Miitšfto In oprannittvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
»« v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom te more govoriti vtrJt dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon ftt. 113.
BaroCnlna listo:
Celo leto..................i2	k
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke iO v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 73.
Maribor, dne 23. junija 1911.
Letnik lil.
Bilanca.
Volitve so za nami. Vse stranke delajo bilance, zato je povsem na mestu, da (premotrimo tudi mi nekoliko volilni boj in napravimo zaključek. Ne delamo tega radi kakega neumestnega in nezrelega bahanja, ampak iz priprostega vzroka-, da mora slediti vsakemu smorenemu delu pošten in odkrit obraqun.
Vseslovenska ljudska stranka je stopila z 18 poslanci v volilni boj. Sedaj se vrača z 20 mandatarji in vrste volilcev, ki stoje za njimi, so še tesnejše. Ni-kaka ošabnost ni, Če trdimo, da nimamo v Avstriji stranke, ki bi imela za sabo 'tako trdno sklenjenih vrst, kakor naša V. L,. S. Vsepovsod so šle stranke z večimi ali manjšimi dvomi v volilni boj, mi smo bili pa sigurni. Vedeli smo, da ne bomo i;zšli kakor premaganci, ampak da so za nas mogoči samo vspehi. Že samo to dejstvo nam daje krepko oporo in ojačuje našo pozicijo. Vsi merodajni faktorji morajo uvideti, da stoji za našimi poslanci ogromna večina slovenskega ljudstva in da to ljudstvo povsem odobruje našo dosedanjo politiko. Niti v, enem okraju se ni zgodilo, da bi se najše volilistvo izreklo proti in|ši:m poslancem. Da so na Kranjskem zbrali liberalci nekaj več glasov na svoje kandidate, to je povzročila volilna dolžnost, radi katere so morali ljudje, ki so od nekdaj liberalci, na volišče in so potem tudi liberalno volih., In da se je ponekod zmanjšajo Število naših glasov, to je posledica liberalne pohlevnosti in obupanosti, radi katere niso niti. postavili protikandidatov. Vse 'drugod, kjer je bil boji, so se najše čete pomnožile.
In Če pogledamo ogromne številke^ ki so jih dobili kandidati V. L, S., potem se mora poroditi v nas zavest moči. Stranka, za katero stoje take ogromne mase, je res nepremagljiva in mora biti vpoštevana v krogu narodov. Govore naj številke: naši kandidati so združili nalse na Štajerskem 29.230, na Koroškem 6,5102, na Kranjskem 53.705, na Goriškem 8.962, to je skupno 97.390 glasov. To je ogromna armada, ki mora vzbuditi rešpekt povsod.
Med tem pa ko se naše vrste množe jh konsolidirajo, Vidimo, da liberalci povsod nazadujejo. Samo pri nas na Štajerskem so zbrali prilično 4000 glasov manj kot leta 1907.
'Ta splošno ugodna bilanca mora veseliti posebno nas štajerske Slovence. Mi smo imeli v tem vo-
lilnem boju najtežavnejše delo in najljutejši boj. Po drugih pokrajinah je misel V, L. S. že globokejše izkoreninjena kot pri nas, in boji so bili lažji. Pri nas p a je bilo potreba ponekod Še ledino orati in če smo izšli Iz tega vročega boja kot zmagpvalci, potem je nam to v Čast in veselje. Uverjeni smo lahko, da se je z našimi zmagami radovala vsa Širna Slovenija in to nam naj bo v plačilo za trud in žrtve.
Kakor pa je ta bilanca razveseljiva in ponos vzbujajoča, tako nam črta tudi pot za bodoče delo. Z Bogom za ljudstvo! — je geslo V. L. S. ijn v tem smislu moramo dqlati naprej. Brez ozira na desno in levo, brez popustljivosti in ležernega omalovaževanja moramo stremiti samo za tem, da, skrbimo za versko, narodno in gospodarsko pomlajenje ljudstva. 'Jasno so nam začrtane naše naloge: skrbeti za izobrazbo in Šolati ljudstvo, združiti in organizirati vse dobre elemente ter biti v vednem tesnem stiku z ljudstvom. Silnega dela tiči v teh nalogah, toda nujno potrebno je, da, ga izvršujemo. Težki poji nas čaklajo v bodočnosti. Komaj so minuli vroči dnevi volilnih bojev, že vstajajo pred nami skrbi, kako bo v bodoče, Avspicije bodočega položaja se neprijazne in treba je, da priklenemo vse dobromisleče nasprotnike in omahljivce na-se. Edino, če bomo združeni, bomo močni in potem lahko mirno čakamo. Velja naj parola: Združimo se in puško ob stran!
Zakaj so doživeli kršč. socialci poraz ?
Brezdvomno največja senzacija zadnjega volilnega boja je poraz nemških krščanskih socialcev. Na ustnah vseh visi vprašanje, kako je moglo priti do tega, kako da se je Dunaj s tako silo in tako nenadno izneveril svojim dosedanjim zastopnikom.
Vzrokov za debacle. krŠČausko-socialne stranke je več. Za vsakega treznega poznavalca razmer nazadovanje krščansko-socialne misli zlasti na Dunaju ni prišlo nepričakovano. Dogodki zadnjih mesecev so jasno govorili, da je krščansko-socialna stranka na Dunaju že dosegla vrhunec. Moment kVščanstva je bil v zadnjih letih potisnjen povsem v ozadje. Ce je že od vsega početka bila Dunajčanom krščanska misel samo parola proti semitizmu, jim ni bila v zadnjem času Še to več. Krščanstvo so popolnoma poza-
bili in zavozili so svojo politiko na nemško-nacionalni tir. Lek Axmann, ki pomenja kršenje najprimitivnej-Šib narodnih pravic, je v tem oziru najznačilnejša. Krščanski socialci so hoteli postati med Nemci gospodujoča stranka, ki bi si naj priborila terena v vseh kronovinah. Te svoje namere pa niso upali doseči drugače, kakor da so se pričeti izigravati kot najradikalnejši nemški element. Mislili so, da v mešovitih deželah zato ne napredujejo, ker se jih smatra za. nacionalno manj zanesljive, Z ekstremno narodno politiko so hoteli izpodbiti te nasprotne ugovore in priti do veljave.
S to svojo nepošteno taktiko so si pa odbiti Dunajčane. Dunajčan ni narodno nestrpen. Kot prebivalec rezidence čuti, da ima opraviti z tseml narodi, ter da je navezan na vse, zato je v svoji notranjosti naklonjen vsem narodom. Pravi Dunajčan, ki se ne da preslepiti od strasti, ne umeje, zakaj biserne dalo jdrugim narodom enakopravnosti. Imel sem priliko večkrat občevati v dunajskih meščanskih krogih in tem je bilo neumljivo., zakaj se Nemci tako branijo dovoliti nam lastno univerzo. Ce so prav drugače spoštovati svoje poslance, so se vendar čuditi, zakaj silijo Slovence v obstrukcijo radi njihovih opravičenih zahtev. Res, večkrat se je slišalo o kakem zelo krivičnem nastopu dunajskih odločujočih krogov proti Cehom, toda vse je bilo bolj umetno, podžgano. Odsev čustvovanja šarmantnega Dunajčana taki krivični koraki niso biti.
Posledice so se sedaj pokazale. Dunajčanje niso umeli nasilne nemške politike in so pričaktovati od svojih poslancev več smisla za gospodarsko dobrobit, kakor pa za podžiganje nacionalnih strasti, Zato se jim je končeno zagabila neodkritosrčna nacionalna politika krščanskih socialcev in obrnili so stranki hrbet, ati pa so s praznimi glasovnicami protestirali proti strankinemu postopjatnju. Izid volitev to odločno potrjuje. Na Dunaju nifeo zmagati kaki nemški radikalci, ampak zmagalo je mednarodno framasonsi-vo in internacionalna socialna 'demokracija. Rezultat volitev kaže jasno, da so krščanski socilalci doživeti poraze najbolj radi svoje nestrpne narodne politike.
Temu glavnemu in bistvenemu vzroktu poraza se je pridružilo še mnogo drugih, ne programatičnih, toda važnih momentov. Med prve bi prištevali Weiss-kirchnerjevo odklonitev županskega mesta- Wejss-kirchner je bij — in to je bilo na Dunaju splošno
PODLISTEK.
Slovanstvo v Italiji.
JPktiaer Tfagbliatt“1 je prejel iz RJmja:
(Malokateremu utegne biti znano, da živi v političnih mejah Italije, v videmski ppkrajini, kompaktna masla 40.000 Slovencev. Leta 1901 je znašalo število slovenskih rodbin 5776’; k temu treba prišteti še 1045 rodbin, ki živijo v Molisi, okraj Larino v južni Italiji, in sicer v občinah Acjguavira, Collecroce in San Fedele Slavo.
Slovanski j,ezik prihaja z ozirom na svojo razsežnost za albanskim (21,(546 rodbin v 47 občinah), iranko-provencalskem (19.005 rodbin v 86 občinah) in grškem (7408 rodbin v 14 občinah), in pred nemškim .(2308 rodbin v 16 občinah), in katalonskem (2055) rodbin v eni edini občini).
S Slovani v Molisiskem se bavijo ki večjem jezikoslovci in etnografi, malo pa dnevna kronika, isti so se poitalijančiti, čeprajv se drže še svoje tradicije. Slovani na Furlanskem pa zaslužujejo večje pažnje, ne le radi njih večje številne moči, ampak tudi radi njih zemljepisnega položaje, ki jih dela naravnost varuhe vztočnih vrat kraljestva in ki živijo v neprestani stiki s svojimi rojaki v Avstriji. Slovenci tvorijo skoraj vse prebivalstvo (99.14 odstotkov) okraja Sv. ^i°ggio, Čedada in Gemoiie. Po svojem izvoru so ba-Peter ob Nadiži in precejšen del okrajev Tfarčenta, k na podlagi najnovejših raziskavanj Slovani okraja Sv. Peter Slovenci,, oni v Luzeveri Srbo-Hrvati in °ni v Reziji (po Potockem, ki se drži fantastične eti-mologije krajevnega imena) celo Rusi. Vsekako ne borijo ti Slovani do današnjih časov vzlic. različnosti jezika in običajev pravzaprav nikakega tujega Cementa». Biti so zvesti podaniki beneške republike do padca in so obdržali italijantieto nasproti avstrijskemu gospodstvu, ker so leta 1848 in 1850 postavili
v boj mnogo dobrovoljcev in so se leta 1864 udeležjli vstašlkega gibanja na Furlanskem; temu patriotične-mu čuvstvu so povodom plebiscita leta 1866 dali izraza vkljub vsem zapeljivostim avstrijskih Slovanov, V onem letu so vprašati Slovane v Sv. Petru, hočejo li imeti posebne Šole v svojem jeziku; oni so se pa temu odrekli.
Dne 28. maja 1867, nekoliko mesecev po aneksiji benečanskih pokrajin od strani Italije, fle sklenila občina Sv. Peter Slovenov, spremeniti staro ime v Sv. Peter ob Nadiži, „da se izbriše vsak sled tujega pokoljenja,, ker so prebivalci Italijani v srcu, v tradiciji, interesu in vzgoji, kar hočejo ostati tudi za vso bodočnost,“
Že nekoliko časa sem se je tukaj začelo razvijati vielikoslovansko gibanje (tako, da trobijo Italijani alarmi. Poplavlja se „slovansko Italijo“ s slovenskimi koledarji, časniki,, ljudskimi romani, letaki in molit-tveniki. Družba sv. Mohorja ih družba sv. Cirila in Metoda vodita propajgando. Zlasti deluje duhovstvo marljivo; propovednico je napravijo v pravo narodnopolitično stolnico in kmečke hranilnice in posojilnice v ognjišče velikoslpVienske agitacije. V Klodiču, dvanajst kilometrov nad Sv. Petrom ob Nadiži, se je pred kakimi tremi meseci osnoval odbor za ustanovitev banke, na čelu katerega stoji mlad duhovnik, g. Josip Seur.
Duhovniki so, fiuancielno podpirani iz Ljubljane, ustanovili po vsem okraju slovenske šole. ki delajo konkurenco italijanskim javnim šolam. iTamkaj se učijo otroci izključno slovenski in ob enem strupeno sovražiti „sovražnice katoliške vere“, ki so v tem slučaju po mnenjju duhovnikov uzurpatorji Rima. Da se vse gi'haihje vodi iz Ljubljane, je razvidno iz dejstva», da prihajajo misijonski propovedniki od tamkaj.
Pripomba uredništva. — Čitatelji so gotovo že sami opazili, da vsebuje gornje poročilo mnogokatero netočnost ih celo tudi direktno neresnico. Posneli smo je vendar, ker smo uverjeni, da je stvar za našo javnost zanimiva;,	*
Lovro gre v šolo.
Mali Lovro je bil bled, toda krepak deček. Kc se je zjutraj prebudil, je bil Še ves zaspan in njegova črna očka sta bila. še motna od dolgega, trdnega spatfica. Skozi okno je že sijala nebeška luč; soln.ce je razlilo polno perišče blestečih žarkov na malega zaspanca. Klicalo ga je iz mehke postelje, spomin j a> lo ga je na pot v Šolo in na prijetno šetanje po ulici med brzo hodečimi ljudmi.
Zato je mali Lovro naglo vstal, zajkaj resnične bi se sramoval, ako bi mu kdorkoli — Četudi le (v šoli — očital zaspanca. Poleg postelje so že stati osnaženi čevlji; naglo se je obul in qpravi,!.
Tedaj pa je že vstopila v sobo mati. Poln do brote in ljubezni je bil n|jen obraz in tudi njen# oč so se smehljale od velike radosti.
—	Tako zgoden si, Lovro? — je vprašala in s< nalašč čudila. Vedela, je, da mati dečki ne vstaj:|( radi prezgodaj'.
Lovro pa yi je hitel nasproti, dvignil se na. pr stih k nji, ki je bila višja od njega, iri jo nežno poljubil. Ko je ta prvi svoj vsakdanji posel opravil, j( je lepo pozdravil:
—	Dobro ijutro, mati!
—	Lačen si, kaj ne da? Kmalu dobiš za jih rek Do tedaj pa se skrbno umij, počesaj, preglej si oble ko, pa tudi na knjige ne pozabi! — ga je opominjati skrbna mati.
_ —- Nič ne pozabim! — ji je hitel zatrjevati. Ta koj se je skrbno umil, se počesal, pripravil si knjigi in zvezek,, ter se tako popolnoma pripravil na (j Ih od Potem je zajutrkoval in četrt pred osmo uro je biti tudi že mati pripravljena, da ga spremi do Šole.
