Stran 4 »SLOVENSKI NAROD* sobcrp. 16 novembra 19-5 St>V 261 DNEVNE VESTI v Split«. H* pobudo odbora Jadranske Straže v Splitu bo postavljen na obali, ajsr je požiralo truplo blagopokojnoga kralja na povratku v domovino spomenik sveti mik kralju mučeniku, na katerem bo gorela kraljeva večna luč. Svečano odkritje tega krasnega spomenika bo 7. in 8. decembra in svečanosti rodo prenašale vse tri naše radio po&taje. - Velike svečanosti akademskega A •raki u ba v Beograda. Pod pokrovi t eUetvom kralja Petra II. in predsedstvom kraljeviča Andreja priredi Akademski Aeroklub kraljevine Jugoslavije jutri v Beogradu velike svečanosti. Kraljevič Andrej bo kumova) zastavi akademskega Aerokluba. kraljica Marija to krstila prvo motorno letalo kluba, potem pa bo povorka po mestu, ki se Je udeleže Studenti \i Beograda, Zagreba. Ljubljane. SuboMee in Skopija. Tudi iz Ljubljane se udeleži svečanosti mnogo Studentov. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem teh svečanosti znaten popust pri voznini po železnici. — Seja plenuma SSS. Danes popoldne bo v Zagrebu seja Saveza športnih savesov kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu te za ves naš sport važne seje ie zakon o organizaciji sporta, sklicanje kongresa jugo-slovenskega sporta, mediteranske igre v Marseillu leta 1936. vprašanje dveh novih športnih savezov. jugo slovenskega kaja?ke-ga in jugosiovenskega drsalnega saveza poročilo komisije za tisk SSS in vprašanje službenega glasila SSS. Iz LJubljane se udeleži seje generalni tajnik Jugosl. zimskega športnega saveza g. Joso Oorec. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telet. 2730 Zopet nova borka pri kateri se bo zabavala vsa Ljubljana! Fritz Schulz, F. Bresaart Baaie Bajrsonv, TI bor HaJmav v veseli glasbeni komediji ANIMATOR Dopolnilo najnovejSi zvočni tednik. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 tiri jutri (v nedeljo) ob 15, 17, 19 in 21 Uri 200 Din v gotovini in še dvoje tolaiilnih nagrad tistemu, ki pove najboljši filmu prikladni slovenski izraz za besedo »Animator« Pogoje za podelitev pove uprava kina! —Novi telefonski imeniki. Z odJokom ministrstva poŠte in brzojava je dobilo lugo-•dovensko novinarsko udruženje, sekcija Beograd izključno pravico izdanati telefonske imenike za vso državo in sicer 7» leto 1986, 1037 in 1988. Zalo ministrstvo samo v teh letih ne bo izdajalo telefonskih imenikov, pa tudi n*bče drogi jih ne sme i*" dajati. — Nagradni natečaj sa osnutke lepaka Ljubi ja nekega vetesejma. Uprava vele. sejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega veleeejma v letu 1936. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litograflčni tisk. največ v dveh barvah. Format osmi tka naoru • Usegati 70X100 cm. Besedilo: XVI. veleaejem v Ljubljani, 30. maj — junij 1996. Crtce besedila mo_ rajo biti dobro čitljive. Avtor prvona. grajenega osnutka je zavezan sestaviti v ntografičneon zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih. Na tečajniki morajo poeluti z geslom opremljene osnutke do 15. decembra t. 1. opoldne ravnate lj^tvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v zapeča. t eni kuverti^ na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in ne odkupljene osnutke lahko dvignejo natečajnlki med 15. januarjem in 1. februarjem 1936. Predvidene so sledeče nagrade: ena za Din 2.000. ena za Din 500 in dve po Din 250 Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa. čim predloži litografičini zavod poiz-kusni odtis. Uprava Ljubljanskega velesejma. MATINEJA V KINU SLOGI danes ob 14 uri in jutri ob 10.30 dopoldne. Demon RasDtitin iui n,HkNu Enotne cene 4.50 Din — Napisi za prepovedano vožnjo, iz Frančiškanske ulice proti Tyreevi cesti je izvoz prepovedan. Toda vsak tega ne ve, niti ne more opaziti tozadevnih napisov, ker so nepraktični in zaprašeni, de te pa opazi stražnik plačaš kazen. Ali &1 5e nihče videl, kako je Celje napravilo zelo praktične napise v takih ulicah? Te tablice vise čez cesto ter imajo poleg napisa »£top!« ie aasMhsa ah avto ali bicikerj. Tako tudi nepismeni lahko pogrunta za kaj gre. Na HribarjVvem natoreiju so enkrat postavili kole. da zabrani jo voznikom vožnjo. Prav. AJS zabranjeno je tuđa kolesarjenje. Tudi prav! Toda kolesarji ne morejo tega vohati, nago je treba napraviti napis: »Kolesarjenje prepoved*_ no« ne pa da se prakticira kakor sedaj pri Marijinem trgu lov na nesrečne kolesarje, ki jih kaznujejo menda s 75 Din. Kolesarji plačujejo za koles davek, imajo neprijetnosti s prijavo koles, morajo vedno nositi s seboj legitimcvjo itd- Torej napise, želeti bi samo bilo. da s dotični, ki se jih to tiče. tudi vzamejo vae to k srcu ter urede kar je treba. — Srebrna poroka. Jutri praznujeta n« Viču H. 154. srebrno poroko posestnik in železničar g. Matija Petrič in njegov« soproga Marija 9ka vijence štejemo med najstarejše naročnike. Splošno priljubljenima zakoncema ob 25 letnici poroke iskreno čestitamo z Zeljo, da b» zdrava in srečna dočakala še biserno poroko. — Tečaj angleškega funta. V borznih po« ročibh čitamo vsak dan tečaj za angl. funt Din 216 — 217. To je morda uradni tečaj Narodne banka Naj nam kdo pove. kje se dobe funti po tej ceni? Funte smo morali do pred kratkim plačevati po Din 235.— sedaj so pa že po Din 344.— Narodna banka ljubljanskim bankam nc daje nobenih deviz v angl. funtih, torej se mora kupovati na črni borzi. Carina sama zaračuna vrednost blaga, če je iz Anglije po Din 344.— aki vsaj 234— Za koga veljajo torej ti tečaji? Prosimo pojasnila. — Hrvatski planinci na Sv. Planini. Hrvatsko planinsko društvo »Runolist« prire* di za svoje člane izlet na Sv. Planino v Zasavju. — Govedina po 4 Din. V Šibeniku so cene mesa močno padle. Včeraj zjutraj je prodajal neki mesar govedino po 4 Din kilogram. — Italijanski odgovor na sankcije. Kot odgovor na gospodarske sankcije so dobili italijanski parniki. na katere so nakladali v Šibeniku les, nalog naj jutri opolnoči ne* hajo nakladati les hi odplujejo nc »lede na to ali so natovarjeni ali ne. — »Misel in delo«. Uredništvo sporo&a na številna vprašanja, da je prv;i številka novega letnika že v tisku in d.