GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 46S7 CORTLANDT. Največji slovenski dnevnik ■ v Združenih državah. Vslja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. SW 75,000 Readers. NO. 58. — ŠTEV. .3. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 11, 1922. — SOBOTA, 11. MARCA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. SPORAZUM GLEDE REKE PREDLOG, KATEREGA JE STA VILA ITALIJA, DA URAVNA REŠKO ZADEVO, JE BIL SPE EJET OD JUGOSLAVIJE. ITA-LJANSKA VLADA SE JE ZAV ZELA ZA IZVEDENJE RAP ALL 5KE POGODBE. RAZPRAVE V KABINETU. Belgrad, Jugoslavija, 10. marca. Minister ni zunanje zadeve, Nin-čič. je informiral včeraj parlament. tla. je dobil od italjanske \ iat!»i zagotovila, da bo čimprej« uravnala zadeve nu Reki. v kar Iti bilo vključeno tudi konečno in popolno izvedenje Rapallske po-godbe. vključno izpraznenje tre-tje dalmaiinske zone od strani Italije. MinUter je rekel, tla m* ho jugoslovanska vlada vložila nnhene-ga protesta pri zavezniških silali. poti pogojem, da bo Italija izjvol-liila svoje obljube. Ita i umski poslanik v Bel gradit je dal jugoslovanski vladi tozadevna zagotovila v imenu novega italjanskeg.1 kabineta pod ministrskim predsednikom Facto, a slednji ni mogel podati nobene de-finitivne izjave, dokler ne bo šel v poslansko zbornico ter dobil tam zaupnice. V to je jugoslovanska vlada privolila. Zased en je Reke od strani tržaških fašistov je vzbudilo veliko ogorčen je v .Jugoslaviji. Listi Izjavljajo. da kažejo pogoji, vspri-č.-> katerih je bila strmoglavi jena vl itla Zanellija. da ni bilo strmo-«_lavlen.ie posledica sporov med reškimi strankami samimi, iem-ver da je bilo celo gibanje skrbno pripravljeno od zunaj. To kaže. soglasno z izjavo istih listov, navzočnost oklopnih avtomobilov ter uporaba železnic in ladij. Pariz, Kiancija. 10. marca. — /*n>tfipniki jugoslovanske vlade si* se včeraj oglasili v zunanjem 'iradn ter osebno informirali vla-<>o. ogodbami. SRBIJA JE PRIZNALA GRŠKEGA PATRIARHA Metaxakis je imenoval novega pravoslavnega, škofa za Belgrad in pričel s programom reform. Carigrad. Turčija. 10. marca. Nadškof Meletios Metaxakis, grški patriarh v Carigradu, je pričel s svojimi obljubljenimi reformami s tem. da je imenoval bel-rajskega škofa Demetriosa pa-triarhom jugoslovanske cerkve. kt je bila dosedaj pod pravosodjem ekomuneskega patriarha v Carigradu. Obvestilo o tem je bilo poslano na vse pravoslavne cerkve po celem svetu. Srbija je s tem prva pravoslavna dežela, ki je oficijelno priznala novega grškega patriarha. Nadškof Metaxakis je bil v New Vorku. ko je bil izvoljen patriarhom potom cerkvenega kon-klava. Neko duhovno sodišče pa je proglasilo izvolitev za neveljavno ter odVtidilo, da se mora r.ovi patriarh skriti v neki samostan. Metaxakis pa se ni dal ugnati v kozji rog. pač pa odpotoval v Carigrad ter prevzel posle pa-t riarha. OKOSTNJAKI MAMUTA V RUSIJI. Moskva, Rusija. 10. marca. — Ofieijelni ruski tiskovni urad javlja, da so našli v Ckrajini poj>olen skelet mamuta, ter druge ostanke prazgodo vinski h časov. Dostavlja se. tla obstaja le še en popoln* skelet mamuta, katerega so našit v Sibiriji leta 1S43. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m |Kt«n sata bank« IsvrioJeJ« p« tizJd cm). uneftljir« lm hUr«. VfaraJ m Mle ui< cone sled«4«: Jugoslavija,: Bazpoftllja nm tadnje poftt« ta tspbtuje «Kr. p*4tnl ItbcrvmI mT ta "Jadraanka tanka" v LJaMjaaL 300 kron .... $1.30 1,000 kron ____ $ 4.20 400 kron ---- $1.75 5,000 kron .... $20.50 500 kron .... $2.15 10,000 kron ____ $40.00 OtaMM aandbe ministrstva sa pošt« ta brtajav ▼ Jugoslavia Je MdaJ mm*» tmm aakazovatl intake potan poftte edtaole t dl-aarjlh; ma wake ftfcirl krme ba ixplmiaa en dinar; razmeri« mt* dinarta kna* aataae tarej •eizprmcojen*. Italija in zasedeno ozemlje: ^ KazpoAUla mm »4aK ta liplafaj« "Jadracaka banka" t 50 lir......$ 3.20 500 iir.....$28.00 100 lir......$ 6.00 lGoO lir......$55.00 300 lir......$17.40 Nemika Avstrija: ■■ipiHIJi na radnje fatte ta bplataj« ■Adriattaehe Bank na Panajn. — Radi velikanskih rarllk ▼ teCajn Izplačujem« eedaj r 4Vf*riJl hm ataerikamke dolarja. Nafia pristojbina za vsako posamezno da •li.— tnaia M ceoCor; od $1«.— da $59.— p« ; ta as vetja nakazila po t centa od dolarju. Pod iatlml pacoji izstavljamo tndl dolar-teke In počUrmo Hike dolarje v Jugoslavijo in v Italijo. Vrodaart Šmmrfm sedaj al atataa, aMaJa ee veftrai ■ mnm ma; Is t—m nalaga nam al meg»is podali nt^fin cena msprfil m talim—m pa eenl leteča >se kal nam po^md denar da^a vrata! W SW*ahd ndinM "Jadrsozke Banka" te njenih »kil-tfe tarnam mlwmtm§ imwtkn nga*» pacaj«, ki bodo veUks ko-tbtf naaUnkfiflM ba# »riainMl m*e banke. »^r-irsi^11 Pw"o mogoče splošno narodno stavko v premogarski industriji preprečiti potom vladnega poziva na delodajalec in premoga rje, naj se se-stanejo ter uravnajo svojo sporo glede plačilne lestvice. To pa se je zgodilo vaditega. ker se nekateri delodajalci stalno upirajo vsakemu sestanku s premogarji in njih zastopniki. T'nijski uradniki pa nko hoteli na druiri strani objaviti ničesar pozitivnega jrlede svojih bodočih" načrtov, čeprav se je namignilo, da Iio politični komite j organizacije poklican na zborovanje Še pred prvim aprilom, da se peča z vsemi vprašanji, tikajočimi se blzajoče se možne stavke. 1'nijski uradniki so dali izraza sv« jemu trdnemu prepričanju, da 1>*» javno mnenje na njih stran* \* sporu s pi-emogarskinii baroni in da se 1)0 sprejelo odkloniti v vladnega poziva v.u podajanja strani delodajalcev kot znamenje iz-ziviijfK-cga stališča pr»'mogarskih baronov. 'lukajšni unijski uradniki nisrj dosedaj šr prav nič vzomirjeni radi upornega ali ustaškega gibanj« med i.nijskimi uradniki v lllinoisu ter vstrajali š«* vedno pri svoji ,M>zitivni trditvi, tla Tubo niti «*n tlistrikt skleni? niti enegi separatnega plačilnega dogovora. Kljub temu pa se pričakuje, da rfse bo koneeno razpravljalo o tem vprašanju, kafcorhitro se bo sestal politični komite j organizacije, ki Imj tudi odločal. Frank Farrington. pretlsednik ilKnoiškega okraja in osem drugih iiio/ iz Illinoisa, je zastopanih v komiteju in njegova ugotovila glede ločenih državnih dogovorov o plačilni lestvici se je smatralo za napoved bojev v komiteju sa-;nem. Predsednik Lewis