Ulice se bile polne živahnega življenja. Po sre dini so vozili vozovi, ob krajeh pa so hiteli ljudje Hiše so bile svetle, ker jih je oblivalo belo sojnce, li vse polno dečkov je hitelo v Šolo. Eni so bili že veti ki, skoraj odrasli, ko so s kupom knjig v roki nagli
znano — nekako designiran za Luegerjevega naslednika. In Dunajčani niso bili protivni temu možu, Ko je Lueger zatisnil oči in je prišlo na tapet župansko vprašanje, se je enodušno javil Mie:	Wedsäkirchner
mora biti župan. Toda iz meni neumlljivih vzrokov -edino misel, da ga čaka ministr|Bko predsedstvo, ga je morala omamiti — ni hotel' WeijKSkärOhner zasesti tegal častnega mesta.. In od tegja Časa datira desorga-nizaeija in razkosanost v kršČansko-soeialnem taboru.
Razni prepiri in druge afere so se bile že prej pričele. Toda če bi bila prišla močna in odločna roka na krmilo, bi se bilo dalo Še vse izravnati in pa ublažiti. Po Weisskirchnerjevi odpovedi so pa zbruh-nUa medsebojna nasprotstva s podvojeno silo na dan. Ni minilo mnogo časa in o kaM stralikini disciplini ni bilo več ne duha in ne sluha. Intrige in zahrbtnosti so bile na dnevnem redu in popolen kaos je bil konečni efekt,
Razun tega so krščansko-socialni stranki mnogo Škodovali razni temni priveski. Stranka se je iz skromnih početkov hitro razvila v vodilno državno moč. Ümevno, da se ji je priklopilo mnogo elementov, ki so upali priti po n|jej naj preje do udobnosti in do upoštevanja. Strankin ugled je bil tem/ ljudem seveda deveta briga in skrbeli so samo za sebe. Poteptali so stranko hladnokrvno v blato, samo Če se ijim je kazala osebna korist. In takih elementov se stranka ni koj v pričetkju dovolj energično otresla. Potisnili so jo z drugimi, zgoraj navedenimi vzroki v poraz.
Nikakor pa ne mislim, da je udarec, ld gaj je doživela krščansko-socialna stranka sedaj, neozdravljiv. Treba je samo, da se stranka brezpogojno oklene svojega programa in poskrbi za tesno organizacijo. Živimo v dobi neizprosnih in jajsnib političnih principov. Vsako polovičarstvo je pogubno in ne dovede drugam kot v propad. Zato je tudi pri krščanskih socialcih strogo izvlajanje krščansko-socialnega programa, ki pa ne obstoja v narodnem šovinizmu, nujna potreba. Izvesti se pa 'da to samo potom temeljito reformirane organizacije, ki ne sme poznati ni-kakih kompromisov in nikake popustljivosti. Ce bodo krščanska socialci to upoštevali, potem jim bo prišel sedanji poraz samo v dobro: revidirali bodojprogram, očistili bodo lastne vrste in pogoji za no(ve vspehe so jjim dani.
L.	Kemperle.
Gospodarski paberki.
O trustih. Obsodbi petrolejnega trusta je sledila ona tobačnega trusta. Tudi ta mora tekom šestih mesecev likvidirati, tako je razsodilo najvišje sodišče v Združenih državah. Razpad trusta bo pa imel samo ta vspeh, da se bo na novo dvignil iz razvalin in to tem močnejši in na trdnejši podlagi^ 'Mi v Evropi si ne moremo predstavljati resnične strogosti unijske vlade napram velikim kapitalskim veličinam. Po naši sodbi bo prišlo do nove ere trustov, Kajti ne samo petrolejni in tobačni trust sta bila v preiskavi, temveč tudi proti mesarjem, bostonskim trgovcem z mlekom, proti trustu kolonijalnih pridelkov in proti ter-
pentinovemu trustu je uvedena preiskava. Splošno vse potrebščine modernega amerikanskega človeka ima v rokah oderuštvo. Znanost si beli glavo radi tega* kako bi se zajezilo zlo, da posamezni denarni magnati vladajo celim podjetnim strokam. Kako bi se dalo odpomočfi temu finanoielnemu zlu ?
Ti monopoli temeljijo vsi na današnji colninski politiki Združenih držav. Vse sodnijske razsodbe bodo ostale le na papirju tako dolgo, dokler se ne bo strlo colninSkega sistema, ki varuje samo koristi velekapitalistov in iz tega stališča zanima nas Evropejce trustno vprašanje in sodnijske razsodbe glede tega.
Mi imamo tudi pravico se vmešavati, V Ameriki se bojujejo dozdevno proti trustom; ko je pa lansko leto avstrijska vlada petrolejni trust, ali pravzaprav njegovega amerikanskega zastopnika, vzela na muho, so bili zastopniki Unije takoj na mestu z reklamacijami. Kakor omenjeno, če se hoče resno zlomiti skoroda neomejeno gospodarsko moč trustov, mora pasti colninski sistem, V najširših krogih Združenih držav se že pojavljajo zahteve, da se zniža col-nina in to gibanje .je kapitalističnemu izmozgavanju dosti nevarnejše, kakor pa omenjene sodnijske razsodbe.
* *
*
Turški tobačni monopol. V Ameriki bo baje tobačni trust razpuščen in na Turškem bo vlada tobačni monopol, ki ga ima sedaj v zakupu tobačna zar druga, prevzela v lastno režijo. Pogodbla z zadrugo je veljavna, do konca leta 1914. Zadrugo zamore samo to zanimati, kako bo turški parlam|eht rešil tobačno vprašanje.
Vlada namerava, kakor že omenjeno, uvesti monopol in ga bo izvrševalo „Dette publique“1, to je u-pravništvo turškega državnega dolga. V tem slučaju bi bilo še možno, da bi tobačna zadruga Še nadalje obstajala kot navadna izdelovateljica tobačnih predmetov in kot založnica državnega monoppla.
* *
•
Naša trgovska bilanca. Naša trgovska bilanca je Še vedno trajno pasivna. Tudi v aprilu tega leta je bila. Pasivna bilanca sicer ni zmiraj znamenje neugodnega, gospodarskega položaja) kakega ozemlja, kajti na primer plačilna bilanca je tudi regulator trgovske bilance. Primanjkljaj poslednje je znašal v aprilu tega leta 60 milijonov kron. V pr(vih štirih mesecih letošnjega leta se je uvozilo v Avsltro40\grsko za 1003 milijone, izvozilo s» je p,a za 7415 mil. Nazadoval je posebno izvoz gospodarskih projdfuktov. Tlako se je na primer v prvih štirih mesecih zmanjšal izvoz klavne in vozne živine za 16 mil. K, To nam dokazuje na eni strani pomanjkanje mesa v tuzemstvu, na Idrugi strani pa, da je prebivalstvo še zmiraj gmotno tako podprto, da lahko navzlic visokim cenam mesa kupuje živež, kateremu se je. privadilo. Izvoz kožuhov in kož se je tudi znižal skoroda za 5 mil, Ti produkti se pa porabijo po večini v domači industriji. Izvoz žita se je znižal za 8 mil. in oni senčen za Štiri mil. Ravnotako se je tudi znižal uvoz žita in sicer v primeri z letom 1910 za 40 mil.
Značilno je, da se je uvoz industrijskih suro-;vin, kakor bombaževine itd. zvišal, Tfo znači intenzivnejšo industrijjplno delovanje. Tie surovine so pa postale v teku let tudi dražje, ravnotako kakor drugi uvozni produkti (kava in kolonialni pridelki); te višje cene vplivajo potemtakem tudi na trgovsko bilanco.
Ce razdelimo to med Avstrijo in med Ogrsko, (tedaj vidimo, da je Ogrska na slabšem,, V: mesecu apriju tega leta je znašal uvoz iz. Ogrske v Avstrijo okoli 90 mil., izvoz na Ogrsko pa 124 idil. K.; za prve Štiri mesece 1911 znaša uvoz iz Ogrske 341 mil. kron, izvoz pa 488 mil. K. Ker Ima pa Avstrija tudi pri plačilni bilanci prednost pred Ogrsko, se razvidi jasno, da ima slabost* ki se javlja v trgoivski bilanci, gotovo svoj temelj v Ogrski, Neugodne žetve so gotovo mnogo krive, zato pa ne potrebujemo drugega, kakor zopet enkrat dobre žetve.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dr^ajvni zbor se snide dne 11. julija. Ce bo li imel cesar prestolni govor, se Še ne da z gotovostjo reči, ker bo takrat že najbrže v Išjlu.
Govori se, da bo predsednikom državnega zbora izvoljen Steinwender,
Listi poročajo, da bo tvorilo vladno večino 107 nemških svobodomiselcev, 76 krščanskih socialcev, 72 Poljakov, 21 Italijanov, skupno torej 276, Kako pa bo v resnici z vladno večino, o tem še dosed^j nikdo ne more kaj z gotovostjo trditi.
Weisskirchner — demisioniral.
Weisskirchner je iz poraza pri državnozborskih volitvah izvajal konsekvence: podal je demisijo. Cesar bo njegovo 'demisijo sprejel in bo najbrže začasno pooblastil dr. Matajo kot voditelja poslov v trgovinskem ministrstvu.
Prihodnje vodstvo krščansko-socialne stranke.
KrSčansko-socialni krogi razlagajo^ da bo prevzel vodstvo krščansko-socialne stranke bivši minister Ebenhoch.
Drohobiška afera
še vedno razburja vso Galicijo, Med težko ranjenimi so tudi tri gospe, ena deklica, en dijak in en uradnik. Mrtvi so:	učijtelj francoskega jezika Bertoletti,
monter Widzinski, odvetniška kandidata dr, Messer in dr. David Lustig, sin kavarnarja Sichächterja, gostilničar Rapoport, privatni urajdnijk Weingarten, delavci Kusznir,, Balaga, Patorski, tri žene in ena deklica. Vsi so zadeti v prša.
Poraz staročeške stranke.
Staročeška stranka na Moravskem je na vsej črti podlegla. Padli so bijvši minister ZaČefc, Pražak in Kulp. StaročeŠkai stranka na Moravskem bo likvidirala in se spojila s katoliško stranko,
Balkan.
Vojni minister Mahmut Sefket paša je dobil od zapovednika vojaških čet v Albaniji, Sefket Torguth pafce, brzojavko, v kaiteri pravi Sefket paša, da se
da z blagim srcem in sočutjem pomagamo njim, ki nimajo vsega v obilici. Drug drugemu morate pomagati; ošabnost in zaničevanje mora izginiti iz vaših še mladih src — potem šele boste vredni svoje lepe domovine. Potem boste lepi dečki. Zakaj domovini služiti morete še le potem, ako se medsebojno ljubite in zavlada vzajemnost med vami.
—	Ti, Filip, pa, ne bodi užalosten. Bil si priden dečko doslej in tajkšen tudi ostani. Ce se boš pa pridno učil, ki boš s svojim znanjem, ki si ga pridobiš v mlaidosti, lahko služil sebi in svojcem pošteni kruh, beli kruh.
Ivan je osramočen pobesil glavo. Nemo je gledal v tla.
—	Dečki, sedaj pa vprašam: Ali je Ivan ravnal prav, ko je sramotil Filipa?
Dečki celega razreda so vstajli namah in so zaklicali : — Ne, ni storil prav!
Dalje je |vprašal učitelj:
—	Ali je deček lep in dober, ki je ošaben in s svojo ošabnostjo žali tovariše?
Zopet so rekli tovariši:
—	Tlak deček ni lep in dober!
—	Sedaj, Ivan, — je nadaljeval gospod učitelj, si sam slišal, kaiko so razsodili vsi tvoji tovariši.
Sramuj se svojih besedi in prosi tovariša Filipa, da ti odpusti!
Opoldne pri kosilu je Lovro povedal očetu, kar je slišal v šoli. Oče je rekel:
—	Pohvaliti te moram, zakaj pametno si storil, da si povedal učitelju, kar se je zgodilo Filipu. Resnične so bile besede gospoda učitelja, da moramo lepoto in njpno dobroto nositi v svojem srcu, Zmisel za lepoto in čut dobrote dvigata človeka na stopinjo, ki je Bogu najbližja. Srečni in zadovoljni smo lahko tudi že zaradi tega, ker smo otroci domovine, ki nas vsled svoje velike lepote tudi k temu cilju dviga, Velik je svet — to boš, nekoč že spoznal in videl — ter mnogo, mnogo krasot in lepote hrani, toda vedno nato zopet srce zahrepeni po domovini, ki jo moramo ljubiti, zakaj krasnejše zemlje ni nikjer več.
—	Jutri opoldne, Lovro, privedi ubogega Filipa k nafcn na koalo.
Slivnico!
hiteli v Šolo, tupatam še kratko ustavljajoč pred izložbami, ki so bile polne lepih stvari.
Pred šolo je bilo zbrano že polno dečkov. Nekateri so se lepo pozdravili z mahni Lovretom. Na pragu je stal gospod učitelj. Prijazno je pozdravljal dečke, M so se mimo njega vspenjali v šolsko poslopje po kamenih stopnicah.
Lovro se je poslovil od matere in stopil v šolo. Na pragu je pozdravil Še gospoda učitelja, nato pase naglo podal v svoj razred.
V razredu je bilo vse živahno. Dečki so zasedli svoje sedeže, se pripravljali na poduk in si tointo šepetali na ušesa.
Kmalu je zazvonilo in je že vstopil gospod učitelj.
Poduk se je pričel.
Učitelj je razlagal in izpraševal. Učenci so mu pazno sledili in ponavljali sami zase, kar so ravnokar slišali.
Poleg Lovrota je sedel Filip, Bil je revno oblečen in bos. Njegova obleka je bila sicer zakrpana, toda znažna. Njegpva mati je bila šivilja in je imela jtri sinove, Filipov oče se je nedavno ubil. Bil je tesar in je po nesreči padel z visokega odra. Tudi Filip je bil med podukom miren, pazno je poslušal in se učil. Zato ga je imel učitelj prav rad.
Ko ste minuli dive uri, je zopet zazvonilo. Četrt ure je bilo namenjeno odmoru. Dečki so se oddahnili. Nekateri so jedli kruh, M so ga prinesli seboj, drugi so se razgovarjali o tem, kar so ravnokar slišali. In tretji so zopet med seboj menjavali peresa in držala. Tudi Lovro je bil zamenjal svoje držalo z drugim, ki mu je bolj prijalo in ugajalo.