* izide ta teden. Med drugim bo vsebovala zanimivo razpravo senatorja Ivana Hribarja o Stje panu Radiću in Antoninu švehli ter na. stopno predavanje docent:> drja. Stojana Bajiča >0 osnovnih problemih delovnega prava«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno, nekoliko hladneje vreme Včeraj jc znašala najvišja temperatura v .Splitu 14. v Skopi ju 12, v Zagre bu in Beogradu 10. v Rogaški Slatini in Sarajevu 9. ▼ Ljubljani 8.8. v Mariboru 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.1. temperatura je znašala 5.8. — Družinskega očeta pogrešajo. Čevljarski BtOJSter g. Zelič Anton v T.oki pri Zidanem mostu je preživljal težke Čase. Raz- rvano irosjH)daFNtvo. pomanjkanje dela in še druge neprilike so povečale njegovo bedo. Bil je poročen in imel tri šoloobvezne otroke. Domačini pripovedujejo, da jim je Zelič dejal ob neki priliki, da bo šel težo razmer v Savo. Sedaj ga že pogre-^a-Jo nad 14 dni. Obveščene so varnostne oblasti. Kdor bi kaj vedel o njem. naj ;avi to užaloščeni soprogi, ali pa občini Loka pri Zidanem mostu. — Krvava ljuba\*na tragedija. V Zlaluru je bil včeraj ponoči težko ranjen uradnik zagrebškega statističnega urada in slušatelj univerze Milan Hitrec. Nu,nj je streljal brivski pomočnik Amrund Ruoelj. in sicer za-nadi dekleta.. Hitrec je bil večkrat v druižbi neke zagrebške študentke, v katero je Ar-munal Rucelj do ušes zaljubljen. Tudi včeraj proti večeru jo je Hitrec spremi! domoT, zaljubljeni brivski pomočnik ga je pa počakal in trikrat streljal nanj. Težko ranje* nega Hitreca so prepeljali v bolnico, napadalca pa aretirali. Iz Ljubljane —lj 1'roslava narodnega praznika bo Kakor v&ako leto v nuneuju no vio airakeg.i koncerta, l. december bo pa »toeasno prieetek Obrtniškega tedna. Namen te obrtniške akcije je naši širši javnosti že znan o° ianelun obrtntiskib ptrhremtoer. Ra" zen drugih večjih proslav našega <>brT'» Stva v glavnih dneh Obrtniškega tedna bo modna revija najaktualnejša, o njej bo govorila v«a Ljunljana. Revija, ki se bo vrStfaa vee dni od 1. do 5, decembra, dvakrat dnovno, rauen 1. decembra, ker bo ta večer rezerviran za novinarski koncert, bo dala vsem slojem našega meščanstva pregUedno afiko, kako se Cio vek okusno in času primemo obtece. KAVA — MOTOH. dnevno sveže pražena, Ljubljana, Vodnikov trg 5. —4j čudni aaupoO! Ah bi ne bil že skrajni, čas da se Usti imenitni kažipoti v Dalmatinovi uhm nadom este z napisnimi tablami? že leto in dan stoje ti stebri obtoženi a kockami na unci tako, da smo se jim menda že privadili. V splošnem je tudi ta ulica nekak unžkum sredi prčevita joče LJubljane. Morda bi se le dalo govoriti z lastniki famozne hišice, da se taka ulica moderno uredi. Knonari stropno poslopje nekadanje vojaško skladišče je podobno kaznJtancl. pritlično poslopje je pa prava sramota za Ljubljano. —lj Vetlk dogodek na Tržaški cesti... Poeuli so jo z gramozom. Takšni dogodki so silno redki, zlasti na Tržaški cesti, ki je navadno razrvana kakor vojno polje. Pno* kije in pritožbe ne zaleže jo, saj pravi pregovor, da je bog visoko, cesar pa daleč. Zdaj moramo biti seveda neizrečno srečna ter veseli, de je cesta posuta. Tega dogodka se borno lahko veselili, dokler ne bodo avtomobili razrinili gramoza, ko bomo lah# ko ugotavljali, da tudi najdebelejče blato nt najhujše zlo na naših cestah. —i j Z našo pošto ni vse v redu. Poleg drugih nedostatkov je treba vsaj omeniti telefonske celice. V eni teh celic, ki so vsej prej kakor vzorne, je slušalka že vsa polomljena, da spada v staro Jaro. Imenik naročnikov je le se kup raztrganega papirja. Ari bi ne bik> mogoče nabaviti nov imenik? Saj vendar pošta sama izdaja imenike ter bi že morala od časa do časa to knjigo izmenjati. Celice same so pač žalostna reklama. Kdor je v tem tesnem prostoru, ftak lahko čuje vsak pogovor iz vsake celice. Tujci nas morajo pomilovati. —lj Kako se bo to uredilo? Merodajnim krogom bo morda znano, d« je na$a soseda Avstrija uvedla za vojaštvo stare distinkcije, kakor smo iih nosili mi svoiečasni avstrijski vojaki. T'službenci na^ih sodišč p* nosijo prav take distinkcije kakor avstrij- ska vojska ter bi že zato bilo treba to urediti. Zgodilo se je. da je na Jesenicah vpra* šal Avstrijec takega uslužbenca, če je iz Avstrije. Nekdo bo pač moral biti tu, ki se bo zanimal tudi za take malenkosti. — V zadoščenje nam je. ko vidimo da je orož-ništvo v zadnjem času tudi dobilo namestu starih avstrijskih zvezd nove označbe čina. Naj se torej to uredi tudi pri sodnijskih uniformiranem. KINO UNION Telefon 22-21 Danes ob i<> 19.15 in 21.15 Jutri ob 15, 17, 19, 21 url Največji triurni operetnega odra v zvočnem filmu! Melodije in plesi, ki jih pozna ves svet ! CIGAN BARON • Glasba Johann Strauss Produkcija: Ufa Igrajo: Adolf VVohlbruck, Hansi Knoteek, Gina Falkenburg Danes ob 16 Jutri ob 10.20 Matineja KRALJ DŽUNGLE. Vsi prostori po 4.50 Din —lj >Druga< Martinova sobota. J utr. Lh."Oo meščani praznovali Martinovo nedeljo še miio-'-.. bolj edoves-iio. kakor ao >■ pred tednom, kajti jutri bo v resnici pra vi datuon. To se je poznalo tudi ane$ na živilskem trgu, ki je bil bolje za-Lozen ka kor pred tednom, P Iti o dobro je bi! zatožen perutninski btg. kjer je bilo dane*. mnogo puranov in precej ?osi Mno»o je bilo rudi zaklane perutnine, ki se pa seveda na nič pocenila. Nekoliko cenejSa «?e je zdela živa perutnina. toda sani« u v ozona. Bosanci so zajozili trg zelo dobro s purani, ki 60 jih prodajali po SS Din komad. Tu $e je zdelo nekaterim gospodinjam poceni ter so. ee precej gnet le okrog prodaja'cev. Toda purani vseeiv neo bili tako p<»ceni. ker s*.> bili lahki in suhi. kakor da so ime1' ^hujševalno kuro. Dobro je r»t] tudi 7,aLožen ^elenjadn tTjr, na sadnem trgo je pa bislo poe«bn« mnoifo jabo-Ik Gob ni več. Cene 90 v 3plo? nem nespremenjene Tu«!i krompir na dt-t>e!n se še ni podj*ažil. čeprav so oel;a*e: napovedovali podražitev. Danes Bo g« ;i kateri ponujal; celo nekoliko cenejše^ In siioeT po 70 par k?. Bi]o ga je man j P'.' prodaj kakor prednje tržne dni. Tudi *e Ija m več toliko naprodaj, kljub temu se pa se ui podražilo. —lj Drušh-o »Soča« matica v Ljubljani — popularna Ijutiska univerza, ki si je v iS letih pridobila mnogo prijateljev in poslu-ia4cev na rednih sobotnih predvajan iVh. bo otvorilo v soboto 16. I m ob 20.30 v salonu »Pri levu« XVI. sezono. Ta večer bo predaval društveni častni predsednik dr. Dinko Puc o zelo važnem vprasan ju: »/>r-žave v gospodarski borbi*. Na ta otvorit* veni važni proda vatel iski večer vabimo ne le vse nase člane, ampak tudi prijatelje in vse ki se za to predava-nje zanimajo. Vstop vsein prost. — lj »Nabiralna dnevan mestne ot.eiiie ljubljanske, da uabere kolikor mogoče sredstev za podpiranje brezposelnih in drugih revnih |>otr»»bnih ljubljanskih občanov. Ivo Sta dne SI. novembra in 1. decembra t.l. Ta dva dneva bodo mestni uslužbenci pobirali pnsj>evke po hišah. javnih lokalih in ulicah. Nabiranje *e to vršilo s proda o kuponov po Din 1.