in njegove d m ini&t rac ijak e sile. ki nasprotujejo vsakemu separatnemn dogovoru, pa so prepričane, da imajo v komiteju večino. RUSKI ABISTOKRATJE V CA-NADI. Vancouver, B. C. 10. marca. — Kiuski aristokratje. ki sf> izgubili svoja posestva vsled revolucije, so pričeli prihajati v Canado, da se naselijo po prerijskih farmah. Orof Kitkulevski se je že nasta- PREDSEDNIK HARDING IN OBROŽEVANJE Predsednik je mnenja, da bo po ekonomski konferenca za skrčenje oboroževanja. Washington, D. O.. 10. marca. Predsednik Harding in člani njegovega kabineta upajo, da se bo sklenilo dogovor glede omejitve oboroževanja na kopnem na evropski konferenci, ki se bo sestala po zakljueenju ekonomske konference v Genovi. Da je administracija prepričana. (hi je to izvedljivo, je avtoritativno izjavil neki član kabineta, ki je tekom razprave, tikajoče se ameriške odklonitve, da se vde-Ieži genovske konference, pojasnil da vsebuje ameriška poslanica "takten pritisk", naj zavezniki sprafijo svo jo hišo v red. Administracija je baje prepričana. da bi celo boljševiki privolili v drastično skrčenje armad na kopnem in sicer pri vseli narodih. vključno Nemčijo. Kakorhitro bi bilo vprašanje oboroževanja na kopnem rešen« na način, da bi se s tem vzelo raz ramen evropskih davkoplačevalcev velikanska bremena, bi 1'ila ta dežela ne h* pripravljena vdeležiti se vsake nadaljne ekonomske konference, temveč bi <•«>-l< siorila vse. kar bi bilo r ujeli' moči, da nanovo ustanovi normalne razmere po celem svetu. Izjavlja se. da l»o Amerika s o ministrski predsednik dejanski izvedet svojo pretnjo ter oristopil in da smatra tudi odklonitev Amerike, da >.<■ vdeleži konference v f!,'-'novi za »Migljaj, naj stopi s pofi- t lenega odra. kajti konferenca v prenovi najbrž ne bo mogla bili uspešna brez sodelovanja Amerike. Zaenkrat ni še znano, kedaj namerava pričeti ministrski predsednik svoje počitnice, a vsprieo pretečih izgledov je več kot vr-jetno. da se bo pričetek teh počitnic precej zavlekel. Naslednika Montagu-ja na mesto indijskega tajnika bo treba kaj kmalu imenovati in sicer radi pretečega položaja v Indiji. To mesto pa je kaj težko izpolniti. Imenovalo se je vee kot enkrat ime Churchilla kot zmožnega bodo čega indijskega tajnika. a Churchilla je preveč tesno zvezan z zadevami na Irskem, da hi mogel zaenkrat zapustiti svoje mesto kot kolonijski tajnik. Vsi londonski listi posvečajo dosti prostora razpravam glede odstranjenja Montagu-ja z mesta indijskega tajnika. Splošno priznavajo, da so zadnji dogodki v Indiji onemogočili njegov nadalje ni obstoj v uradu. ^ BOJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS MAfiODA , NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. SOVJETSKI JET N1KI STRADAJO DVESTO TISOČ LJUDI, KI SE NAHAJAJO V JEČAH ALI KONCENTRACIJSKIH TABORI ŠČIH DOBIVA LE MALO HRA NE. — TUDI STRAŽNIKI SO V EČINOMA LAČNI. — PRIKRIVANJE DEJSTEV GLEDE JET KIŠNIC. — STRAŠEN POLOŽAJ INTERNIRANIH ŽENSK. Moskva, llusija, 10. marca. — I »a se prepreči smrt dveto tisoč ali še več možkili in žensk, ki ^r-naha ja jo v različnih jetuisnieah in koncentracijskih t«bt>riščih Rusije, vsled