Tedaj je prišel k Filipu Ijvan. Njegov oče je bil bogat trgovec. Lepo je bil Ivan opravljen in zavedal se je svoje lepe obleke. Imel je v roki velik kos kruha in rudečelično jabelko.
—	Ali bi (jedel? — je zlobno vprašal Filipa. Filip je iztegnil roko.
Tedaj pa je zakričal Ivan:
—	Poglejte, vzeti mi hoče kruh, ta berač!
Potem je pa Še nadaljeval:
—	Ali te nič ni sram, ko imaš zajkrpan suknjič.
In bos hodiš v solo! Sedaj bi pa še rad pojedel mojo malico?
Zasmejal se je nato hudobtno in pristavil:
—	Ampak ne boš jedel belega kruha. Saj si berač!
Polno dečkov se je nabralo okoli klopi, kjer je sedel Filip, Sram ga je bilo; zakril si je lice z rokama in solze osramočenega so mu zmočile oči in se polagoma udirale po licih.
Mali Lovro pa ga je tolažil:
—	Nič ne daj na besede Ivanove. To je grdo od njega- Videl boš, da se bo Še kesal.
Ko je zopet vstopil v razred gospod učitelj, je Lovro vstal in povedal gospodu učitelju, kaj se je tu zgodilo.
Ivan je bil poklican pred učitelja. Glavo je nosil pokoncu in se prezirljivo oziral okoli sebe.
Gospod učitelj pa je iizpregovoril:
—	Ivan, tvoje besede so bile grde. Ce pa. deček, kakršen si iti, izgovarja grde besede,, ni več lep. Zakaj svoje lepote ne nosimo nia oblekah in sploh ne zunaj, temveč v svoji notranjbsti; v svojem srcu jo nosimo. Ce si ti Ivan lepo opravljen,, in imaš belega kruha v obilici, to ni tvoja zasluga. In Če mora FJiiip hoditi bos, ker ima revne reditelje, to ni njegova sramota, siromaštvo sploh ni sramota. Uboštvo mnogokrat človeka povišuje. Ubožen človek največkrat hrepeni po lepoti, umeva jo popolnejše, in srčno ljubi. Lepota pa je najvišja dobrota, ki nam je dodeljena. Ta lepota pa je doma samo v Človekovi notranjosti, v njegovi duši, ki ni umrjoča, Kdor pa govori tako grde besede, kakor jih je govoril Ivan, nima lepote in ni lep deček. Zalčaf zunanjost in bogastvo ste postranski reči: lepa zunanjost in bogastvo ste mnogokrat le navidezno lepi stvari.
—	Poleg tega ste vi dečki sinovi lepe domovine. Najlepše domovine sinovi ste, 'dečki. Naša domovina ima prekrasno polje, strme in visoke gore, ki ne izgine sneg nikoli iž njih; ona imai veličastno morje. Četudi so nekateri bogati, drugi revnejši in tretji zelo revni, tedaj, dragi dečki, je haloga naše lepote in njene harmonije, da to ublažimo. Kras in njegovo bogastvo naše domovine nam nalagata, daj se ljubimo,
V nedeljo 25. t. m. vsi v
Malisori ne mislijo, viđati, marveč da nadaljujejo z napadi na turške posadke ter da so bili v več slučajih tudi zmagoviti. Törgut Seiket paša poudarja zlasti, da se Crnagora mrzlično pripravlja na vojno.
Tturški vojni minister je mnenja, da je položaj skrajno težaven in napeta in ne ve, kaj bo v prihodnje, če Crnagora tekom devetih dni ne požene vseh Albancev čez mejo. Vojni minister tudi izjavlja, da organizira znani vStaški vodja Crnopejev v Macedonia bolgarske Čete, Situacija je za Turčijo vedno resnejša.
Cesar otvori državni zbor.
.„(Neues Wiener Abendblatt“ poroča, da bo cesar s prestolnim govorom osebno otvoril zasedanje novega državnega zbora.
Bilanca
dosedanjih državnozborskih volitev;: Nemški svobodomiseln pridobili 31, izgubili 6; krščanski socialci priborili 4, izgubili 24; centralistični socialni demokrati priborili 15, izgubili 22; Češki socialni demokrati pridobili 8, izgubili 5;, Cehi meščanskih strank pridobili 6, izgubili 8; Polaki priborili 'dosddaj 4, izgubili 3 mandate. Stanje Jugoslovanov skupno je ostalo ne-izpremenjeno. Gališki Rusini izgubili doseđaj 1 mandat, Bukovinski Rusini in Rumunci so vzdržali svoje dosedanje stanje 5 mandatov, Italijani pridobili 1, judovski nacionalni izgubili 2, vsenemci pridobili 1, divjaki pridobili 2 mandata. Nemšika; nacionalna zveza, ki je prej Štela 79 poslancev, jih šteje sedaj 104, ki se razdele tako-le: 21 radikalcev, 24 agrarcev in trije člani nove nemške delavske stranke.
Vprašanje predsedstva v novi zbornici
se v političnih krogih1 živahno prerešetava. V prvi vrsti pride po zatrdilu nekaterih politikov v pošteVi kot predsednik zbornice poslanec Steinwender. Če bi on predsedstva ne prevzel, prideta v poštev Dober-nig in Lecher. Poljaki delajo za predsedstvo Ebenho’ cha, vVeisskirchner pride, Če cesar ne sprejme njegove demisije, v gosposko zbornico, da more še nadalje ostati kot parlamentarni minister.
Trozveza.
Glede obnovitve trozveze poročajo Iz dobro poučenih krogov, da bo stajvila Italija nove pogoje z ozirom na svoj vpliv na Balkanu. Na Dunaju in v Berolinu vlada zaradi italijanskih zahtev, precej slabo razpoloženje, (vendar pa je skoro gotovo, da bo trozveza obnovljena,
Portugalsko.
< Za predsednika portugalske republike je bil izvoljen Anzelmo Braamcap.
Angleška.
Dasi se je miislilo, da bo do kronanja v deželi političen mir, se razširjajo glasovi, da se pripravlja velika politična kriza. Slišati je, da se gosposka zbornica ne bo vdala in zahtevala, da se parlament za Irsko ne sme ustanoviti proti njeni volji, Dočim so libjeralci izjavljali, da bo vlada v tem slučaju enostavno imenovala nekoliko stotin novih Članov gosposke zbornice, govore konservativci, da bo parlament kmalu rhzpuŠČen in se baje že pripravljajo za nove volitve. Po tem sodeč, bi bil kralj nasproten imenovanju novih članov za gosposko zbornico.
Kronanje na Angleškem.
Včeraj, dne 22. t. m. se je izvršilo v Londonu kronanje angleške kraljevske dvojice, S kakim sijajem in s kako razkošnostjo se je vse to izvršilo, se da težko predstavljati. Zato si je pa tudi vsak hotel ogledati ta krasni prizor, in ljudje so prihajali trumoma v London. Ob 9, uri se je pričel pomikati sprevod v cerkev. Krasen je bil pogled na slikovite skupine, Častnih gostov je bilo navzočih blizu do 7000. Edino ti so imeli dostop v cerkev, kjer se je izvršila ceremonija kronanja, katero je opravil nadškof iz Canterbury. Nato je prejela kraljevska dvojica obhajilo in sprevod se je zopet vrnil v kraljevu palačo. Ljudstvo, Id je stalo glavo pri glavi na cesti, je navdušeno in prisrčno vzklikalo kralju in kraljici.
Plojeve sence.
Plojev padec je hudo potrl liberalce in slogaše. Izgubili so zadnjega možaj, ki so na njega stavili vse svoje zaupanje. In v tem svojem brezmejnem obujpu zmerjajo na vse strani in z gnevom stikajo za krivci. Največji krivci so seveda klerikalci, ki so se drznili proti hofratu postaviti kandidata in še celo kmeta.
Krivi so štajerčijanci, to so pri ožji volitvi baje 1000 glasov dali za Brenčiča, Seveda je to nesramna laž, s katero hočejo liberalni slogaši pokriti svojo zvezo z nemškutarji. S številkami je naimreč dokazano, da je že pri prvi volitvi prav veliko šitajerčijan-cevu ki so bili kupljeni z denarjem in šnopsom, glar sovalo za Ploja, In če ne bi bili pri ožji volitvi štajerčijanci kar v .celih vrstajh in Še bolj' mnogoštevilno nego teden prej oddali glasove» za vladnega hofrata, bi bil Ploj še veliko več glasov izgubil do ožje volitve.
Kdor le nekoliko primerja Številke glasov po raznih župnijah pri volitvah dne 13. in 20. junija, takoj uvidi, da se je jako veliko kmetov, 'ki so v srcu Sn tudi dejansko pristaši Kmečke zveze, pa so se z obljubami in goljufijami dali zapeljati za slogaškega kandidata, skesalo svojega sramotnega Čina ter so prestopili h kandidatu Kmečke zveze.
Taka je torej zadeva s štajerčijanci dne 20. junija, Zvesti svojemu geslu o naprednjaštvlu so oddali svoje glasove kandidatu naprednih“ liberalcev), slogaše v in nemškutarjev.
Kriiv pa je po mnenju liberalcev in njihovega dopisnika y N,“ in „N. L,“ hofrat Ploj sam, ki ni vedel, kaj naj storil, ki je celo volilno dobo omahoval sem in tja in je še zadnje dni dvomil, ali se n,aj spusti v ožje volitve ali ne.
V tem pritrjjamo liberalcem. Toda pomnijo naj, da človek, ki ima toliko na svoji politični in tudi drugi vesti, ne more nastopati bolj odkrito i,n možato. Cernu pa so tudi silili za kandidata moža, ki se niti še kandidirati ni upal in ni imej toliko poguma, da bi nastopil na javnih volilnih shodih? Tlako klajvernemu začetku ne pristoja nič drugega, nego klaverni konec. Politično uskoštvo, hinavstvo in intrigantstvo je dobilo dne 20. junija svoje plačilo. Narod je zgrom-kim glasom, ki se je Čul po celi Avstriji, obsodil dr. Pt'oja. Obsojen p;a je ž kjim tudi bil odurni liberalizem in hinalvsko slogaŠtvo.
In ludi temu v svojem hinavstvu neodločnemu slogaštvu daje ,„;S1. Narod“ velik del krivde. Smo li konservativci, ki smo delali za Ploja, tako vprašuje vodilni bst vesoljnih slovenskih liberalcev. Ne, liberalci smo, zagrizeni liberalci, kj smo polni protifar-Škega sovraštva in bomo ta protikriščanski gnev tudi vedno netili in hranili med ljudstvom.
Vendar enkrat odkritosrčna izpoved, katero vzamemo javno na znanje, ker potrjuje to, kar smo mi vedno trdili, slogaši pa v volilnem boju zanikali, da je namreč Ploj pokrovitelj in ob enem varovanec slovenskih liberalcev.
In če naposled dopisnik dosledno izvaja, naj se vsi takozvani konservativci in naprednjaki, ki vendar zasledujejo iste cilje, tudi združijo v isti stranki, v istem časopisju, v istih političnih in gospodarskih organizacijah, je to samo Še vprašanje glede na osebe. Zato se gre, kateremu Študentu se bo odvzela naše ljudstvo ^srečeval n a“ naloga narodnega učenika in duševnega očeta, ali tistemu, ki je že tudi hišni („posestnik“, ali pa tistemu, ki še živi v ,„bolj skromnih“ gospodarskih razmerah, V pr Vi vrsti torej osebni kompromis, načela so itak; povsod ista}.
Take sence pušča za seboj Plojev padec.
Raznoterosti.
Za Kmečko zvezo je o priliki sijajne zmage v celjskoKvranskem okraju pri pristaših nabral Anton Holobar v Megojnicah (Griže)] 30 K. Srčna hvala našim vrlim pristašem. Priporočamo v posnemanje v drugih krajih.
Promoeija. Cand. iur. gospod Ivo Cesnik je bil promoviran danes v petek dne 23, junija 1911 ob 12. uri opoldne v senatni dvorani graškega vseučilišča za doktorja prava. Mlademu gospodu doktorju, ki je starešina „Zarje“ in je do sedaj s požrtvovalnim na-rodno-izobraževalnim delom stal v prvih vrstah našega katoliškega narodnega dijašisva, — iskreno čestitamo!
„Siidst. Volksstimme“ preneha koncem meseca izhajati. Našla je med poklicanimi in interesiranimi krogi premalo umevanja in — podpore.
Volitve. V Zadru je izvoljen pravaš dr. Ivo Prodan z 4590 glasovi. — V Lvovu je izvoljen dr, Sigismund Marek, socialni demokrat, z 1652 glasovi.
1« poštne službe. Poštni oficijal Anton Pavl v Celju in poštni asistent Eranc TaŠek v Trstu sta menjala svoji službeni mesti, — Poštna, oficiantinja Konstanca Zupančič v Celju, in poštni ekspeditor Nikolaj Boječko v Mariboru, sta začasno vpokojena.