—, 5.— in 10.—. Od dobrega uspeha te akrije bo v precejSnji meri odvisno kako ho mogla mestna občina letošnjo zimo razvijati svojo >Pomožno akcijo«, zato prosimo, ponovno rsa društvi, da ne prirejajo na ta dva dneva nobenih podobnih akcij. — 1- Boiirnica siromašni deei. Uprava občine Vič priredi ob sodelovanju vseh internih društev in korporacij tudi letos svojo tradicijonalno božičnico siromašni šolski deei. Ker sredstva občinske uprave in dru-Stev nikakor ne zadoščajo za to akdjo. se odbor za prireditev božičnice vljudno obrača na vso viško javnost, da to akcijo čim izdatneje podpre. Prihodnje dni bodo posebni pooblaščenci z nabiralnimi polarni posetili vse stranke v občini s prošnjo, da vsak po svoiih močeh podpre to prepotrebno akcijo. Vsak najmanši dar je dobrodošel. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. V »°-kolskem in društvenem domu. kakor tudi na igrišču S K Reke se bodo vršile v ta namen prireditve, na kar odbor že danes opozarja javnost s prošnjo, da se istih v Čim častnejšem številu udeleži. Pomagajmo siromašni šolski deei. ker ■ tem pomagamo sebi. Odbor. — Vae krajevne prireditvene odbore, ki so izvedli v dneh 9. in 10. t m nabiralno akcijOf polivamo, da nakaiejo podpisanemu na čekovni račun Poštne hranilnice št. 14081 nabrane prispevke in ladevno poročilo. >Bran-ibor< — osrednji odbor, Ljubljana. —lj Z oiirom na daaašnji Slavnostni akademski ples in n vodni koncert ob priliki 50 letnice GMD pod pokroviteljstvom Nj. Vis kraljeviča Andreja podaja pripravljalni odbor občinstvu še naslednje informacije: Kakor je že bilo poudarjeno, bo prL reditev vkljub svojemu slavnostnemu zna-oaju izvedena vseskozi v demokratičnem duhu, zato naj si nfkdo ne dela predsodkov glede obleke. Gospodom zadostuje temna obleka, dame pa se lahko borz pomisleka poslužijo svojih običajnih družabnih toalet. Prodaja vstopnic in rezervira, nje miz ves dan od 9 zjutraj dalje na Taboru, telefon 25-11. Radi sprejema zaatop-n:ka Nj- Vis kraljeviča Andreja naprošamo še enkrat vse cenjene posetnike, da ae drže točno ure prvčetka. ki je določen na po) 21 —lj Razstava risb slikarja Franceta Kavčiča (17t>2 — 1838), znamenitega našega klasicieta, bo v nedeljo, 17. t. m. ob 11 v Narodnf galeriji; razstava bo zd ruden a s predavanjem g. Pr. 9teleta o Kavčičevem življenju In delu. Vstopnine ni. —Li Brezplačen sadjarski tečaj v šentjakobski šoli priredi svojim članom ljubljanska podružnica SVD 6 svojimi najboljšimi strokovnjaki in predavatelji od pome detjka 18 t. m do 27. t. .m Predavanja bodo razen v soboto in nedeljo vsak večer od 19 do 21. V ponedeljek prične tečaj znani strokovnjak e Anton Fle«jo s predavanjem o važnosti o>rganov drevesa, drurr" uro bo pa govoril asistent mestne vrtni-"ije s Fran Pirnat n razmnoževanju grm Pevja kl Srevfa. V torek bo ob*» uri razpravljal vsji klet. inspektor g. Pran Ge«n- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4., 7^ in 9.30 uri v nedeljo ob 8^ 7. in 9.90 velika premiera največjega Emil Jannlngs-ovega velefllma STARI IN MLADI KRALJ Film, ki velja za največjo umetniško senzacijo. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 ta od S. popoldne dalje. PREM1KBN1 KINO bač o vi goji dreves, a v sredo bo obe uri poučeval g. Flego cepljenje s praktičnim] vajami. V četrtek bo p seda val obe uri ravnatelj mostnin nasadov g. Anton ~*P o pritlikavem sadnem drevju, v petek bo pa predsednik g. Josip £ tre kal j obe uri opisoval vsgojo prtUikavcev. V ponedeljek 25. t. m. bo nadzornik g. Josip s»trekelj obe uri opisoval sadne škodljivce in njin zatiranje ter svoje predavanje nadaljeval tudi Se v torek prvo uro, drugo uro bo pa g. Anton Flego dajal navodila ia pripravljanje pijač iz sadja. Tečaj bo v eredo 27. t. m. zaključil vifiji klet. inšpektor g. Pran Gombač z navodili za shranjevanje sadrja. drugo uro bo pa opisal vzgojo zgodnjih vinskih trt. ki tuidi v Ljubljani dobro uspevajo na spalirjib. Zaraidti tečaja na šentjakobski soli, bo prihodnje predava nje podružnice SVD na univerzi Selc 4. decembra. — lj V7se Hane Ciril - Metodove dralbe obvešča pripravljalni odbor za uvodni koncert in slavnostni akademski ples. da iz teh i Inih razlogov članstvu ni pošiljal va. bil. kajti vse članstvo CMD je samo po sebi razrmljivo v prvi vrsti povabljeno na to spominsko slavje SK Svoboda. Danes ob 9. naj bosta ohe moštvi juninrjev v naši ga-rderobi. Igra se s Primorjem. Vsi. ki se niso vrnili opreme, naj isto 'tanoe sigiu-no i«roče sueno-darju. —lj Prevejana tatica na trgu. Do neke prodajalke sadja se je davi prerinila skozi gneč«) uakupovalk ženska in pričela v ugodnem trenutku se je davi prerinila sko-zaposlena s prodajo posegati v njeno denarnico. Pobrala ji je domaJe vso gotovino in poterm spet nemoteno izginila. Oško-.lovanka je opazila tatvino šefle, ko je bilo že prepozno un je l>r'a drzna žeparka. ki je pa znam. Ž> na varnem. —lj Plesni zavod »Jenko v Kazinl< sprejema nove začetnike - dame in gospočfe v porteoVijek ob 8. zvečer pr! posebnem sa-četniškfaoi tečaju. Vsak torek In četrtek »nadaljevalni plesni tečaj« Vsako nedeljo ob lfi »popoldanski p^e«. Posebne ure In informacije vea.k dan. IJ— T K Skala obvešča svoje člane. mučar=k: opremi Začetek ob 20. v klubski soo; Slomškova nliea 1. _lj Štirje mladi umetniki, trije n Soje prof Jana c^ai^n na ljubljanskem držav konice rva toriju (JVfeifer. Stanič i-n &u*ter-šičl eden pa ab*oJven< Zagrebške akademije (Miiller) 90 se sdrutžtti v LjaibajaJieki komorni kvarte* m nam pripravljajo prvo-vrsten komorni veeer v ponedeljek. 18. t, m. ob 20. v Fiiharmoničnl dvorani. IgrsJi bodo tri dela iz klasične komome litemaaa-re. Prvi kvartet >e napisal Stan>ltx. ki je bii zaftetkoin IS stoletja vistanov^tslj *a vodja znane Mannheimske Sole, druo: kvarte/t je Scbu»bertov in spa-da med najlepša nje^o»va Skalni kleti < zanimiva prijateljska tekma med TSSK Mariborom in celjskimi Atletiki __c V pravoslavni cerkvi sv. Save bo v nedeljo 17. t. m. ot. IO. štiridesetdnevni po-■isn za tragično ponesrečenim celjskim protojerejem g. Manojlom Cudicem. —e Javna ustna licitacija za dobavo 47o kubičnih metrov kamna lomUenca bo 2. decembra v prostorih tehničnega razdelka sreskega načeletva v Cefcju. — Dve nogometni tekmi ob btem ča^n. V nedeljo 17. t m. ob 14.30 bosta v Celju dve prijateljski nogometni tekmi in sicer na Glaziji SK Celje: SK Olimp, na igrišču pri »Skalni kleti« pa I.SSK Maribor: SK Atletik. Prvo tekmo bo sodil g. Veble, drugo pa g. Reinprecht. Tako se je zopet zgodil primer, da bosta v Celju odigrani dve nogometni tekmi ob istem časa. Posledica bo, da bosta trpeti ote blagajni. Komn bo to v korist? —c Nočno lekarniško risane hna od v«te-tega petka 22* t. m. le karana >Pri orltK na Glavnem trgu. Prima rij dr. Pavel Pehaiii, Specialist za ženske bolezni In porodništvo Ordinira od 1.