stradanja in bolezni. so pričeli vprizarjuti duhovniki v cerkvah kolekte in isto delajo tudi prejSni jetniki ali pa sorodniki in prijatelji sedanjih jtl-nikov izven cerkva, na cestah 1 r t v javnih prostorih. Kljub amnestijskim proklamn-djam sovjetske vlade preteklega novembra, so ječe in koncentracijska taborišča še vedno polna možkih in ženskih političnih jetnikov. kojih edini zločin obstaja v večini slučajev v tem. da so bili nekoč bogati ali da so postali žrteve nekdanjih sovražnikov, ki so se poslnžili svojega komunističnega upliva, da se os veti jo radr privatnih sporov in kregov. Položaj meti temi vojnimi in političnimi jetniki je postal še veliko slabši izza izbruha, lakote in i sedaj manjka v jetnisnicah In ; koncentracijskih taboriščih hm- | r.e. obleke, kuriva in zdravil. Or-; ganizacija. ki je znana kot Ruski i politični rdeči kri/, je prenehala1 dobivati borne zaloge živil in de-' na rja obenem, s šolami in drug! mi napravami. Ljudje v pasu lakote, se nahajajo v paradižu v primeri r. onimi. katerim se je vzelo prostost in s tem tudi vs-i sredstva, da si dobe hrane. V taboriščih Novospaski i?t P -krovski v bližini Ploskve, znvžt-l v jo jetniki odpadke ali pomije. 1 kar je pozitivno izvedel poroee-; valeč Associated Press. Najlmljša stvar, katero dobivajo, je mastna vroča voda. imenovana juha in; kos črnega kruha. Jetniški straž-j r.iki n pazniki niso dosti na boljšem, ker ue dobivajo dosti več hrane kof pa jetniki sami. Nekatere ženske. zaprte r;;df političnih prestopkov al neosno-vanih natolcevanj, so bile Izpuščene, a poročevalec je izv<*del i/, zanesljivih virov, da se nahajajo v prenapolnjenih, okuženili celicah in sobah še številne stare in mlade princesi je. žene. matere in hčere. Na telesih nosijo le en l.-os obleko in mila niso že dolge videle. Čeka. to je ruska sovjetska >aj-na policija je ravnokar stavila ponudbo, da pošlje 1(M» resni-'-ni h političnih jetnikov. — to je soei jalnih revolueijonarcev ali manj ševilcov. — v neko majhno mesto, katero si lahko sami izberejo, ki pi mora biti oddaljeno ir»u milj od vsake železnice, če obljubijo, da bodo stalno ostali tam. Ti j>n-litični jetnikil so sedaj zaprti v Bu tirski jetnišnici v Moskvi ter so zaenkrat odklonili ©stavljeno Tini ponudbo. Kljub temu pa je bi! približno en ducat teh jetnikov izpuščen na prosto. Manjševike se je aretiralo v skupinah po sto ir. v različnih političnih središčih Rusije, ter se še vedno nahajajo v različnih j^t-r.išnicah'. O POTOVANJU. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceansklh parpikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovali prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakser State Bank. Drugi politir-ni jetniki so anarhisti. kadeti profesorja Miljuko-va. prejšnjega ruskeira zunanjeen ministru: častniki in sorodniki častnikov ray.lit-nih •'belih'" jri-banj. vključno člane Denikinovih in AVranjrlovih armad. Polefr tc;jr.i pa » razpršeni različnih jetišnie;ih in jetniškili t d>ortšj"-ih severne in centralne Rusije ino/j,'. ki so hib v zvezi z napori, 'da se ustanovi neodvisne v (Jeorjjiji. Asrrbejdžanu. lvuba-nu