Nesramnost liberalcev je pjo| ožji volitvi v ptuj-sko-ormožkem okraju prišla do vrhunca. Nesramneži trjldjo, da se je Slovenska kmečka zveza zvezala s štajerčijanci in da so isti glasovali za, Brenčiča, To ge seveda navadna liberalna laž in mi odkrito povemo: nam je zmago priborila naša močnal rezerva, nai-Še delo, naši številni shodi in podrobna agitacija. A pač pa se je Ploju odtujilo mnogo, mnogo volilcev, kartere so potent hvaležno nadomestili štajerčijanci. Evo nekaj posajmeznih' slučajev:	v Št. Lovrencu na Dr.
polju je imel Brenčič pri prvi volitvi 186 glasov, dr. Ploj 12, Ornig 48, a dne 20. junija, je naša rezerva pripomogla,, da je dobil Brenčič 216, a Ploj je dobil 39 glasov, (torej tudi Ornigovee. Pri Veliki Nedelji so šli Štajerčijanci in celo socialdemokrati korporativno volit Ploja, istotako na primer v Ragoznici, Št. Lovrencu v Slovenskih gorio^h in v več drugih občinah. Smelo lahko trdimo, da se je Ploju izneverilo več stotin prvotnih volilcev, ki so ali ostali doma, ali pa so volili Brenčiča, Te izgubljene volijce so pa potem nadomestili Ploju Štajerčijanci in rudečkarji. Naj se jezijo sedaj oni, ki so kričali pijanij „živijo Pluj!“ kar kor hočejo, pribito ostane, da je naša, narodna zastava ostala tudi po ožji volitvi neomadeževana. Mi Šta-jerčijanskih glasov nismo rabili, imeli smo dovolj — lastnih!	-
Zvišanje cen tobaku in smodkam. S 1, julijem postane sporazumno z obema državnima polovicama zvišanje cen za izdelke tobačne režije pravomočno. Zvišanje cen znaša: 1. Pri smodkah navadnega tarifa 1—2 vin., n. pr. kuba bo stala 11 vin. pbrtorika 8 vin., viržinka 11 vin., brazilka 9 vin, itd.; .pri specialitetah 1—6 vin. 2. Pri cigaretah navadnega tarifa 1 vin., n. pr. Šport bo stala 3 vjn., damen 4 vin., „Kaiser“ 5 vin., memfis 5 vin., sultan 6 vin., nil 7 vin, drama 2 vin.; pri Špecialitetaji 1—2 vin. 3. Pri navadnem tobaku za cigarete 8 do 96 vin. za 100 gr,
n.	pr. lini hercegovski 44 vin., srednji lini turški 32 vin.; pri Špecialitetnem pa 74 vin. do 1’50 K za 100 gramov, 4. Pri navadnem tobaku za pipo 3 in ena tretjina do 12 vin,, kakor knaster 16 vin., ogrski 15 vin., navadni 9 vin. itd,; pri finem 10 do 20 vin.
Poslanski mandati na. prodaj. Graški listi poročajo, da se je obrnil propadli nemški radikalec plem. Stranski v Gradec, da bi kupil drug mapdat poslanca Wastiana, ki je bil izvoljen v Gradcu in Mariboru. Ravno tako se je oglasil v Kremsu propadli Wendenhofer za Wastianov mandat v Mariboru, Vodstvo nem-Ško-nacionalne stranke na. Štajerskem je odgovorilo obema, da Štajersko ni češko, in da na Štajerskem ni prostora za poslance iorez sUretfe. Graški Wastianov mandat je namenjen v Ptuju propadlemu kandidatu Rauterju.
Slabo spričevalo. Kako je z učiteljstvom, ki ga je framazonska francoska vlada nastavila namesto pregnanih redovnikov,? Nekdo, ki more dati na to vprašanje zanesljiv odgovor, Aman, prostozidar in ravnatelj učiteljskega seminarja v Parizu, je v loži razdelil učiteljstvo sedanje Francije v šest kategorij. Ziadnja dva oddelka je zaznamenoval z znakom „nezmožni“, „na slabem glasu“, K tema skupinama je oddelil 60 odstotkov učiteljstva! — Pač neprijetna prognoza za bodočnost Francije,
Bavarski episkopat in učiteljstvo. Že vdrugo so izdali bavarski Škofje v zadevi strokovnega učiteljskega lista na Bavarskem izjavo, ki v, njej zahtevajo, naj list preneha z napadi na vero in cerkveno avjio-riteto in da naj se ne terja, da bi moral član učiteljskega društva biti obenem tudi naročnik strokovnega lista.
Statistika analfabetov, „Z.eitschrilt fürs österr, Volkssch ui wesen“ podaja sledečo statistiko, ki kaže, koliko odstotkov analfabetov Štejejo posamezne evropske države: Nemčija0’57o, švedsko0T%, Švica 0’1%, Dansko 0’2%, Velika Britanija 1%, Francija 2%, Nizozemsko 2%, Finsko 4*9%, Belgija 10’2%, Avstro-Ogrska 25’7%, Grško 30%, Italija 31’3%, Bulgarija 53%, Srbija 62%, Rusija 02%, Portugalsko 70%, Ru-munija 75%, — Evropa šteje 465.451 šol s 45,281,691 učenci ip z 1,050,632 učitelji,
„Viribus Unitis“. Včeraj, dne 22, t. m. popoldne se je podal nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo v Trst, da zastopa cesarja pri spuščanju dread-noughta „Viribus Unitis“ v morje, — „Viribus Unitis“ bo spuščen v morje dne 2o, t. m.
Kaj bo?
Kaj bo z novim parlamentom, to vprašanje se vsiljuje vsakemu. Ali bo delazmožen, ali ga bo zopet ubila nemška prepotenca, To so skrbi, ki jih ima vsak ki resno zasleduje politično življenje.
Ce hočemo na ta vprašanja tisočev volilcev odkrito odgovoriti, potem moramo reči, da so avspicije za novo legislativno perijodo slabe, Znamenja sicer včasih varajo in upajmo, da tudi v tem slučaju, toda dejstvo je, da kažejo znamenja slabo. S sedanjimi volitvami se je ojačil radikalizem, bodisi že nemški, ali pa kulturno-bojni, in oba ta dva faktorja sta silna o-vira zdravega parlamentarnega dela.
Bienerth je razpustil zbornico, da bi decimiral opozicijo in dobil pokorno in vslužno večino. Namera se mu je povsem ponesrečila. Ce prištevamo v Bie-nerthovo večipo stranke, ki so bile pred razpustom v njej, potem vidimo, da je ta večina ravno taka, kakor je bila. prej, namreč nobena, odvisna od slučaja do slučaja. Toda dvomljivo je sploh, Če bo ostal sedanji večinski blok skupaj. Razmerje med večinskimi strankami se je spremenilo in krščanski socialci lan-sirajo v svet vesti, da je postalo njihovo stališče na-pram vladi drugo. Vodstvo stranke je imelo včeraj, dne 22, t. m. sejo, v kateri se je sklenilo, voditi politiko proste roke. S tem sicer ni veliko povedanega, toda brezdvomno je, da so radi izida volitev, nastale v večinskem taboru skoroda nevzdržne razmere. Že Weißkirchnerjeva demisija, ki je sicer logična posledica propada, je napravila vladi nemale težave. Še bolj kritično bo pa za Bienertha, Če bo demisioniral tudi Glombinski, ker se je tudi njegova struja v volilni borbi skrčila. Mislimo, da ne trdimo veliko preveč, Če rečemo, da stojimo pred kabinetno krizo, Kakšna pa bo rešilna pot iz zamotanega položaja, je Še uganka bodočiji dni.
Oteževalno bo uplivalo na ureditev razmer gotovo okrepljenje svobodomiselstva, zlasti židovsko-fra-masonskega, na Dunaju, že v stari zbornici smo imeli klicatelje in oznanjevalce kulturnega boja, sedaj se je njih število pomnožilo z nekaterimi prav radikalnimi, kakor je framason Zjenker, in nevarnost kulturnega boja je blizu.
Pa pustimo taka brezplodna ugankovanja in zaupajmo našim poslancem. Dosedaj so vedno Častpo in spretno rešili težke naloge, prepričani smo, da se jim bo tudi v tem položaju posrečilo, najti najugodnejšo pot, ki bo koristna za slovensko ljudstvo.
Štajersko.
Mariborske novice.
Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca maja 1911 je bilo: 9 porok, rojenih 36, mrličev 37 in 8 oseb se je vrnilo v sv. katoliško .cerkev.
Cigani v Mariboru. Blizu mesta se je utaborila Četa kakih 50 ciganov. Možje hodijo po dkjolici in tu sprejemajo kotle v popravilo in s tem bogve koliko strank oškodujejo, ženske pa prorokujejo lahkoverne-žem, ob enem pa kradejo kakor srake. Med drugim
sta 'dobita dva teh stricev 60 žlic, da bji jih počinila. Ko sta bila gotova, sta zahtevtela kot plačilo 680 K. Ko se je pa žlice kemično preiskalo, se jo 'dognalo, da sta cigana pri pocinjenju vpp rabila 40% svinca. . Zato se ju je pa vsfed goljufije aretiralo in izročilo okrožnemju sodišču.
Porotno sodišče bo začelo svoje zasedanje dne 26. junija. Obravnavali se bodo sledeči slučaji: 26. junija Ana Rakovec in Janez Gauser, poskušen zar vratni umor ;	28. junija Konrad in Janez Hajek ter
Franc Drobnič, nravnostni zločini; 30. junija Janez Jesenko, umor.
Pravico javnosti je podelil minister za javna, dela ženski obrtni Šoli za šivanje perila in obleke v Mariboru.
Ram v nedeljo? V nedeljo poletimo mariborski Slovenci v Slivnico, kjer se vrši' slavnost razvitja prapora Mladeniške zveze. Pohitimo med navdušeno mladino, da se poživimo, da vzpodbudimo drug drugega k vstrajnemu delu proti našemu skupnemu sovragu vere in naroda, ki ravno sedaj tako ošabno in grožeoe dviga svojo glavo. Pojdimo, da stisnemo Sliv-ničanom roko, kakor brat bratu, da vnamemo ogenj svetega navdušenja v mladih srcih, kajti tudi s tem vršimo del narodno-obrambnega dela.
Celjske novice.
Celje. G, dr. Janko Sernec je imel dne 13.. t. m. na Bregu mnogo „kšelta“» Bil je strasten libera-len agitator in vodja liberalnih olikancev. Res čudno! Liberalni doktor vedno pravi, da občuje samo z inteligenco, a sedaj se nahaja naenkrat v spremstvu pijane liberalne tolpe. Ko je liberalna druhaL po cesti razgrajala in nadlegovala mirne volilee, je letal g. zdravnik'za njo, kakor psiček za gospodarjem. Vsi pošteni ljudje so se zgražali nad temi dejstvi in povpraševali eden drugega, ali hodi g. dr, za tolpo kot kolovodja, ali da bi obvezoval ranjence. Treba bi skoraj to bilo posebno pri napadu na g. vodjo orglarske Šole, K. Bervarja. Med liberalno sodrgo so bili samo „nobel“ ljudje. Znani Zupanc, tiskar Perc, Špes, kateremu je ravno potreba, in drugi. Gospod s pasjim bičem, ali Vam je tako postopanje v Čast ? To ravnanje si bomo dobro zapomnili. Vi bi kot zdravnik morali biti, kar se tiče strankarstva, nevtralni, A sedaj, ko Vas vidimo v stranki, ne inteligence, ampak sodrge in pocestne tolpe, ki je metala za duhovniki steklenice, Vam bomo pokazali hrbet. Za sedaj o tem dovolj. Neke brežke dame pa opozarjamo, naj bodo o-prezne, da se ne vidimo pri oblasti. Gospodu Špesu, ki je komaj sem privandral, pa priporočamo, naj bolje pazi na svojega sina, da ne bode vedno na cesti, ter se istotam lepše obnašal.
Po volitvah. Po burnih volitvenih dnevih se je začelo zopet vsakdanje življenje in vrvenje. Le v okolici se nahaja še tuintam kak ovenčan dr, Koroščev plakat, ki je dobil svoj okrasek, ko se je raznesel vesel glas o zmagi. Mirno in dostojno so slavili naši svojo zmago, dočim so imeli nasprotniki za slučaj svoje zmage pripravljene težke žalitve, n. pr. dva osla, v Žalcu itd. Vsak pošten Človek se veseli, da se je tej kliki pošteno prekrižal račun.
Zadnja smola. Ko so liberalci propadli dne 13, t. m. na celi Črti, so vsaj upali, da jih reši dr, Ploj.
V tem slučaju bi prenehal „Nar, List“, in „Sloga“ bi postala glasilo štajerskih prvacuhov, Ko pa je padel Ploj, je padel tudi ta načrt v vodo, ker Ploj za druge ne bo vzdrževal „Sloge“, Zato bo Še životaril „Nar. List“ naprej, dokler ne dobita Lesničar in Špindler boljših služb.
Dvoboj. Na miklavškem hribu je bil bojda dvoboj med gimnazijcem in meščanskim učencem s puškami ! Daleč privedejo mladino revolver-romani'.
Ptujske novice,
Ptuj. Plojev poraz je spravil najše slogaške liberalce popolnoma iz ravnotežja, Povsem za trdno so bili prepričani, da bo Ploj prodrl. Sag so tudi delali za njega z nečuvenim terorizmom, sploh z vsemi mogočimi, tudi nečednimi sredstvi. Da je padel Ploj, je na eni strani povzročila zavednost našega kmečkega ljudstva, na drugi strani pa liberalci Sami s svojim divjanjem in s svojim zahrbtnim in hinavskim hujskanjem. Res, žalostno je, če propade poslanec, ki ge bil, kakor zatrjujejo njegovi priganjači, najzmožnejši med vsemi slovenskimi poslanci, še bolg je pa žalostno, da je propadel navzlic temu, da so Šli štajerči-janci za njega v boj. Da je ito istina', o tem smo pri nas za trdno prepričani), ker se tudi splošno o tfem govori. Da pa nam predbacivajo, da je Brenčič zmagal s štajerčijansko pomočjo, to ni nič nepričakovanega, to je stara liberalna taktika^ ki zmilraj zasleduje namen, zvrniti lastno krivdo na druge. Sploh pa sedaj liberalci ne vedo, kake laži bi si v Svoji obnemogli jezi mogli izmisliti o nas. iT|aki so kot stekli psi, ki vše obgrizejo in vse onesnažijo s svojimi strupenimi penahii. Toda ljudstvo jih je spoznajo in jim je dalo zasluženo brco, ki bo pa pri vsaka prihodnji" volitvi Še silnejša.
Drugi kraji
St. lij v Slovenskih goricah. Naši Södmarkov-ci imajo slabe Čase. Že par dni pred 13. junijem so pili v .jSüdmarkholu“ na račun domnevane zmage Girstmayerjteve, M jim je obljubi}, da bo prišel v Št. Ilj šlaivlt; SvOjo poslansko izvolitev,« — V Süümarldni koloniji nekaj poka, Švabi ne dobe Več tako redno
podpore, ker je Südmarkih Žakelj postal pražen. — Šola v Ceršaku tudi dela sitne preglavice našim Iju-beznjivim prijateljem. Delajo z vsemi štirimi, a niti 20 otrok ne morejo spraviti skupaj. — Naša meja se je dne 13. junija postavila! Naši rojaki po širni domovini imajo popolnoma drugo mnenjje o našem Št. liju, kot je v resnici. Naše ljudstvo je zavedno, da malo kje tako. Evo številke:' v Št liju je dobil Roškar 150 glasov, Girstmayr samo 22, v Selnici! Roškar 132, Girstmayr 5, v Ceršaku Roškar Sl,. Djrst-mayr 1; tudi v Cirknici in Dobrenju smo imeli lepo večino. Slava zavednosti obmejnih' Slovencev!