—S. mre pe>p» v C e 1 J n Jenkova ulica 11 a (za bolnico). Iz Kranja — Zbor hišnih posestnikov. Prejšnji teden je imelo svoj redni letni občni zbor tukajšnje I>rti6tvo hišnih posestnikov in sicer v lovski sobi hotela »Stara posta*. Po obdČajnem tajniškem in blagajniškem poro. ćiiu je referiraj na zborovanju iveani na-Čemik g. Frdih iz Ljubljane. Govoril je o davčnih vprašanjih, o iuipra\ 1 dnvčnih prijav za zgradarino, katere je ravno sede 1 b3o treba vio žiti. Povedal je dalje, da jc ukinjen S 7, glasom katerega so se stranke obdavčile po veličini stanovanj«. — Vaek<> zvi&etn >e mh rni-žanje najenrnin« je javiti davkariji v 14 dneh Podna jem ni kom n; treba delati po^otJbe. če se del stanovanja odda Zavzel je rudi avoje stališče napram novo osnovanemu druSrvu h?£nih posestnikov. Zakaj je treba dvoje društev, ki imet«! obe isti cflj. Če dose-.1er.je dffuHtO, ki Iteie na tisoče članstva, ni rrora«vek na posti in je pustil ta 6as kolo zunaj. K< •se je vrnil, kolesa ni več na Sel. Kolo je bilo vredno 1.500 Din ln hna tovar flrtev 610703 in evldeneno Štev. £4.378. _ Huda poškodba. Posestnik in »ostil- nJcar Jakob Tajnikar iz Mo*Sperka je cepil doma na dvorlšeu drva. Pri sekanju pa me je sekira spoSLOVENSKI NAROD«, sobot«, 16. novembra Stran 0 Nemčija pripravlja XI. olimpijado entracija športnih prostorov — Olimpijska vas, kjer bc ko stanovalo 3200 tekmovalcev Pogled na ogromen olimpijski stadion, ki bo kmalu dograjen Ves svet ima se v živem spornimi oitm- pijado v Los Angelesu leta 1932, piše generalni tajnik organizacijskcpi odbora za XI. olimpijado dr- Enem. Zareče kalifornijsko nebo. Čudovita gostoljubnost Američanov in mednarodno športno tovarištvo, ki so ga bili v toliko men deJežni udeleženci, vse to se jim je vtisnilo globoko v spomin, kakor tudi čudoviti športni uspehi. Kmalu po zaključku olimpijade v Los Angelesu so se začele v Nemčiji priprave za naslednjo olimpijado, ki jih je poveril mednarodni olimpijski odbor že leta 1931 mestu Deiliutt, dočim je bila zimska olimpijada pozneje prenesena v Garmisch-Parterikir-chen. V začetku leta 1933 je bil ustanovljen organizacijski odbor XL olirnjpi jade, ki mu predseduje dr. Lewald? kot sestrska organizacija pa organizacijski odbor zimske olimpijade na čelu z vitezom pl. HaL tom. I>r. Levvald in dr. von Halt sta člana mednarodnega olimpijskega odbora. Državni športni vodja von Tscbammer und Oeten je član načeLstva obeh odborov in se živahno udeležuje njunega dela. Hitlerjeva vlada je zastavila vse site, da bo olimpijada čim boLje pripravljena. Hitler sam m* prevzel samo pokroviteljstva nad njo, temveč je dal s svojo odločitvijo glede gradnje državnega športnega polja orira. pijadi tako grandijozen ln sijajen amanj okvir, kakor ga menda nI imela se nobena. Športni program olimpijade s tekmami v 19 različnih športnih disciplinah je obsežnejši od onega v Los Angelesu. Skupno bo blinu 120 tekmovanj posamič in po sfcu_ pinab, večinoma moških. Porazdelitev tekmovanj na. slavnostne dneve od 1. do 16. avgusta 1936 je do najmanjših podrobnosti že končana in po mednarodnem olimpijskem odboru ter pristojnih mednarodnih športnih zvezah, čije želje so bilo pri tem merodajne, tudi odobrena.- Razpis vseh športnih disciplin, izv^emsi telovadbo in nogomet, je bil že letos spomladi razposlan v petih jezikih športnim zvezam vsega sveta tako, da povsod točno vedo, na katere tekme se morajo pripraviti in pod katerimi pogoji se bodo vršile. Razpisi za nogomet in telovadbo Izidejo še pred zimo. Tudi sportm program zimske olimpijade od 6. do 17. februarja 1936 je že določen in sporočen zimskosportnim zvezam vsega sveta. Naj omenim nekatere podrobnosti, ki bodo posebno značilne za XI. olimpijado. V prvi vrsti bo vzbudila pozornost udeležencev koncentracija športnih prostorov. Na dosedanjih olimpijadah to še ni bik) mogoče v toliki meri, na berlinski se bodo pa vršile skoraj vse teAtme na državnem športnem polju > ker obsega isto vse potrebne športne prostore. Olimpijski stadion ima prostora za 100 000 gledalcev plavalni stadion za 18.000. poleg teh dveh so pa še manjšj stadioni in športni prostori za vsako skupino posebej. Samo strelske tekme se bodo vrtale v Wannsee ter veslaške v Griinau odnosno v Kiehi, zađdjučne tekme v boksu, irj&oborbi in dviganju uteži pa v centralno ležeči nem, ski dvorani. Koncentracija športnih prostorov na majhnem prostoru bo gotovo pokazala svoje dobre strani. Nova poslopja za olimpijado so zahtevala milijonske izdatke, ki jih je krila nemška vlada. Gradnja je že tako daleč napredovala, da bodo poslopja dograjena v maju 1936. Že v Los Angelesu so pokarali s zgraditvijo olimpijske vasi pot k izoblikovanju olimpijade v duhu resničnega tovarištva mladine vseh narodov. Tudi Berlin dobi 14 km od olimpijskega stadiona v slikoviti pokrajini vzorno urejeno olimpijsko vasj ki jo gradi nemška vojska. V lepo opremljenih sobah z dvema posteljema, ki jih je po 10 do 12 v vsaki enonadstropni hišici, bodo stanovali najbrž tekmovalci vseh na olimpijadi zastopanih narodov. 3200 mož lahko stanuje v olimpijski vasi in že eno leto pred začetkom olimpijade so bile tri četrtine vseh postelj rezervirane po tujih narodih Olimpijske tekmovalke bodo stanovale v lepi stanovanjski hiši na državnem športnem polju. Za telesni blagor udeležencev bo skrbelo izurjeno in izvežbano osobje Se_ v eroii emšk ega Llovda Razen v olimpijski vasi bo pa prišla misel zbližanja mladine mnogih narodov v znamenju olimpijade do izraza tudi na velikem mladinskem taboru v okviru olimpijade. Vse na olimpijadi zastopane države so povabljene, naj pošljejo v Berlin po 30 dečkov z vodjo, ki bodo od nemške meje dalje gostje Nemčije. Šotori aa to mladino bodo postavljeni v bližini državnega športnega polja in tu bo glavni tabor mladine. Nemčija hoče v okviru olimpijade povdariti tudi vzgojno stran. TJkrenjeno je že vse potrebno, da se zbere iz vsaJce na olimpijadi zastopane države po 30 študentov na športno pedagoškem kongresu in tudi ti bodo ves čas gostje Nemčije tako, da ne bodo imeli nobenih stroškov. Dalje bo prirejen aportno medi. cinski kongres. Kakor vzgojna stran sporta, je bita pri dosedanjih olimpi jadah vedno v nevarnosti tudi umetniška, da bi bila prikrajšana. Kakor je bila v stari Grčiji muzika posestrima gimnastUti, tako je hotel ustanovitelj modernih oiimpijad baron Couber-tin združiti muze s sportom in zato je postavil kraj športnih umetniška tekmovanja v slikarstvu, kiparstvu, pesništvu glasbi in arhitekturi. Tudi v tem pogledu so razpisi že razposlani in organizatorji upajo, da bodo tudi te tekme dosegle zadovoljiv uspeh. Potom posebnega natečaja je dobil odbor olimpijsko himno ki postane najbrž oficijelna olimpijska himna tudi v bodoče. Na dan otvoritve zvečer, torej 1. avgusta t bo prirejena na olimpijskem stadionu velika svečanost gimnastičnih to pevskih zborov, ki bo poveličevala idejo olimpijske mladine- Sodelujočih bo okrog 10.000. Nemci so pa mislili pri or^am^aoiji olimpijade tudi na stare Grke in zato bo prirejen velik stafetni tek z olimpijsko bakljo. Sodelovalo bo okrog ?>.000 tekačev, ki poneso skozi sedem držav v 12 dneh iz Olimpije, sedeža antičnih olimpijskih iger. k otvoritvi olimpijade v Berlinu olimpijski ogenj in ta bo gorel na visokem kandelabru ves čas olimpijade. Z veliko napetostjo in veseljem pričakuje nemški narod 1. avgust 1936, ko bo za_ žarel olimpijski ogenj, ko bo za vihrala po topovskih strelih na visokem stolpu olimpijska zastava in ko bo kancelar Hitler otvoril olimpijado. „Mein Kampf" in Hitler Hitler je prvi nemški državni kancelar, fci se je odrekel svoji plači. Tak: primeri eo na svetu redki celo tam, kjer so državi' mnogo siromašnejše kot je Nemčija. Hitler je odločil, naj gre njegova plača v blagajno hitlerjevske mladine. Deloma **e da to pojasndti z načeli hitlerjevskega pokreta in s čisto pravilnim stališčem, da je treba 1 judom z dobrini vzgledom pokazati, kako naj žive ln delajo, deloma bo pa vanok tudi v tem, da je Hitder zelo bo^jat mož. Ko je ustanovil svojo stranko, m imel noben e^ra donarja, zdaj pa razpolaga Ona ve kaj hoče . •, z velikim Dogastvam, ki ga pa ni pridobil tako, kakor so ga pridobili mnogi drugi državniki ta politiki, temveč pošteno. 82 Lio o r cuchtvvanger: Romar Johann Daniel Harpprecht je dvignil glavo od papirjev. V deloih prahu, plešočih v poševnem stebru solnčnih žarkov, se mu je prikazala vojvodova in zidova podoba, prepletali sta se eno je prehajala skrivnostno v drugo Oba sta nesreča Proti vojvodi je zaščita — ustava. Toda ta je na slabih nogah in ne more ščititi človeka. Glodajoči črvi prnti Židom so zakoni in odredbe, ki pa nimajo nobene moči. Glodajoči črvi, tako stoji v izjavah in prepove dih Dežela propada, povsod vlada beda, pomanjkanje bridkost, opnstoše-nje. obup Glodajoči črvi žive v deželi in sesajo njen mozeg Glodajo in se rede ("isto zgoraj, prehajajoč drug V drugega, stoiita vojvoda in Žid. napihujeta se v drzni debeli nagoti, leske-ča in bujna. Umerjenemu, odkritemu, praktičnemu možu so se zmešale misli Tu je bile tako težko na iti trdna tla. da. ti židje in vse. kar je bilo z njimi v zvezi, so bili polni vznemirjajoćifi, težkih ugank Izgnati jih ni pomagalo, sej eo jih vod- no znova poklicali nazaj. Niti enostavno sredstvo pobiti jih ni prinašalo izhoda iz tega kočljivega položaja. Zagonetka je mučila tud ipotem. In židje so se naenkrat znova pojavili tam, kjer se jih ni nihče nadejal. Vidiš potujočega židovskega trgovca, kako stopa počasnih korakov, ostuden, zamazan, sključen in zanemarjen, kriv na telesu in na duši, odpor čutiš do njega in paziš, da bi se ne dotaknil njegovega umazanega kaftana Naenkrat ti pa zažari v njegovem obrazu prastari, modrejši svet, ozre se nate mirno in pomirjajoče, in ušivi, smrdljivi žid, ki se ti še malo prej ni zdel vreden niti toliko, da bi ga poteptal v blato s svojim podkovanim čevljem, se dvigne liki oblak in povzpne se smeje visoko nad teboj v nedogledne dalje. Bilo je neprijetno in mučno pomisliti da izvira tudi tak umazani židovski starinar iz Abrahamovega semena. Jezilo in vznemirjalo je človeka, da je izšel svetovno znani filozof kakor je Benedikt d* Espinoza iz tega proklete-ga plemena Morda je hotela pokazati narava na tem plemenu nazoren primer, kako visoko, tja gori do zvezd, ee more povzpeli človek in kako globoko v blato more pasti. Glodajoči črvi, glodajoči, škodljivi črvi. Profesor Johann Daniel Harpprecht se je zopet sklonil nad svoje listine, toda glej. ta razumni, mirni mož je imel privi dknkor sanjač. Črke so se mu izpremenile v črve, plazeče gnusno pretegujoče se. vlažne, sluzaste z voj-vodovo in Siis^ovo glavo. Glodajoči črvi! Nakremžil je usta in pljunil. Zate kel se je s svojimi mislimi tja, kjer je mogel najlažje pregnati vse privide in strahove, na svoje najbolj lastno polje, v državno gospodarstvo Samo gospodarske nujnosti drže Žide pri življenju. Prej je določni vrednost človeka njegov položaj in poreklo, zdaj jo določa denar Ko so postali fa zaničevanih in osovraženih Židov edini upravitelji denarja, so jim tudi vrgli vrv, po kateri ao splezali kvišku. Zdaj je mehanizem denarja živa kri države in družbe, a židje so najvažnejši kolešček tega mehanizma, oni so os- in glavna ročica vsega tega zamotanega stroja. 0© bodo vzeti iz tega mehanizma, se eesujeta družba in država Vojvoda, znamenje in simbol starega reda. etann in porekla ln žid, znamenje ln simbol novega reda, denarja, sta si podajala roke. bila sta združena, počivala sta na narodu in sesala njegov mozeg skupaj ln drug za drugim. Glodajoči črvi, glodajoči Črvi! Harp-preeht je globoko vzdihnil in te vrnil SCHICHT TERPENTINOVO MILO zo "o«!«,, ko V\vaf0 Obo§aitel je namreč z znano svojo knjigo ».Mein Kampf*. To Hitlerjevo delo se rzdaja vedno »nova in znova. Knjiga velja za brevir narod-ne^r-a socializma in zato se zahteva od vsakega zavednega Nemca, da jo ima. Poleg tega Je rasla naredba, da mora imeti veaka javna knjižnici ln Ljutiska aoia Hitlerjevo km j igo -Meln Kampf« vearj v dveh izvodih To pa Pomeni, da gre knjiga v s^otiiaočnb izvodov in seveda je tudi iskupi ček temu primeren. Tu vidimo, kako lahko prinese človeku moč, slavo in bogastvo obenem ena sama knjiga, če jo sna prav obrniti in seveda tudi prav napisati. Francoz na čela abesinske policije Da bi napravil red v svoji državi, je pokMcal ebesinsikfl cesar k sebi vpokojenega francoskega majorja Alberta DuTinuxa in mu dejal: »Ti si mož, ki ga potrebujem, od danes si abesinski policijski prefekt.