Slivnica. Dan zmagoslavja nad nemčurstvom, dan poln veselja pad dovršenim delom bomo obhajali v nedeljo, dne 25. t. m. Naše delo je rodilo sad, in v nedeljo bodemo razvili prapor, ki bo plapolal pred navdušenimi našimi Četami in nas vodil neustrašeno v nove boje. Zato pa naj nikdo ne zamudi, se udeležiti tega slavlja; čim impozantnejša bo udeležba, tem večje navdušenje bo vladalo, tem več ognja se bodo navzeli slivniški mladeniči. Slavjja se bodo udeležili tudi Orli, kar bo dalo prireditvi tem sijajnejŠi zna-Čaj. Na postaji bodeta pozdravila došle goste g. drž. in dež, poslanec Pišek ter slivniški župan.
Gorica. Na mnogih 'krajih sem slišal, da bodo „Nemci“ zmagali pri volitvi. Jaz tega nisem verjel in sem vsakemu dal odgovor, da nikoli. In tudi resnično je bilo tako; da so povsod zmagali Slovenci in v naši izobraženi Gorici tudi. Ooddali smo 27 glasov za Pišeka in samo 6 Kresniku od železničarjev ter 8 za Pičinina, tudi od železničarjev. Ziatorej: živijjo gori-Ški Slovenci, živijo Pišek!
Šmartno na Pohorja. Vabimo na ljudsko veselico Veteranskega društva v Šmartnem na Pohorju, ki se vrši v nedeljo, dne 2. julija na vrtu g. Ivana. Korena z mnogoštevilnim vsporedom in srečolovom. Svira veteranska godba. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 9. julija.
Iz ormoškega okraja. Smolo je imel znani Specialist za čitalnične račune, dr. LajŠič, pri agitaciji za Ploja. Dne 18, junija je želel imeti pri kmetjh Novaku v Pršetincih pri Sv. Tomažu volilni shod. Prišel je g. Specialist, prišli zvesti plojaši, prišli od Šnop-sa upijanjeni mladoletni „volilci“, prišla je ura, ko bi se naj začel shod, a zavedna gospodinja je stopila na hišni prag in je zapodila liberalce-pijance in plojaše od hiše: „V moji hiši plojaši ne bodo hujskali. Marš proč! “ In žalostnega obraza je moral g. Specialist za čitalnične račune s svojimi zvestimi jo od-kuriti pod neko drevo in jim je tam razlagal ploja-Ški evangelij. Smola! Tudi na 'dan volitve je g. Specialist korakal tužnega plojaškega obraza po „purgu“ pri Sv, Tomažu. Ugaša, , ugaša sreča in slava ploja-ška, — Živio Pluj!
Svetinje. Biebrovint: Brenčič 131, Ploj 31. Mihalovci: Brenčič 38, Ploj 48, Žerovinci: Brenčič 68, Ploj 5. Veličane: Brenčič 30, Ploj 31, RuneČ: Brenčič 47, Ploj 36,
Svetinje. Na Petrovo dne 29. t. m. se bo pri nas ustanovila Dekliška zveza. Pri tej priliki govori podpredsednik S. K. S. Z. gospod dr, Hohnjec iz Maribora.
Leskovec. V nedeljo dno 18. t. m. se je jay ni shod v Leskovcu pod Ptujem nepričakovano dobro izi vršil. Bilo |je zbranih kakih 500 dobrih in poštenih ljudi, ki so izvajanja govornikov, gospoda župnikia\ In poslanca gospoda Roškarja, okrog dve uri z izrednim zanimanjem mirno poslušali. Naše ljudstvo ge blagega značajja ih tako dobro, da bi bilo res škoda, ga še nadalje prepuščati riaznim hujskačem nasprotnih strank ,v zabavo. V taboru naše Slovenske kmečke zveze je njegov prostori, tja si to ljudstvo tudi želi. V Slovenski kmečki zvezij se zamore, pa tudi mora priboriti boljša bodočnost vsemu slovenskemu ljudstvu Spodnjega Stajerja, ako se bode združile v njej.
Veržej. Dragi g. urednik, prosimo Vas za malo prostora, ker Vam hočemo nekaj naznaniti, kako se pri nas godi. Večkrat smo slišali, kaki nasprotniki in obrekovalci duhovnikov in krščanske vere so Štajercijanci, Sedaj smo se sami prepričali. K razumu nas je spravil nek okrajni učitelj s svojo nehvaležnostjo, Šolal se je več let z miloščino črnih gospodov, kakor on pravi. Pisal je pismo občinskemu uradu, da naj voli vsak volilee Girstmayrja, Kukovca in Ploja, Vabil je volilee na tri stranke. Na dan volit-"ve se je priklatil v gostilno in tam odvračal volilee od volitve. Nič mu ni pomagalo, akoravno je hodil po hišah, sramotil naše poslance in agitiral za Kukovca, Ploja in Girstmayrja, Vse mu ni nič pomagalo. Dva „volca“ je komaj dobil radi pijače. Vprašam te, nehvaležni učitelj:, Ali ni naša dolžnost, voliti nam take poslance, kateri se potegujejo za kmeta in za katoliško vero? Slabo za takega učitelja, kateri se sramuje katoliške vere, zaničuje duhovnike in naše poslance, Lahko greš v Ptuj, Celje in Ljubljano, da boš tam v zvezi s štajercijanci, z liberalci in slogaši, ako te je sram, da tu med parni prebivaš, -- žalostno !
Vurberg. Brenčič je dobil 170 glasov, Ploj 37, razcepljenih nič.
Sv. Bolfenk pri Središču, Dne 18. t. m. je bil pri nas zgodovinski dan, Bil je volilni shod. Govoril je gospod profesor Dermastija iz Ljubljane, korenga-Ške postave z izredno močnim glasom. Zborovalcev je bilo veliko. Med njimi tolpa plojašev, ki je gospoda govornika hotela prevpiti. Zgodovinski dan .je ravno kato, ker to početje kaže na. konec liberalizma, ki je zbral vše moči, kakor žival, ko jo kol ješ. Po tem: bo marsikateri, ki Se sedaj *nl zvezar, postal naš, ker se
bo sramoval take tolpe in ne bo imel meli njo obstanka. Cvet teh liberalcev je po vrsti tako: štirji Zabav-nikovi Sinovi, nad katerimi ima oče gotovo v, grobu svoje dopadanje, Ciril, Jakob, Franček in Peter Zabavnik, Lujz Vrabci, ki si je upal metati blate celo v Škofa ljubljanskega,, Jegliča; Lujz Novak, viničar; Franc Poiman in Franc Cejnko, fanta; Ivan Plohl, sin občinskega predstojnika na Vitanu; Ivan Kos, viničarski sin; Mhratov sin; Ivan Vogrinec, viničar; Ivan Dečko, svingski prekupec; mežnarov Nacek; J. Zadravec; Matija Hebec; 161etna dečka Milan Rubin in Alojzij Kos, poslednji bivši ministrant. Čestitamo gospodu nadučitelju Francu Cajnku. Id ge tudi Člafn te snobi“' družbe. Prinesel je v to družlbo neko „gura-čko“ (igračo). Hitro po tem smo slišali to nobel družbo piskati in žvižgati. Ciril Zabavnik je začel vpiti, da je gospod govornik fige kazali S temi je hotel le najti pretvezo ali vzrok za poboj. Jakob Šegula in pa njegov brat Franc in vsi zgoraj našteti so enkrat celo ruknili. Res,, lepi liberalni cvetovi!
Sv. Bolfenk pri Središču. Dobila sta: Kog-Go-mila: Brenčič 27 (25)1 Ploj 81 (80), Jastrebci: Brenčič 26 (18), Ploj 22 (28), Viiban-LaČoves: Brenčič 22 (17), Ploj 44 (58), Vodranci: Brenčič 42 (41), Ploj 18
0.8). V oklepih so številke prve volitve. Pri prvi volitvi je dobil Brenčič v vseh občinah 102,. pri ožji pa 117. Ploj pri prvi volitvi 184, pri ožji pa 165. Ornig
6.	Pred ožjo volitvijo zvečer so nasprotniki slepili, s telegramom, da Ploj ne Kandidra, misleč s tem nas oslepiti, da se mi ne bi poganjali; pa take reči so samo za backe, za pametne ljudi ne. Agitatorji nasprotnikov so dobili, kakor se sliši, nagrade po 10 K.
Sv. Barbara v Halozah, Neki liberalen učitelj-Ček barbarski se jte dne 5. junija na liberalnem shodu v gostilni na mostu ob Dravi hudoval nad tem, da ima barbarski župnik dosti krme. Čudimo se njegovemu zanimanju za župnikovo krmo, zlasti ker nima nič goveje živine. Ce bi sam bil morebiti kakšna čve-teronožna žival, potem bi bilo njegovo hudovanje utemeljeno.
Št. Jurij ob juž. žel. Čudno je pri nas sedaj po volitvah to, da so izginili vsi tisti, ki so volili Robleka. Vsak trdi, da je volil gospoda dr. Korošca, tudi tisti, ki so si pete brusili za Robleka, Kako imenitno znajo farbati svoje ljudi liberalci,, se je že bralo na drugem mestu. Še sedaj po volitvah je Drofenik resno trdil, da bodo rekurirali proti Koroščevi izvolitvi. In Urlep Blaž, ki je tik pred volitvami začel kapelico zidati (!), j,e že tedaj zatrjeval svojim podanikom, če bo dr. Korošec izvoljen, bodo volitve ovržene. Ta dva si ne upata utajiti, 'da sta volila Robleka. Neki naš ugledni plojgŠ, ki je tudi počastil Roblekov shod in stopil osebno ž njim v stik, ne more preboleti takšnega poraza svojih podložnih, 3d so se pehali za Robleka; zlasti mu je žal za Ploja; zato pravi, da je Brenčič zmagal s pomočjo ŠtajerČijaneev. Lahko je bilo spraviti tako laž v svet, a kdor kaj bere, ta ive, da štajerčijanci lepo shajajo z liberalci, a sovražijo najbolj katoliškof-narodne može. Vzgled: koliko liberalnih’ učiteljev je srečno prijadralo v štajerčijanski tabor; ta ppt do tja ni dolga. Štajerčijanci so zatajili svoje geslo: kmet naj kmeta voli in iz sovraštva zoper krščansko-narodno Slovensko kmečko zvezo so šli z navdušenjem volit tistega moža, ki so jim ga -priporočali liberalci in slogaši, namreč hofrata dr. Ploja, Toda Slovenska kmečka zveza ge sijajno premagala združene liberalce, slogaše in Štajerčijance!
Dramlje. Na dan volitve so doživeli naši liberalci zasluženo kazen za svoje nečuveno ravnanje. Naši možje so prihajali na volišče skupno po posameznih občinah, vihteli so klobuke in 'klicali: Živijo dr. Korošec! Pri pogledu na naše zveste in neustrašene trume sta se Jarnovič in Kopiulšek kar penila jeze in obupa. Naša zmaga je bila naid vse sijajna. Razobesili smo na naši vrlo kafoliŠkb-njarodni gostilni, kjer je bil tudi naš agitacijski lokal, slovensko trobojnico. Liberalci so (v, svoji zmedenosti, ker so menda mislili, da so tudi oni zmagali, dasi so dobili lo slabo tretjino vseh glasov, Izobesili tufM slovensko trobojnico, katero smo tudi mi pozdravili z „jživijo“-klici. Na njihovo žalost so jo pa drugi dan na vse zgodaj, ko gim j'e učitelj prinesel iz ŠL Jurija poročilo, da je Roblek vsepovsod propadel, odstramili. Sedaj si pa ne upa noben liberalec več na stvetlo, posebno pa ne 'JarnoviČev pomagač, ki se je na dan volitve s pestmi maščeval Zc| Roblekovi poraz, česar DrameljČani ne bomo kmalu pozabili in še bo to nekdo bridko občutil. Kopiušek pa najbrž svoje milostljive tisti dan n p mogel potolažiti in še menda danes noče verjeti, da je Roblek enkrat za vselej izginil iz slovenske javnosti. Upamo, da se bodo tudi naši liberal^ s KopiuŠekom vred kmalu pomirili, potolažili in sprijaznili z mislijo), da jle edino tako prav,
V Konjicah je povozil nek avtomobil dve osebi in se odpeljal dalje. Podrobnosti nam še niso znane.
Frankolovo. Lep dan je bil 13, junij za našo občino, tfumoma so korakali naši volilci na volišče* veselo je bilo gledati, kako so z radostnim licem in ponosnim čelom oddajali glasove za našega ljubljenega dr. Antona Korošca. Oklepala nas je ena vez, vez ljubezni. Zvestobe in edinosti ; nič ni pomagal „Nar. List“, ki so ga tako skrbno trosili naši politični nasprotniki, ne smrdljivi napadi na naše pristaše. Vse sile so napeli vsi, kateri imajo poseben dar, dah obrekovanja in opravljanja; računali so, da imajo 150 volilcev že kar v žepu. A kaka prevara. Iz 220 glasov so jih vjeli samo 15, od številke ISO je odpadla niči»; ničla je sedaj liberalna strankah Pisali so v ' svojo cunjo* da bodo na Frankolovem Volili dr. 'Ko- :
23. junija 1941; U
■■....... ..............
i rošca sami bački; tako nas imenujete vi, da smo banki. Vas, ki živite od naših žuljev in ob našem denarju, si bodemo dobro zapomnili, lej vam! Ko smo izvedeli, da je vzel g. dr. Anton Korošec, voditelj Štajerskih Slovencev, zadnjo liberalno trdnjavo ter zasadil v našem volilnem okraju zastavo Slov. kmečke zveze, je prikipelo med \ olilci veselje do vrhunca. Vse se je radovalo zmage; ljudje so se zbirali v gruče in si stiskali roke, topiči so pokali raz nage griče ter oznanjevali zmago nad lažnjivo Nar. stranko in pričali, da je zvestoba Frankolovčanov do S. K. Z. in naših najdražjih svetinj trdna kot skala, Kaj pa naši nasprotniki ? Pred volitvami so se kazali kot nepremagljivi, napihovali so se kakor purani, kadar mu žvižgaš, sedaj so pa tako pobiti. Hudo vas je vlekel „Nar. List“, najbolje yam kaže, da se do prihodnjih volitev mažete z nebeško mastjo, potrpežljivostjo, boste lažje preboleli še hujši poraz prihodnjih volitev. Ko so razvili naši pristaši dne 14. t. m, slovensko trobojnico raz lipo pred cerkvijo, kot znak zmage, se je slišal pri nasprotnikih bolesten vzdih: že vlečejo metlo v lipo,, so pač bridko čutili, da so pometeni in vrženi med smeti, A nikar ne mislite, da nas bo veselje nad zmago omamilo; ne, mi bodemo stali na braniku in delali naprej na političnem in izobraževalnem polju; sramotno bi bilo, da bi se dali voditi za nos od ljudi, ki vlečejo s tako podivjano ih podlo stranko, kakor se je pokazala liberalna sedaj ob volitvah v vsej svoji nagoti; proč od nje, kateri Še čutite v sebi ponos poštenja! in dostojnosti. — Živela krščanska i-deja in Slov, kmečka zveza na Frankolovem L
Frankolovo. Enkrat za vselej poviemo liberalcem;, da je mer,a obrekovanja polna, Ako nas liberalni obrekljivci in klepetulje ne nehajo obkladati s kmečkimi „zarukanci in butelni“, poltena dekleta pa s ^svetnicami“, jjtereijalkami“ in s „p.i,,.“, bomo brez pardona odkrili vse kovačnice, v katerih se kujejo te laži in prišli z imeni na 'dan. Razkrinkali bomo libe-ralceu da jim bo dolgo zvenelo po ušesih'- Tlakšnih častnih naslovov smo do grjla siti,, dosti ste nas oblatili v „Nar, Lis|tu“ s tako lažpjivimi in neumnimi dopisi, da slišijo, kako planke žvižgajo. To „'delovanje“ je jako značilno za ljudi, ki bi se radi prištevali k inteligenci. Vse vas že zapiušča, pa (vas bo Še bolj, saj vemo, kakšni kmečki prijatelji ste. Le zapomnite si: Requiescat in pace, liberalizmu so na Frankolovem odgnile tace!