« Kdo je bil prav za prav Duriaux? Vitez pustolovstva, ki je bi^ v vojni izgubil zmisel za normalno, mirno meščansko življenje Med vojno je postal major, bil je večkrat odlikovan, ko je pa prišel mir, na vedel kaj početi. V Parizu se je najprej vngel na novinarstvo, potem je presedlal k filmu, toda kmein Je odpotoval razočaran v Afriko, kjer je napravil nepričakovano karijero. Seveda v Abesiniji ni tako, da bi 6edel policijski prefekt lepo mirno v mehkem naslanjaču s telefoni m zvonci na mizi. Prefekt abesinske poMcije mora potovati po vsej Abesiniji in paziti na poglavarje plemen, da preveč ne pospešujejo suženj, stva Toda ne sinemo m isti ti, da te Tazmere Evropi roso bile znane. Za suženjstvo v 'Abesiniji je vedela Evropa prav tako. kakor za suženjstvo v Liberiji- toda v tej deželi nd petroleja in zato se nihče ni zgražal nad tem ne v Rimu, ne v Londonu, ne v Ženevi. Ras Ustar-He«, poglavar plemena Auasaov v Ogadenu, je znan kot I največji sladokusec. Posebno rad je jedel belokožce in svojim gonjačem je plačeval 10 tolarjev za glavo. Le-ti so v preveliki vnemi napadK eskorto francoskega administratorja Bernarda, ki je bil ubit. njegovi spremljevalci domačini so pa morali v suženjstvo. K sreči je navzoči abesinski policijski organ prisilil rasa Ustara-Hega, da je izročil truplo »ehicajno« ubitega Fran, coza francoskemu guvernerju Chapon. Baissacu in s tem je bila preprečena panika na poslaništvu, ki bi bila gotovo nastala, ko bi bili zvedeli, da jim je ras pohruetal administratorja Ta aa ajbesinsfce razmere značilni dogodek se je pripetil letos 17 januarja. Će mati zamenja otroka Lopa hči bnkareskega tovarnarja Helena Fabianri je leta 1916 pobegnila pred nemško okupacijo iz Bukarešte v Jas&i, kjer se je seznanila s siromašnim študentom- Krna. ln se je razvila mod njima Ijubejsen in kakor je že navada v takih primerih, ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic. Nekega dne je lepa tovarnar jeva h& nasepetaae svojemu fantu na oeesa, da je zanosna To je povedala roda staršem, ki so pa odločno izjavit, da se ne sme poročanj • študentom, sicer bi jo razdedinili Iz streho pred starši je odela hči v porodnišnico v Kieinevu, kjer je ležala v isti * *eno nekoga žkiovtskega kleparja. Ooe sta porodni v isti nosi, klepar jeva žena mrtvega otroka. Helena pa zdravega, krepkega fantiča. Helena >e bua vsa obupana, saj ni vedela, kam z nebogljcnckom. Iz stiske jI je po. magala strežnica, ki jd je svetovala, naj namenja svojega otroke i imtvorojcnkn otrokom kseparjeve ione. Drugega Ishoda res ni bik) in tako )e Helena storila, bar jd je svetovala stiofcmca Minilo je ockasj Vet, prihrumela je vojna. Deček je dorasesi med ftdti, njegova mati se je ta čas orno-žfia, a mož jI je kmalu umrl Na svojega otroka je neprestano misWa in strežnice ki ji je svenovaja zamenjati ga, je vzdrževeša % nJim zvezo Po moževi smrt*, je zahrepc neki po rrjem tn obmk te )• na svojega pravnega zrurtopnfka, da bi ji pomagal najt: sina. Fant je star sedaj 1° let, je trgovski pomočnik in bo so mu povedali, kdo je njegova mati, si js »govoril nekaj dni za preroisiek, ker se prvi hrp ni mogel odločiti da bi zapustil drulino, kjer je b* vzgojen. Nedeljski lovec. — Štirikrat *tn snrerjal po rrjem, pa **e vedno teče. — Najbrž )e g*m, Naaeoudi* stmea. Oče, zetesniški uradnik: >No, sintno moa kako ti kaj nge.}a v ftoilT« _ »Prav nkč. To Je tep prvo reared. sedeti moraino t navadom tesensn klopen. kakor v m. rasredn, k delu- Pod njegovo železno voljo se je izpremenila gnusna golazen zopet v jasne, razločne črke in učenjak je jel pisati stvarno, trezno, vestoo in temeljito svojo sodbo. 15. Po dolgih pogajanjih in proti visoki odškodnini je Eeolingen izročil zida Jecheskela Seligmanna vojvodskim sodiščem. Na zunaj bo 9e meščani jezili, na tihem so bili pa zelo veseli Wtlrt-temberška sodišča so pa žida tez nekaj dni izpustila- Jecheskel se je vrnil v Froudenthal strt, skrušen in duševno bolan po vsej tej grozi, smrtnem strah« ln rnueenju. Vse svoje življenje si ni opomogel od tega, kar je bil preživel Cesto je dobil hud živčni napad, treslo je in trgalo po rokah, tako da je -mesno mahal okrog sebe in krivilo mu je obraz. Često je tudi zacol nenadoma jecati in tiho tuliti kakor zver DrugI židje so poskrbeli zanj in ga poslali za mejo v Amsterdam Predno je zapustil Nemčijo, je pisal finančnemu ravnatelju, al! bi ga mogel posetiti ln se mu zahvaliti Sdss je razmišljal ln okleval Bilo W zmago slavje pokazati Stut^aHcanom plen k! ga je bil iztrgal Easlingenu. Toda ta plen bi bil preveč »krojen io Xia- vern in Stuttgartčani tri ga pozdravili če ne z glasnimi zbadljivkami, pt vsaj z grobimi dovtipi. In Stias se ni mogel odločiti, da bi s predstavljanje a Jecheskela ee bolj razdražil vojvodo ki mu je sla vaa ta zadeva silno na živce. Opustil je torej velikodušne užitek, da bi na lastna ušesa slišal zahvalo osvobojenega mota. Toda kakor je bila zdaj njegova navada, ni priznal prave pobude, temveč se je napihoval sam pred seboj in smatral svoje ravnanje sa dokaa, da jo resi) Jecheskela ne zaradi hvale, temveč i? najčistejših in najplemenitej^Ah nagi hov. Zato je pa še tembolj hranil svojo nečimernost v Frankfurtu. Ah, kako so se gnetli židje po ozkih ulicah židovskega okraja, kakšno občudovanje je odmevalo iz njihovih hripavib gol-tanskih glasov, kako eo klicali nanj ves božji blagoslov in dvigali svoje otroke kvišku, da W njihove čudn^ podolgovate krasne oči ujele blagoslovljeno in oareČnjočo Suseovo podo bo Kakor po preprogi je stopal Siies [•o neskončnem obVmdovanJu ln željah vsega dobrega. Oh, kakšnega osvoboditelja in velikega dobrotnika mi jp poslal Gospod Izraelu, hvaljeno bod njegovo ime, v času najtežje preizkn šnjoi Stran 6 »SLOVENSKI N A R O D«, ^bot^. 16. novembra 1935. Štev. .61 Velike poneverbe na ljubljanski carinarnici Ekonoma carinarnice Frana Dubrovića, ki je oškodoval državo za 400.000 dinarjev, naj preiščejo psihiatri Ljubljana, 16. novembra Julija meseca smo poročali, da so na glavni carinarnici v Ljubljani odkrili poneverbe, v katere je bil zapleten 3° letni ekonom na carinarnici Iran Dubrovič. Komisija, ki je pregledovala njegove knjige, je ugotovila, da je bila država oškodovana za okroglo 400.000 Din. ko so DuhroviCa vprašali, kai je z denarjem, je odšel v drugo sobo in si pognal dve krogli v levo stran prst Rani nista bili smrtno nevarni in je Dubrovič kmalu okreval. Včeraj je o zadevi razpravljal mali senat okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja. Oh-tožniCG je zastopal drž tožilec Goslar, drž. prvohranitcljstvo dr. Koželj, obtoženca pa dr. Čtosntk. Za razpravo jc vladalo veliko zanimanje zlasti meti bivšimi tovariši obtožen* ca na carinarnici. Obtožnica očita l~>U'broviču. da je zase porabi zaupano mu državno imovino. Prisvajal si je razne /neske. ki jih jc carinarnici nakazala raznim tvrdkam. ki so dobavile blago. NTa ta način si jc prilastil 00.733 Din Manipuliral je rudi s taksnimi marki« cauu za žigosanje igralnih kart in domino. Oškodoval jc erar za 305.900 Din. skupno torej ».633 F>in. Obtoženec je gladko pri/nal svojo krivdo in potrdil, da vsota, ki jo navaja obtožnica, odgovarja. Nato jc podrobno pojasnjeval, kako se ie zadolžil. 7.e za čase pravnih študij v Zagrebu — Dubrovič ima prvi državni iznit iz prava, se je pri tovariših zadol-z":' !>cnarnc stiske so se nadaljevale, ko je v Ljubljani dobil službo policijskega koncip-ienta. Ko s-e je oženil, je bilo še huje. Moral ic vzdrževati družino, vrhu tega na še starše, brate in sestre. Imel je okoli 30.000 Din dolga, ko je prišel na nesrečno misel, da si zgradi lastno hišo. Menil je. da bo lahko odplačeval na obroke česar pa ni rmogcl. ii-adbeni stroški so znašali okoli 400.000 \y;n. ker pa ni redno odplačeval, so se amortizacijski obrokj vedno večali. Da bi se rešil bremena, je posegel po zaupanem mu denarju. Izjavil je. da jc že prej jemal ra blagajne denar, ki ga je pa nadomeščal. Manipulacije, ki jfh očita ohtoženica. so se pričele 1. 1O30. Predsednik je nato nripomnil. dfl se v računu nekaj ne ujema Tudi če se vpo^tevajo vsi izdatki, preostane še vedno okoli 200.000 Din. ki jih je Fhibrovič moral porabiti drugje. Državni tožilec je pozval obtoženca, na pove kaj o avtomobilskih izletih, kjer je potrosi najmanj 100.000 D:n. a Dubrovič ie odgovoril, da o tem ničesar ne ve. Zaslišane so bile nekatere priče, ki so opisale Dubrovića v službi in v zasebnem življenju. Priča dr Miiavec. predsednik Po* kojninskega /avoda je pripovedoval, da je Dubrovič v neki gostilni plačal pol litra vina s pedesetakoin in ostanek prepustil natakarici. Zaradi malenkosti se je nekoč hotel celo streljati Drugič zopet so ga videli, da je dajal otrokom v Tancu kovance po 20-30 Din. Delavci, ki so izvrševali pri gradbi nie-govi vile kleparska in druga dela, so vedno prejemali od Dubrovića denar in cigarete. Obtožencev zagovornik je predlagal, naj Dubrovića pregledajo psih:atri. češ. da je dedno obremenjen, ker se je v njegovi družini večkrat pokazala slaboumnost. Državm tožilec jc bil proti zaslišanju novih prič in je navedel več primerov, ko je Dubrovič lahkomiselno razsipal denar. Senat je po kratkem posvetovanju sklenil, da se dopuste vsi na daljni dokazi, predlagani po zagovorniku in državnem tožilcu in da naj se o Dubro viču izjavijo psihiatri. Razprava je bila za nedoločen čas preložena. Iz Maribora — Slavni češki slikar Platzer v Mariboru. Te dni je dospel v Maribor odlični češki slik-ar Krantišek Platzer. ki je s SVOJVni umetniškimi slikami zadivil že skoraj vso Evropo. Prepotoval je vso Francijo, ^p-anijo Italijo, razstavljal v N'ici. Montc Oar'u. San Rcmu. \eno! ju in jc član umetniške zveze "Societ: (les beaux arts a Niz/a«'. Sedaj jc bil na turneji po Jugoslaviji in razst-a^'1'al v vseh vetjih kf>pa7išk;h mestih. Slavni slikar, ki ic zlasti specijalist v portretih. Ko v kratkem priredil slikarsko razstavo tudi v Mariboru František Platzer je velik prijateli .Tugoslavi je. ki mu je že dolgo druga domovina. — Narodno gledališče. Drevi bo poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutinovicevc. Nastopila bo v ■»Viharju v kozarcu«. Premiera je izven Jutri v nedeljo ob 20- uri repriza uspele operete »Poljska kn«. Predstava je izven in veljajo znižane cene — Nova vojaška poveljnika. Na mesto bivšega mariborskega mestnega poveljnika generala Hadžiča. je prišel brigadni gene* ral D. Milenković. ki je doslej služboval v Beogradu. Za poveljnika inž. podoficirske šole pa je imenovan podpolkovnik Vinko Cener. Oba poveljnika sta že prevzela svoje posle. — Poškodbam podlegel. V mariborski bolnici je včeraj umrl posestnik Josip Krope j iz Boča mi j Selnico ob Dravi- Pred dnevi jc tako nesrečno padel, da mu jc po- čila lobanja Obdukcij«! bo ugotovila, ali gre za nesrečo, ali. . ? — Ne 400 marveč 100.000 D. G. dr. Visc-njak, odvetnik v Ptuju nas napiosa, da ugotovimo naslednje. Poroča i »no, da je bil Jože Šešerko obsojen zaradi požiga na 6 let robije. Šešerko iz kamene ni obupal, ker so mu prodali posestvo zaradi 400 dinarjev, marveč jc bilo posestvo obremenjeno ze. 100 000 dinarjev — Z živim srebrom so ga hoteli zastupit' V Polički vasi v Slovenskih goricah so se hoteli iznebiti bete/nega 84 letnega pre-vžitkarja Franca I.orberja Vsakikrat ko je izpil skodelico lipovega čuja. mu je postalo slabo m vselej je moeno bruhal. Te dni je starček potožil svoje težave sosedu in mu prinese! Mp.ivino. med katero so bi'e drobne krogi iice Ugotovili so. da je to živo srebro, s katerim so hoteli starčka za-strupti. Zadevo bo razčistilo mariborsko državno toži'stvo. —Drugi Kosanje. Orožniki v Slov en. -kih goricah in. v mariborski okolici zasledujejo drznega vlomilca 2S letnega Jurija šelekerja iz ("clestrine. ki sp minja po svojih v^omi'sk'h podvigih ni aretiranega Košat«jca šclcker je v noči na 12. novem" bra v Pernici v Slovenskh oor cah dva. krat vhmil in odnesel z« »koli 4O0 > dinarjev obleke, perila in no-^c1 inme Isti noč je Seleker vl««nil v hiš*i O! »e Aiherjevc v Ko.šakih in ukradel zo 74M10 dinarjev obleke ženskega perila in zlatnine Nedelja, 17. novembra. 7.30: Kmet'jska ara: Preskrba u^t z dobrim m!ek.,rn (Pavlica Franjo). — 8.on. Napoved ča^a. poročila, objava sporeda. — S.15: Telovadba Ciril šottkai) — 8.4."»: Vesele narodne popevke (igrala na citre in kitaro Abadica ti T.z'-ai '.«.»■ Versko prr-lavanje (u. p tir R"inan T«>m-ne<*) -- lO-OO: •.; i.oiiii Sc.nui>..ri'..e ma>i v o-duru (plošče) — ii).i."i: Prenos cerkve ne gtasbe i/, cerkve ev Cirili m Metoda 11.00; Raiij^ki orkee.er. 11.40: Otrt- ška ura . Otiot-i p<>j«>. — 12.15: NagH>ved časa. ciljava sporeda, obvestila. — 12.30: Kar želite, U> dobite iRai>k; orkester.