Griže. Ne se smejati! Za sredo dne 14. t. m. so imeli liberalni Mjukci v Žalcu veliko opravila s pripravljanjem manifestacije, kajkoršne še ni videl Žalec. Študirali in ubijali so si glavice, kako bi najbolj proslavili slavnosten večer na čast Robleku. ^ — Pripravljeni so bili topiči, smodnika je bilo na stotine kilogramov pripravljenega, v nekem hlevu v Žalcu pa so iutrali osla, na katerega so nameravali posaditi strašilo, ki naj bi predstavljalo našega kandidar ta gospoda dr. Korošca. Za ta „špas“ se je zelo zanimal neki trgovec Kveder, ki se sicer ne brani kmečkih grošev, toda ta Čas je hotel imeti več dobička. Baje še mu je sanjalo, dja je vedno hodil ogledavat osla, ga tipal po trebuhu ter čakal z nastavljenim klobukom. V tem je došejl glas^ da je Roblek „luč!“ Pričelo je tako deževati, da so se vse „jprašnice“ zmočile, in kakor bi strela udarila, je nastala tv Žalcu •mesto pričakovane bakljade taka tema, da so liberalcem src,a upadla — ušesa pa na dolgo zrasla.
Polzela. Neko duševno revie je baje v sivo ji propalosti jamralo v laži-„Nar. Listu“, da sta na dr. Koroščevem shodu na Polzeli klicala Oživijo Korošec“ samo en oče in sin; jaz bi pa vprašal, kaj smo bili pa drugi, ki smo tudi z veseljem in s srčnim navdušenjem pozdravljali svojega kandidata, ki nam je v krasnih in jedrnatih besedah, razvijal svoj program, kateri ni samo po enem očetu in sinu prišel na Polzeli do tako, lahko rečem, krasnega števila glasov, Če pomislimo, s kakšnimi sredstvi se je delalo pri nasprotni stranki. Torej smo pa drugi bili od sv. Duha, da smo namesto Robleka zapisali na svoje glasovnice dr. Korošca, kateri jo sedaj hvala Bogu naš poslanec, na katerega smo/vsi zavedni Savinjčani lahko ponosni, katerega bodemo še bolj z navdušenjem pozdravljali, ker bo gotovo Še večkrat z veseljem, kakor „iejst fant ponosno prijahali svojega poslaniškega konja v našo prelepo Savinjsko dolino.“ Tlakrat pa, predragi, usmiljenja vredni, do smrti žalostni liberal-Čk|, kar v slamo, pa kremplje v zrak. Pa še boljše storite, Če hitro podpišete JLaufpos“, pa halo v Dobrovlje kuzlo molzt, ker tukaj na naših tleh Ivam je že odklenkalo, ne bo več kšefia, pa tudi Šnopsa ne več. 'Onemu lažnjivemu dopisniku v .„(Narodnem L.“ pa svetujem, da v prihodnjič ne raztega svojih širokih in lažnjjvih ust, da rajši molči, sicer priobčimo njegovo ime in njegove častne, z ričetom posute zasluge javno. Naj rajše podpira svojo bajto, kakor da hodi za svet vprašat tiste liberalke, od katerih bo gotovo dobil ob svojem času primerno nagrado.
Iz Kraš v Zadreški dolini, Cujte in strmite: Verdnig v Krašah'. No, kaj takega Še nisem jaz, dasi ravno sem flosar, doživel. Raztrosili so naši, meni dobro znani ljudje, neke rudeče papirje, na katerih je bilo napisano;: shod bo ob 4» uri v Komarjevi gostilni. Čeprav Še nisem bil prepričan, dasiravno sem bral, da bo govoril g. Werdnig, vendar sem se res hotel prepričati, kakšen je ta gospod; čakati sem ga šel že ob 3. uri. Veliko ljudi ga je že čakalo, tudi Nar zarčani so ga prišli obiskat, a od nikoder ga ni bilo ; mislil sem si žet; da . je'le „Špas", pa me je le neki fant obdržal»; Češ, da Werdnig mora vsak Čas priti. No. sem ® mlatil, i„lirbec-“ ,me pa.res imaj, ali bo pri-
S T, R A Ž Ä,
Šel ali ne. Kar naenkrat pri drdra lep voz po cesti. Kaj mislite, Werdnig je prišel, pa Kac ga je spremljal, Rekli, so, da shoda ne bo nič, ker se je g, Wer'd-pig ustrašil, ko je videl toliko ljudi, zato sem pa kar Šel po en Četrt noter v hišo. Ko pijem en Čas tisto kapljico od g; Komarja, pa naenkrat prileti neki liberalen duh v, ženski kiklji povedat, da se je shod začel. Nisem si mislil, da bo kedaj kaj takega v naši vasi, v katero komaj vsake kvatre posveti solnee. Pa res je bilo. Neki debel gospod nam je razlagal, kakšni davki (ha) so, to pač mi bolje vemo, ki davke plačujemo, kakor pa en tak škric gori iz Celja. Kar slabo mi je postajalo, ko sem slišal takšne čenče in pa kvasanje,. No, pa ljudje mu niso pustili govoriti,' so bili čisto pametni. Kmalu je prišel do besede g, Vera-nek, Jemnasta, to bo pa nekaj, sem si mislil. Ta mož je pa korajžen, kar pridušil se je enkrat. Pa saj ni vedel drugega povedati, kako je bogat in kako se je z Nemci združil; no, to je bilo vse. Njegov govor ni trajal čez pet minut, pa je bila vsa luštnoba pri kraju. Pa kakšno je nastalo, ko bi radi nekateri govorili, pa niso smeli. Govekof oče jim niso dali besede. Je pač križ, Radi bi tudi glasovali. Pa niso hoteli g, Werdnig. Tudi jaz bi vzdignil roko, fa ne za Werdniga, ampak za dr. Verstovšeka. Kdo bo kaj takega volil. Toliko še pač naš Cajner ve, kakor pa Veranek, da bo pravil na Dunaju, kako je bogat. Ko je bilo celega Spasa, konec, sem si pa ogledal, koliko ljudi je bilo sploh na shodu. Kar površno sem pogledal, pa sem že vedel, Nazarčanov je bilo en voz, okoli 40 volilcev in nekaj mladeničev zraven. Od one liberalne stranke je bilo pa 12 volilcev in ta 13- je bil pa Glojekov France, Torej to so bili vsi tisti volilei. Vidite, takšen shod smo imeli v Krašah, Pa počasi bo že začelo sijati solnee tudi v naš kraj in dne 13. junija je g. dr. Verstovšek sijajno zmagal. — Živel dr. Verstovšek!	KraŠan,
Žetale. Glede volitev za 'državni zbor moramo poročati, da je bila pri nas udeležba izredno dobra in navdušenje za. dr. Jankoviča veliko. Akoprav ni bilo protikandidata in torej tudi nobene agitacije, se je torej udeležilo volitev okoli % volilcev. Iz cele župnije je dobil dr. Jankovič 310 glasov, in sicer Dobrjia 29, Nadole 59, Žetale 66, Kočice 68 in Čermožiše 88, Neveljavne ste bili dve glasovnici v Cermožišah in prazni 2 v Žetalah. Tu je eden pozabil zapisati ime kandidata, drugi prazni listek pa je bil bržčas oddan od znane osebe, ki je sedela sredi med komisijo. Kadar bodo prišli učitelji našega poslanca dr, Jankoviča kaj prosit, naj jim pokaže vrata! Ti edini so mu bili nasprotni. G. učitelju Florijanu Trafeniku, ki je bil zapisnikar v Cermožišah, bomo Še poročali, V posameznih občinah so župani ali pa njihovi tajniki dosti volilcev izpustili. Pri vsaki drugi' volitvi bo treba natančnega nadzorstva; sedaj smo se zanesli na poštenost in vestnost, od zdaj pa ne več!
Brežice. Pri volitvi iv mestni skupini je bila tu na slovenski strani udeležba zelo dobra. Rebek je dobil 55 glasov,, 'Marckhl 144; vkjljub vsemu terorizmu niti dve tretjinki vseh volilcev nista volijli z Nemci. Nekateri naših volilcev morajo sicer sedaj okušalti „nemilost“ pa(r nemškutarskih mogočnežev, toda svetujemo slednjim prijateljski, naj paaijo, da si ne o-smode svojih,prstov ob kazenskih določilih dotičnih paragrafov volilne postave!
Iz Zakota pri Brežijcab nam piše volilec; Izid volitve, ki smo gai že nestrpno pričakovali, nas je tar ko razvjeselil, da so se v sredo na več krajih občine oglasili topiči. Tako so naši nasprotniki lahko jasno spoznali, kaj jim je pomagala vsa njihova surovost, s kaftero so posebno na dan volitve delali zoper naše volilce. Med temi neolikanci se je posebno odlikovalo nekaj zagrizenih posilinemcev, ki so agitirali za — Kukovca, ki jim pa bodo za njihovo -„(delo“ poskrbeli že porcijo ričeta. Cast vsem našim zave&iim volil-cem, živijo naš poslanec dr, Benkovič!
Kranjsko.
Otvoritev omnibnis-linije Bohinjska Bistrio at-Bo-hipjsko jezero. Dne 28, junija t. 1, se otvori na progi Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibus linija, ki bode vozila vsak dan trikrat na jezero s sledečimi postajami:	Bistrica — hotel sv. Janez — hotel sv.
Duh in končna postaja — hotel Zlatorog, Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bode vračal omnibus tudi trikrat nazaj y. Bistrico. Vožne cene so za eno osebo in eno vožnjo iz Bistrice do sv, Janeza 60 vin., iz Bistrice do sv. Duha 70 vin. in iz Bistrice do Zlatoroga 1 K. — To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencionirala. Tujski promet v, Bohinju, posebno promet izletnikov, bode gotovo živahnejši, kor je ravno pasantom dana prilito,, se za jako nizko ceno pripeljati na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posapežni bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibus-liniji intenzivnejše zvezani med seboj, in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. V Bohinju sö se za letošnjo sezi-jo tujske naprave popravile, posebno nasadi letoviškega parka in kopališča „Danice“, Tudi ob jezeru se je skrbelo, da imajo tujci zabavo in razvedrilo.
Primorsko.
Italijanske trdnjave Ob avstrijski meji si bo o-gledal začetkom julija italijanski kralj v spremstvu Šefa generalnega štaba. Pri teil priliki si bo ogledal tudi trdnjave okrog Benetk, S. tem v zvezi je najbr-
___________________________________________Stran; ft»
že tudi velikansko,nabasanje Južnega Tirola z vojaštvom, Od 1, 1866. ni bilo tam, zlasti pa južno od Brenerja, toliko vojakov. Vse to pa kaže, -• da grofa, Aehrenthala tudi v Italiji ne smatrajo več za resnega, ker dopušča tako izzivanje Italije na meji od strani vojne uprave, med tem ko se on sam cedi samih sladkih besed.
Špiritni in petrolejni kartel.
Med tem ko so v železnem kartelu nastala na-sprotstva, ki po mnenju izvedencev lahko spravijo kartel v resno nevarnost, se je konečno posrečilo, zbiti skupaj petrolejni kartel in ustanoviti/ špiritni kartel za sudetne dežele. Po dolgih bojih so se špirit-ne ralinerije in prodajne zveze poljedelskih žganjarn sporazumele v tem smislu, da se bo celotmai produkcija s pomočjo nove špiritne centrale spravila v denar. Finančno vodstvo centralne prodajalne bo dobil v roke kreditni zavod (Kreditanstalt). Gre se pa tukaj za blagovni promet v vrednosti 70—80 milijonov kron in zä davčne kredite v znesku 140 milijonov K. Seveda si je kreditni zavod s tem naložil velike stroške,, nasprotno bo pa imel’ pri Špiritni trgovini velik dobiček. Baje se gre za podraženje produkta. Takemu zatrjevanju se ne veruje posebno dosti. Tudi pogodbe z galiŠkimi in bukovinskimi žganjarijaml se bodo kmalu sklenile. Za te bo prevzela vodstvo fili-jalka kreditnega zavoda v Lembergu. Obstoječe bančne zveze udeležencev se ne bodo ovirale s kartelom. Kreditni zavod je že precej časa nameraval ustanoviti špiritni kartel.
Že leta 1901 je bil načrt predložen, ki se je pa razbil na needinosti rafinerij in poljedelskih žganja-rij. Leta 1906 je bilo ravnotako. Se le predstojeće zvišanje 'davka na Špirit je zahtevalo organizacijo, ker se je tudi batti, da bi med rafinerijami ne izbruhnil konkurenčni boj. Kreditni zavod se je pripravljal na kartel natančno po načrtu s tem, da je ustanovil špi-ritno-industrijskb delniško družbo. Tb je spravilo pa najprej naprave na Moravskem, v, Schönbrunnu, v Meidlingü, kakor tudi Mauthnerjeve naprave skupaj in je spravilo tudi kolinske rafinerije pod njihovo kontrolo.