— 15.00: Kar želite. to dobite (pJoSce). — 1~>.?,Q: ( Jospo'i''n jska ura: GoGftoiftinja k. t goetrtetjiea (ga. Albina Travnovaj. _ i ;►.:►<): Uvod v prenos. — 16.00: Prenos »> Laškega: pnre litev Soko'.skcsa društva: Radovan (Jobec: >Treinerski »luka apevoigrra. — 19.30: Nacionalna ura IF< . klora Bosne in Sarajeva Ha.nza Ilum iz Sarajeva). — 20.00: Napoved ča*a. pv roCila, objava sporeda. — 20.1«": Iz stare šare — za ves-e! večer! (Pesmice in »r*>• j 1»:« prizori, povesti in razno šale. Sodelujejo radijski orkester. radijski jazz, n ples (radti. ski jazz). Ponedeljek, 18. novembra. 12.00: Vnnčki v&ake vrste (p!<>š<"-to. — 12.45: Vremenska napoved, poFoella. -l^-Napove! časa. objava sporeda, obvestila — 13.15: Josepluna baker in Lucijane Boyer (pioščei — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 1S.IM): O boleznin srca, ožilja ui krvi idr. Bogomir IH*trajna) — 18.20: Koo*.»ške narodne (plošče). — 18i: Tri obredja i-z (<;. Vilko Ukmar). — 19.00: Napoved ea^a. ^vremenska napov«:, por(xdla, objava s]H>reda. obvestila. — 11*.30: Nioioiia.na ura: 30. letnica pevskega društva J juhtjanafcl Zvone Zorko Preiovec) iz Ljubljane. — 20.00: Preaoi z stolnice: Cerkveni koncert, Soddejejo: <: Blaž Arnič (o'^ie». ?>lč. Vida Rudolfoma tmezzo fiopras) in kvartet na pihala. — 21.15: prenos II. dela opere iz Beograda: v odmoru: Napoved časa. vrenionska napoved, poro6lla. objava sporeda Torek, 19. novembra. ll.Oo: š<>Lska ura: Sueški prek«»p (tr. dr. VaJter Hohinec). _12.00: Plesi — pa ne za p *k> : Vremenska napoved, poročila. — 13.00; Nap<>ved časi. objava sporeda, obvestita, — 13.15: Ne* kaj fo*"-k /.a dobro vo\j<-. (radijski jazz) — 14.0o: Vremensko poročilo, l>oi*zni teoaji.— 18. W»- Popoldanski koncert (Radijski or-kep'ten — 18.40: Vzgojni pomen na-roda («: ,1 r Stanko Godala). — 19.00: Napoved časa. vremenska napovedi, poročila, objava sporeda, obvestila. - 19.30: Nacional na ura: Sarajevo v zgodovinski perspektivi (dr. .Tova.n Itrstič) ;_n Sarajevo — 20.00: Prenos iz Sarajeva: Koncertni progra.ni - 22.0«;: Napoved č;i.,a. \ivm«"^k« n:ip«■ vo.i. poročila, objava sporeda. — 22.1"»: Anjpe ške ploaca, Iz Trbovs3| — ObCni zbor ■>/.uijv . \' BCutitjtl P0|H^ dne jc imelo svoj letni občni /bor rukajia:<-' delavska pevako društvo »Zarja« Vodil g;* jc agilni predsednik g HoleaeV Takoj Pi) OtVOtitVI >o pevci /apeli wMorj« Avlrj.n'. sko«, nato pa so sieti 1 .t poročila funkcijo-narje%. i/ '^atj-rih je razvidne), d.i ic to izrazito delavsko pevsko dru:tvo v /.'.vinjeni poslovnem letu lepo naprcil i..'u Zbralo N 47 rednih in 25 podpornih članov, imelo pa ie 98 pevskih vaj, kar kaže, d i ie tudi zborovodja, na^ agilni Rude Dol ni car, v polni meri storil svojo dolžnost, /lasti če po mislimo da je tudi kapelnik sokolske godbe. DTUstvo je priredilo S uspcbh k«»ncertov tako v Trbovljah. kak<^r tudi v druaih kri jih. sodelovalo je pa tudi pri mnogih narod nih prireditvah v nadi dolini. Tudi blaga i n;\ i/k;i/uje kljub kri/i aadovoljivc dohodke Pri volitvah je bil i/voljen p-i veČini stari odbor i predsednikom g. ll.de kom. taim kom p. Pelkotn, blagajnikom g. ^traikoin in pevovodjem g. Dolničarjem na čelu. ^ angleškega in čeSkega volnenega ^ * blaga za plašče, kostume in obleke * A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA NOVOST v prehrani naše dobe je: »NAŠ ČAJ-t. mešanica domačih čajnih rastlin NAJBOLJŠI NADOMESTEK za INOZEMSKE ČAJE PO odobrenju min. soc. pol. in nar. zdravja od 11. maja 1935. leta. S. br. 14.004. STAVLJA V PROMET: KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. V LJUBLJANI NASCAJ »NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo dec- in majhne otroke. Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zeliftč Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne m ob vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi gn hvalijo! NAŠ ČAJx zahtevajte v vseh prodajalna.: XKXKXXXXKKXXKXKXKKXK MALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din, preklici £a pismene odgovore gieae malin oglasov je treba pnioziu znamKo — Popustov za male oglase ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx RABLJENA KOLESA najceneje kupite pri Promet«. Nasproti križanski' cerkve. H229 RAzno Beseda SO par davek 3 - Din Najmanjši znese K s Din ZA ZIMO V AH NUDI pernate odeje po 1 >in 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov-Ijene pernice od 280 do 4TxJ, o.lt'ie iz vate, volno in puhti po najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF SEVER Marijin trg 2. sa,L# MARIBORSKA SPECIAIJTETA ROBAUS - SUH0R brez kojikui'ence PEKARNA RAKU S A Maribor, Koroška cesta HUBERTUS moški in damski aepremočljiv, 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. trenčkot impregniran • samo 420 Din. pum parice od Din 4*S _ naprej dobite pri Presker m Sv Petra c. St 14 74 Slovenske plošče šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike itd. ie od Din 30.— proda}* DAMSKI KLOBUKI zadnje novosti. Nizke cene. Preoblikovanje Din 25. Salon >L«a fam-chic«. Šelenburgova 6/1. me nadstropje. 3220 Sveže najfinejše norvešku ribji: olj k ij lekarnr DR G PICCOLUA V UUK LIANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam PRODAM Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona. koeovec 385 Din. 50 kg v vrečah T2 Din tukova drva žagana Din kub meter, cepljena 95 Din. bukovo ojrlje 0.75 za ki;, dostavljeno na dom. nudi pu trih. Dolenjska c. 6 SI /L (kolesarja) za raznašanje lista za STOŽ.ICL in JEZICO sprejme takoj uprava „Sloven skega Xuroda" V poštev pridejo le oni, ki stanujejo v Stožicah ali na Jezici t-jeseda 50 Dar lavek S - Dtc Najmanjši znesek 8 Din DVIGNI PISMO v UPRAVI SLOV. \\R0I)A< Centrom '2840, Donosno pod-jotjp H042, Duševno sorodstvo, (iolovina. Hiša v Ljubljani. Lepo stanovanje '^01, Lep dom uradnika 3163. Ljubljana center. Nezadovoljiva. Obrtniški teden Moste. Prilika 10155, Promet 25. Resnost. Značajen 455-> Stev. 6207a. MALI OGLASI TESPENTM0V01*10 je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino m čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentinovo milo. »SLOV NARODU IMAJO SIGUREN USPEM Insenraile v „Siov. Narodu ZNIŽANE CENE >ivoko!»••», otro&kib igrae-nih. invalidski!] vozjrkuv, orevoznin tricikljev. motorje«, ^ivalniii strojev. (JemkJ franku ■TRIBUNA« F. BATJrJjU tovarna dvokole» in otroških ozirkov. IZUBIJANA. Karlovška cesta $tev 4 Makulaturni papii proda rava »Slovenskega Naroda Urejuje Josip Zupančič, — za >Narodno tiskarno« Fran JezerSeK. — Za upravo m uaeratni del Usta Oton Chnatot. — Vat v L-jubijani.