Kar se pa tiče petrolejnega kartela, so Vakuum Oil Company,. Linapiona in tvrdka Freund v Budimpešti izven njega.
Obadva nova kartela bodeta najbrže podražila špirit in petrolej. V kolikor se tiče obstoja industrije, so v to gotovo upravičeni. Posebno nafa domača pe-trolejna industrija je bila vsled ameritofnsWh een že precej omajana. Kakor se zdi, bo pa sedaj v tem oziru nastalo dosti bolje.
Narodno gospodarstvo.
Košnja. Najvažnejše delo vsakega kmetovalca v rožniku je košnja. Da pa zamore to delo o pravem Času pričeti in o ugodnem vremenu dovršiti, je treba, da je že poprej na to pripravljen. Vse orodje in priprave, kose, vile, grablje itd., naj bodo v zadostnem Številu in v dobrem stanju na mestu. Treba je ‘pregledati in popraviti vozove, pota in mostove, da se zamore delo nemoteno nadaljevati. Pravi čas košnje je, ko je trava v cvetju. Moti se, kdor misli, da je boljše počakati, da trava odcvete in oleseni; na videz se sicer dobi več pridelka, a ta ni v nobeni primeri z kvaliteto prej pokošenega. V slučaju suše se teden dni po košnji travnik namaka s stoječo ali tekočo vodo. Namaka se čez noč, nikoli ob solnčnih dnevih. Namakanje s stoječo vodo je mogoče le v ravnih legah. Voda se pusti toliko časa stati, da se delajo na površju pene, nato se odpusti po odvajalnem jarku. In ako v jeseni ali spomladi ni bilo prilike gnojiti, se to zgodi še tudi zdaj, in sicer se gnoji z 3ÖÖ do 400 kg superfosfata ali pa dvakrat toliko iTomasove žlindre in štirikrat toliko kajnita na hektar.
Evropsko zadružništvo. Nek zadružni list poroča, da je bilo koncem leta 1909 v evropskih državah nad 90,000 zadrug. V Rusiji jih je bilo nad 11 tisoč, v Srbiji 1252, na Bolgarskem 705, v Avstriji in Ogrski preko 15.000, na Nemškem okoli 24.000, na Francoskem 6,000, v Italiji 8,000, v Belgiji preko 3 tisoč, najd Danskem 3.600, v Švici nad 5.000, na Nizozemskem in Švedskem nad 2.000 itd.
O stanja hmeljskih nasadov na Spodnjem Štajerskem se poroča: Rastliba je po večini dosegla visokost hmclovke, po nekod že presegla; njeno stanje je popolnoma zadovoljivo. Sicer se opazujejo na rastlinah uši, toda v majhnih množihah; dosedaj se Še niso pomnožile in nišo Škodovale rastlinam. Trgovstvo s hmeljem se že zelo zanima za našo produkcijo,
Ž a t e c, 17, junija. Prejšnji) teden se je prodajo večjo količino žatečkega hmelja/ in sicer na račun neke tuzemške velepivovarne. Cene se spreminjajo med 170-180 K za 50 kg,, Ttujii hmelj je bil le v maj(hni množini v prometu. Povprašuje se sicer Še vedno po njem, toda dosti se ga ne more prodati, ker ga nimajo dosti v zalogi. Cene za t/uji hmelj variirajo med 145—160 K za 50 kg. Glede stenja rastline se more samo poročati, da vreme nikakor ni pripravno za vspešno rast. Topla temperatura, posebno po noči, in izdaten dež bi bil že jako potreben, Tudi uši s° se pojavile, pa le v nizkih legah; največ se bojujejo proti njim s Škropljenjem.
Hersbruck, Bavarsko, 7. junija, Rastline se v zadnjem času .ugodno razvijajo. Znlibog se v zadnjem času pojavljajo v velikih množinah muhe in uši, katere dosedaj še sicer niso dosti škodovale, toda s Časom la pa le postale razvoju rajstline nevarne, posebno ker so noči jako hladne, dnevi pa zelo vroči. Lansko leto so bile rastline popolnoma proste mrčesia, letos je ravno obratno.
Rottenburg,; Virtemberškb. 14. junija. Tiu-»Jaj je skoroda vedno viharno deževje in neprijazno vreme. Noči so zelo hladne. Zdi se, da se Število uši ravno radi močnega deževja manjša. Nekateri so nastopali proti škodljivcem s škropljenjem. Toda. vspeh ni bil vsikdar zadovoljiv.
Kako je ravnati s trtami, ki jih je toča potolkla v časju od meseca junija pa do trgjatve? Ako je padala junija ali julija meseca redjka in drobna toča, okrcala je poganjke in listije nekoliko. Ker so trte le malo poškodpva.ne, se popravijio same oh sebi v kratkem. Vitem slučaju naj se trte samo dobro poškrope z galično apneno raztopino. Ce je toča hujša, odseka navadno ppganjkom vršičke in listje razsekal, bolj trdih đelotv poganjkov, listov in zaroda pa ne podari prav močno, V takem slučaju naj se s trt prav nič ne odrezuje, ampak pustijo naj se trte pri miru. Očesa, ki ostanejo speča, ako je poganjek cel, poženejo še v istem letu, ako toča poganjku Vršiček odseka. V tem poslednjem slučaju napravijo trte vse polno stranskih poganjkov ali kakor pravi trtorejec: zdivjajo. Ko se takšne trte podvezava in čisti, naj se pusti na koncu presekanega poganjka samo po eden najlepši poganjki — vse druge naj se pa, kakor Zakotniki ali skopuhi, skrajša na dva lista. Poskrbeti je treba nadalje, da se takšne trte pravočasno in večkrat poškrope in po-žveplajo. Ako potolče trte toča avgusta meseca ali pa celo še kasneje, ne škoduje trtam veliko. Marsikako leto razbije toča seveda tudi v tem času mehkejše trtne dele, kakor vršičke poganjkov in listje, pofkvari pa več ali manj tudi grozdje, ki visi na oni strani trte, odkoder je toča priletela. Ce se glavnih poganjkov Še ni skrajšalo in jih privezalo tako, da! delajo nekako ostrešje nad dolnjimi trtnimi deli, ne napravi toča posebno velike škode. Rane, ki jih napravi pozna toča na trtah, se zacelijo le deloma in zimska očesa navadno ne poženejo. Če pa zimska ali speča, očesa poženejo, poženejo navadno le na onih poganjkih, ki imajo močnejše poškodovane vršičke. V tem slučaju ni druge pomoči, kakor da se trte takoj poškrope. Poškropiti pa se morajo trte na vsak način, da se obvaruje Še deloma delujočo trtno listje preli peronosporo. Ce je toča v kakem kraju nekaj bolj navadnega, naj se trtam glavnih poganjkov pred drugo polotvico avgusta ne skrajšuje, kajti to ostrešje iz poganjkov varujje nekako pred točo spodnje listje in grozdje. In ako je toča vinograd večkrat potolkla ali če je bila tako huda, da so zrna razsekata ne le cele poganjke* ampak odlomila tudi starejše trtne dele in razbila lu-bad, naj s6 vse, kar je odlomljenega, takoj spravi iz vinograda. Ce pade taka toča zgodaj, poženejo trte iz ostalih, nepoškodovanih delov,, 'T,ii poganjki naj se, ko so dolgi 20 cm, primerno pretrebijo ali zreijšajo in večkrat poškropijo in požveplajo. Ako je vreme ugodno, dozore pogefijki do zime. Ako je toča močno potolkla, trte, nato ošibkijo, zato se priporoča, da se v jeseni ali pa v nastopnem letu zgodaj spomladi močno pognoje,;
Tropine podzemeljskega oreha. Tje tropine imajo zajamčeno 55 do 57 odstotkov beljakovin in pa maščobe v sebi. Profesor dr. Pott pravi v svoji knjigi o krmilih:, .„[Orehove tropine se morajo prištevati najmočnejšim dušiČnatim in* najlaže, prebavnim rastlinskim močnim krmilom; odlikujejo se posebno po večji vsebini beljakovin,“ Tudi mi jih priporočamo našim čitateljem, ki imajo živino navajeno n?J krmljenje z močnimi krmili.
Književnost in umetnost.
Peter Skuhala: Povesti, Črtice in nekatere pesmi. Čudim se temu delavnemu možu. Že skoro docela slep, še ne odloži peresa, ampak nam zapisuje povesti iz ljudstva in svoje doživljaje. Djragjocena knjiga so te povesti 'in črtice, Rojs, pripovedovanje ni kdo ve kako umetno; kakor pripoveduje ob dolgih zimskih večerih stari očanec ob pečij radoznalim malim vnukom, tako naš Peter, A ravno v ti priprostosti tiči poseben čar. A še večjo vrednost ima) ta knjiga zaradi jezika in zaradi opisov Šeg in navad, ki se med našim ljudstvom, žalibog, vedno bolj izgubljajo! Ta jezik, krasota!' Cez 100 let se bodo jezikoslovci še bolj z njim pečali in naslajali nego se danes mi. Mene zanima posebno, v kolikor se to narečje (muropolsfe) razločuje od našega slovensko-goriškega. dasi smo le dve uri oddaljeni. Povesti sem bral deloma že v rokopisu, a jih tudi tiskane z veselem. Kafer so „[Popevke“ našle glasen odmev v srcih našega ljudstva, tako ga najj najde tudi ta lepa knjiga bitega našega slepca-Homerja, Naj mu bo naša hvaležnost tolažba na stare dni. — Ksaver Meško.
„Zlata Doha.“ Štev. 6. Vsebina: Tujski promet pa naša akcija, — Vendar eden. — Praznujte naš prašnik. — ZdravjšČa za pijance,; — Na boj! Pesem.
—	Mladi junaki v boju z alkoholom, — Narobe svet.
—	Poročila kamniškega okrožja. — Posnemanja vrer dno. — Dopisi. — Raznoterosti.
„Slovenski Učitelj.“ Štev. 6, Letnik XII. Vsebina: V. zborovanje hrvatskih in slovenskih katehetov, — Primerjanje. Pedagoška; študija s posebnim
ozirom na verouk. Prol. A, Ktržič. Konec. — Šolski voditelj. Piše nadučitelj Ivan Štrukelj. Konec. — Najvažnejše poglavje vzgoje. Predaval katehet A. Čadež.
—	Za reformo učiteljišč. — Katehetski vestnik. — U-čiteljski vestnik. — Vzgoja, — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba.
„Mentor“. III, letnik, 9, zvezek. Vsebina: Značaj, (Ksaver Meško.) (D a. je,) — Homer in njegova pesem,. (Dr, ‘J. Gnidovec.) (Dalje,) — Radovan. [Žalo-igra v Štirih dejanjih,) (Jos, Logar.) (Dalje.) — Črna liska. (Prof. Fr, Pengov.) (Dalje.) — Svetovne uganke. (M. Stolar.) — Drobiž: Rešitev, šahovih nalog. — Uganka. — Rešitev uganka za zoologe. — Rešitev u-gank v 8, Številki Mentorja, — Uganka, — Juan Mi-seria. — Iz grške šole, -- Zgodovinske anekdote. — Umetnost v Vatikanu. — Godba izpreobrnila pijanca,
—	Pomirjenje Korzike. --- Listnica uredništva.
Narodno-obrambno delo.
Na delo za obrambo naše meje, V^a dobra in poštena, slovenska srce prekipevajo veselja in navdušenja nad krasno zmago slovenske krščanske misli, katero je priborijo naše dobro, 'verno ljudstvo nad svojim sovragom, nad liberalizmom. Toda tla zmaga naj nas ne zaziblje v brezdelje, naj nam ne zakrije druge nevarnosti, ki grozi našemu narodnemu obstoju in ta nevarnost je germanizacija, Tej se moramo upreti z vsemi zdravimi silami, katerih ima naš; narod toliko na razpolago. V proslavo krasne zmage o-snujmo v nedeljo dne 9. julija povsod nove podružnice „Slovenske Straže“, delajmo že sejdaj in pripravljajmo, da bomo stopili omenjeni dan lahko enakovredni v vrste drugih požrtvovalnih in za ohranitev naših narodnih svetinj vnetih bratov. Cim večja četa nas bo, tem večji vspeh lahko dosežemo, tem močnejši jez bomo lahko zastavili nemškemu navalu. In* prišel bo Čas, ko bomo slavili drugo zmago, fe bomo stopili z jasnim Čelom na plan in stopp drugemu sovragu, nemčurstvu, za vrat in mu zadali smrtni sunek, Zato pa, bratje, z nado na drugo krasno zmago, z navdušenjem na delo za b,Slovensko Stražo“ in v boj za naš narodni obstoj,
Judeževi groši. V času od 6, do 12. junija je glavno (vodstvo Südmarke razdelilo sledeče podpore: 300 K za nekega malega obrtnika na Nižjem Avstrijskem, 200 K za dva pogorelca na Koroškem, 200 K za nekega malega kmeta na Koroškem, 200 K za neko dijaško podporno društvo, 150 K m neko ljudsko knjižnico na Koroškem, 50 K nefemu Članu na Nižje-Avstrijskem, ki je bil po povodnji oškodovan, 50 K nekemu ključavničarju nai Nižje-Avstrijjskem.
Zrakoplovstvo.
Vspel polet iz Dunaja v Budimpešto, Nadporočnik Bier je v 58 minutah dospel z Dunaja v Budimpešto in si priboril nagrado, ki jo je razpisal dunajski „Zeit;“ Hitrost zrakoplova je znašala 129 kilometrov na uro.
V dveh urah 17 minut priletel z Dunaja v Budimpešto. Dne 22. t. m. je ritmojster Umlauf s svojim letalnim strojem v dveh .urah 17 minut priletel z Dunaja v Budimpešto in napravil s tem rekord.
Umetnost v Vatikanu.
Težko slovo od lepe slovenske zemlje, njenih voda in gora, je prišlo; val živjfjenja ije mogočno za-pljusknil, me odtrgal od doma,če grude ter me zanesel v večno mesto. Dospel sem tu-sem, da srebam med in grenčico znanosti in umetnosti.
Kmalu po svojem prihodku v Rim sem prestopil vatikanski prag in bil v svetišču umetnosti. Ljudem sledeč sem stopal po stopni|caih pjroti Museo Pio-Cle-mentino in dospel na vrh stopnic. Pozdravil me je lep, v grškem duhu napravljen hram z antičnimi skulpturami. Bel, fin marmor, blišjČeČ v solneu. En pogled in pozoren sem postal ter stopil v svetišče, kjer so razpostf^jena dela grških in rimskih umetnikov. Opazoval sem kip za kipom, drl iz svetišča v svetišče. Z vedno večjim zanimanjem in užitkom sem opazoval te kamene, priče sijajne preteklosti in z rastočo zadovoljnostjo je motrilo oko te umotvore fe cvetoče dobe grškega in rimskega naroda. Občudoval sem lepoto grških bogov, občudoval njihi stasove, gube oblek in zlasti njih plemenite obraze z izrazom svečanega miru; divil sem se velikim idejam, izraženim v teh delih. Zastonj iščeš vihravosti,, negotovosti!, vse je globoko premišljeno in preudarjeno,, vsaka poteza je prepojena z mislijo in ni je poteze, ki bi ne bila plod intenzivne refleksije. iTo je resnična umetnost, Myron, Praxiteles, Skopaš, to so imena velikih Grkov, zastopanih v vatikanskih muzejih ! In če so že kopije (tafe lepei, plemenite in piolne življenja, kako krasni so bili še l|e originali), ker kopija vendar nikdar in nikoli ne đoseza originala!
Da, Grki so bili velik narod, bili so umetniki, to sem Čutil sedaj prvič; sedaj se je zgodilo, da sem prvič pritrdil odkritosrčno svojim bivšim profesorjem, ki so nam govorili s takim spoštovanjem o Grkih in njih delih. Skeptično sem se jim muzal ob talnh prilikah, sedaj se jim ne bi več, ne bi jim več vračal pomilovalno-vprašujočega pogleda, so li resnične njih besede in niso le mogoče prazne fraze.;
ITej lepoti kipov samih, kafer Zevsa iz Otricoli, belvederskega Apolona, Laokoonta i, dr. se pa pridružujeta še svečanost hramov, ali bolfie grških sve-
tišč, — saj učinkujejo ravnotakfo kakor lepi grški templji na atenski Akropoli. To mogočno slife je pa venčala himna papežem, M so s tolikimi žrtvami pri-pravljali desetletja in stoletja človeštvu to veliko zbirko umetnosti. Iz dna srca je privrel slavospev tem mecenom umetnosti na Petrovem stolcu.
Razgled po svetu.
Umor ogrskega kmečkega poslanca Achima. Dne 19. t. m, t. m. se je začel v Befesgyuli proces proti bratoma Zsilinsky, morilcema agrarnega poslan-ca Achima. V Bekesgyulo so dospeli že poročevalci listov in močan oddelek orožništva, ker se boje resnih nemirov, Če bi bila oba morilca oproščena. Orožni-štvo je obkolilo sodno poslopje in je patruliralo tudi po mestu ter preprečilo vsako zbiranje ljudi. Glavni j zagovornik je znani odvetnik in poslanec dr. Geza Kenedi, eden najboljših ogrskih govornikov, V inteligentnih krogih računajo s tem, da bosta morilca o-prošcena,. Obravnava bo najbrže zelo dolgo trajala, ker hočejo zagovorniki govoriti o vseh 14 kazenskih procesih, pri katerih je bil udeležen Achim. Ob koncu procesa nameravajo napraviti kmetje obhod kmetov, po mestu, kar pa bodo oblasti najbrže preprečile. Kot prva priča je bila zaslišana Achimova, vdova; ki se ni zmenila za vprašanja sodnikov, marveč je začela kar sama nevzdržema govoriti. Povedala je, da ji je Zsilinsky že dva tedna pred umorom povedal, da bo napravil z Achymom račun, da zna dobro streljati in bosti in da bo njenega moža usmrtil.. Na predsednikovo vprašanje je pritrdila, da je imel njen mož revolver vedno pri sebi, ker je dobival dan na dan grozilna pisma. Povedala je tudi, kako ji je pripovedoval njen mož ves dogodek,. Eden izmed bratov je s palico udrihal po njem, drugi pa je streljal. Pri tem pripovedovanju sta obtoženca prebledela. Predsednik je opozoril pričo, da tega ni povedala pri preiskovalnem sodniku. Potrdila je nato svojo izpoved pod prisego. Prebrale so se potem tri Achymove izpovedi na smrt ni postelji, v prvi izpovedi pravi, da sta ustrelila napadalca šestkrat proti njemu. — Oba obtoženca brata. Zsilinsky izpovesta, da je stal Achim, ko sta vstopila, na drugi strani sobe s palico v roki. Ko je zahteval eden izmed bratov, da naj prekliče žalitve očeta, je skočil Achim proti bratu in ga začel daviti, Nato je opozoril drugi brat Achima, da naj izpusti, ker pa Achim tega ni storil, je začel slepo streljati. Vdova je izpovedala, da je že kaka dva tedna pred umorom nekdo ustrelil skozi okno, femitatski zdraivnik. pa je mnenja, da bi Achim ne bil umrl, Če bi se bil pravočasno podvrgel operaciji. Med obravnavo se je raznesla vest, da je iz Bekescsabe 5000 kmetov s črno zastavo na poti proti ßekesgyuli, vsled Česar je odredil sodni dvor pomnoženje orožništva in poklical vojaštvo,
Cez 7 meseeev najdeni utopljenec. Novembra meseca lanskega leta se je peljal po Dravi službeno v družbi 6 delavcev inženir Anton Rieser, ki je bil dodeljen deželni vladi koroški. Vodil je regulacijska' dela ob Dravi, Čoln se je zapeljal na neki pilot, in sunek je vrgel Rieserja v deročo vodo. Rešitev je bila izključena. Iskali so ga dolgo Časa, toda brezuspešno. Pred par dnevi pa so dobili pri Muti ob obrežju naplavljenega utopljenca, ki pa je bil že popolnoma nepoznat. Poslali so obleko Rieserjevl vdovi na Dunaj, ki je spoznala in zatrdila, da je to obleka, ki jo je imel ponesrečeni inženir na dan nesreče.
Vročina in sneg v New- Yorku. Nekaj dni je bilo v New-Yorku strašno vroče; mnogo ljudi je za-dela sollnčariea. Nato (je pa kar naenkrat postalo mrzlo in pred par dnevi je snežilo dobre pol ure nad New-Yorkom. Potem je nastala kmalu zopet vročina. Takih prememb v temperaturi zadnje čase je bilo že obilo. Te prememlbe povzročajo veliko umrljivost pri otrocih.
Velikanske ladje plo/ejo danes po morju, ladje, kakršnih si prejšnji svet niti v najbujnejši domišljiji ni predstavljal, Nad vse močne in trdne morajo biti tiste ladje, ki vozijo v kitajska pristanišča Honkon, Sangaj, Cuitav, ali na 'Japonsko. Te ladje so velike in ne smejo biti manjše, kakor 20,600v ton. Preskrbljene so tudi vse z brezžičnim brzojavom. A te velikanske ladje so le mali pritlikavci v primeri z velikansko ladjo „Vulkan“, ki se gradi zdaj v hamburški ladjedelnici. Nova ladja bo tehtala 50.000 ton (1 tona je 1000 kg). Ladja bo imela 11 nadstropij, visoka bo 31 metrov, široka 30 metrov7 in dolga 268 metrov. Brez; strojev, kotlov in naloženega blaga bo tehtala 33 milijonov 800,000 Kg, 6 milijonov kg več, kolikor tehta oborožena moderna ladja. Ljudi bo vozil „Vulkan“ lahko 5000. Med tem, ko so dozdaj dvorane v najjvečji brzovozni nemški ladji široke 20 metrov, bodo na „Vulkanu“ 30 metrov široke razkošne dvorane. V jedilnici I. razreda bo v dveh nadstropjih lahko 800 potnikov,, ki bodo sedeli in jedli vsi obenem ob enakih okroglih mizicah. Za 1. razred bo Še salon za dame, za kadilce, restavracija in zimski vrt. Skrbljeno bo na ladji celo za kopališče, kjer se bo .lahko plavalo. Za telovadce bo posebna telovadnica.
Tajfnstven umor. V Krijfzemdorfu pri Dunajtn je naznanila oskrbnica Roza Seibol/d oblasti, da njen gospodar že od nedelje spi. Po neki kopeli se ni počutil posebno dobro, je legel v posteljo in od tega Časa se ni več vzbudil. Sodniška komisija je dognala, da je mrtev in da ni umrl naravne smrti. Ker je ta Seibold pri zasliševanju prišla v nasprotstva, so jo zaprli. Dotični nßen gospodair je bil 27 let star in o& svojega Šestega leta slep.
Učenec
z dobrim spročevalom ge sprejme v trgovini A Pintarja T Siov. Bistrici. Učenec mora sukaj tadi trgovsko Solo obiskovati kar je posebno za vpoštevati.
Na prodaj
ste dve novi hiše
vsaka za 14.000 K. Maribor, Gosposka ulica št. 6.
Nova hiša se proda
za 34.000 K. Maribor, Wal-terergasse 23.
Organist
cecillijaneo-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove nprav-ništvo tega lista.
Vage
sa vagone, voze (mostne), centimaine, škalove, decimalne, za živino, iablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaläb,
tovarna za vage,
Brao, Zitenice Moraisto.
30 Slovanska obrt.
Delavnici zapaprili!
mm

Dobro! Po ceni!
Točna postrežba!
Velika zaloga or, dragoce nosit, srebrnine In optičnih stvari po vsaki ceni.
Tati as obroke i tUustr. sertfo tastesjl Sfassofess sd 20 do 200 K.
Nikiasta remont.-ura K 8'BO Pristna, srebrna ur»
Original omega ara Kuhinjska ara Budiljka, nikiasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstva —
Nasi. Dieting«-
T—
1P*—
4*—
8-—
a,—
3-—
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam audi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam oenj g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve
V zatoni imam vsakovrstna vrtna in poljska semena kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo t istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in dragih pridelkov, la. ^Bbohovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postajen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode.
Pismena naročita se izvršujejo z obratno pošto. 479
SA. THIEURTA BALSAM
adisa pristna z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. zaaako. Oblastni varovan
Vsako ponarejenje. posnemanje in prodap kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodmjsko preganja m strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem tek« i» slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobol«>!u in ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih '«d 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki, 5 K.
G33EH3
Allem echter Balsam ATSury m Pregrada
MMfa^SwrSnu.
Lekarnarja A. Thierry a
sam« fritino
centifolijsko mazilo
j« zanesljivo in nagolo»«jš«e» učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah A jih, tvorih, odstranjuje vse tuje
vnetja, u«...,	»novi
17. telesa in radi tega doslikra* napravi	——— —-
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr* »lotih ranah i t d i dozi * laneta 3 G) K
Naroči se; Lekarna k angelju varih», ADOLF THIERRY * ?RE6RUi pri RüfiATCü.
Dobi se v vseh lekarnah tn sicer v Mariboru v lekarni A- König
Kje se kupi dobro, poceni in fino
ObUVaiO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Stražeku, Rovašha ulita 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, rgrčlne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majki: a do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri uprariteljstvu kopališča]
■V**
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.

izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoloseaB-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Cerkveni In sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
m ARI BOR, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna 1 ::	:: Cene nizke!

Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
n pri Franu Pograjc, :: Maribor, Fabriksgase 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S oji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, osir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji zastop
'Ü
Gumijeve trake
trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivalo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
a	w ■	■■	MJL ■■	* ..
Graška ulica št. 7
Zvezna trgovina 'a°r'“r *
Rotovška ulica 2.
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
flš i'~-* \ j , ’VT '»’SJ f ^
/'	lil
:	... - • ; v : 4>? ■ ':h.
■■■■■• ■ ■ ■ v:	-	.
'	v'V. v ■' V	-	:	7 ■
-	" -v ■
' m ? ;■ .. » t|it
■ ■> ••	:;/i-4r-• --
" '	\ - - ‘	i e*:
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
|k Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. —
Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode In veselice.
i Delniška di I v Sp< 1 priporoča svoje izborno Hidrid	ružba pivovarne >dnii Šiški pri Uublia ko» dvojno marčno in izvozno pivo ^		„Union“ j ni i sodčkih in steklenicah.
N ar Zaloga v Celju: Graška cesta št.		45 (Gostilna mesto Gradec.) |	
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Za potovalno sezonp
^ Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni ^ Ä kovčeki iz govejega usnja in bogato E
^ zalogo usnjatih galanterijskih g K Stvari kakor oprav za konje, jahalne % X	potrebščine itd. priporoča	K
X Rudolf Novak, Maribor x
x ~ jermenar in sedlar — Grajski trg.
^ Samo lastno izdelovanje. : |
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkve ua prenovijenja altarjev, podob in vsa v to stroko spada joča deia. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročila.	556
Trgovina špecerijskega blaga
iti Han Jločevar Celje
slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče,	eivebe, mandelne, lešnike,
orehe, bosanske češplje,	strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene drage in sveče, kadilo in olje.	771
Žaga, brusi in stružs s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in sta»-s=s s bena dela iz tu- in inozemskega materijala. s=s t=t Plošče za pobištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljeni!) nagrobnih spomenikov. :: Hajnižje cene. :: Hulantni s=t.s=s plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s s=s Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba
m f	Prevzamem vsa dela
M dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Celje.
Gospodska ulica 5
€alim itaj« ncrodnii sieklaraka trgovina
448 n« debelo in ne drobno
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
ariporoSa po najnižjitl cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Frovzttje vseli steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah»
islsoKdneP» in fD&na pastrašba.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C5Ü?
Poljska ulica št. 14.
Urar, očalar in zlatar
Bureš Mt^r
Tegethoffova cesta št. 39.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporaoijam in za-
sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne.
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove
iPojsšM mojster f Celju yV: j!
ptijsoroža svoj = S \
medni salon za gospode, gif
iti se Babaja g nogi posojilnični hiši na Ringa.
Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike,
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brocken-
wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
rilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno
in solidno, vse po zmernih cenah.
mm	a c	c a Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
»lovenski VOlilCI! ur Alojzij Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metodam v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo >td
SlOVenCi : „Svoji k SVOjim“ ! ‘V Postrežba točna in solidna!
žmlcimlk la Udaja teli: Eouoroi) „Strmim*
Odgovorni «odmik: Iat. Kmmpwlm.
Tlmk tukan. rt. Orila ? Maribora.