in v druirih sekcijah južne Tin si je ter v Kavkazu, vključno Tur-.kestan. M. 1'msehlicht. novi načelnik ruske ta.iiit« policije, ni hotel dati ameriškim poročevalcem infor-n-acij plede jetnišnic. jetniškili taborišč ter friede vzrokov, ki so dovedli do tako številnih aretacij i"ož. katerim se ne more ' • >"- i t u t * nič drujreira kot da načelno na-sp votu je jo sovjetskemu režimu. Preil enim letom je izdala Čeka. to je tajna ruska policija, 1o-(zadevno poročilo, ki pa je bilo | zatrto, kakorhitro je prišlo na i svetlo, i i ____ I I ODREDBA PKOTI EVOLUCIJSKI TEORIJI PORAŽENA. Frankfort. K v.. 10. maien. — j Poraz Eliisove evolucijske pred-j lo^rc od strani poslansko zbornice j v Kentuckvju smatrajo voditelji opozicije za kon n«> izločenje evo-j bic.-rskee-.j vprašanj:; s programa j seli«.njena zaseda".»a zakonodaje. ; Elhsttva pr< rlloj;;: bi prepovedo-J vala poučevanje evolucijske te-!••»:.!♦* v najvišjih, visok h in niž-j.:;f' šolah v Kentuckvju. kolikor j " ' vol';,-'. :-ka teorija j..-stai -ka in •/-,-.-■ vek-i. (Evolueij-jska t• • uči. iia so >(» vrst -j s t lan jih živih l-itij razvile v teku (iol^-etra časa iz nižjih bitij. Jas-|i"» je. da ne nn»re imeti pri tem j človek "ekst.ra-vuršta" in vsi ! -t;« učenjaki, med njirni števdnr .:'"iini. so pristaš evobi ij>ke T<»-o; je ■/. or.irom na vsa živa bitja, s tem tudi človeka. Država, v kater; so linčanja na dnevnem redu hoee svoje baeke ofnaiiit \ ji duševni temi. > Pošiljateljem denarja os znanje. Pri li r. p-e.tnem čf kovnem uredil v Ljubljani smo izposlovali, dn dobimo vbodoče za vsako naše na, kazilo izplačilno pritrdilo s podpisom našlo Ijenca ali nje2rveo-a pooblaščenca. Sporazumno s t?m De bomo za-n.iprej več razpošiljali dosedaj ob Kajnih obvestil z označbo dn..--va, ko ;e bil odposlan denar iz Ljubljane r.a zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsa, ko denarno pošiljate/, ki smo jo prejeli dne C*, decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom na«lov!jenca oziroma njegovega pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat ic počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šela nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih* možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih ted« nih od dneva, ko smo izdali pro. jemno potrdilo oziroma kakorhitro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do sedaj. Frank Sakser State Bank, fiLAS NARODA 11 MARCA 1922 "GLAS NARODA" ^ »U>V K H t AM^OAJMT ^ »AW. ....... j mfWMmim^ BINKOila TrilHMI »mm — «f CwfirrtJwi aiM Ai«n—— mf Akm« OtflaHwi — C^rtiMrt »T—t. »gum — M«nh«ttm. N» York City, N. V. _»tiM nmji r*akl te« timmii n«telj to iHinllu«. Ca aate !«•• Mlja IM m Aw«rtU Za N«w York aa eato lato •VM to Canate NJI u po« tota lUf Ka Mi „ MJMZa Immitn te oat« lato »TjBt to iatrt toto Hi«_M »a« lata_QUI • LAI N A R • • A (Votes ar tM P—»to) SMM K.tov Dar tiiwH J««rteya im B>im>* _|w» WJ»__ AtfMRlMflKitti on AoFMfninl »M« fena noCylaa to m—»mard m mm »dotoOOo. Dnu aaj aa tocntlS pa-■M a* Mom? Orter. rti apnoHagM kraja narotefkor pi intn. te aa wa to4l araStoio hfetUH* te bttra)a najdemo aaakr-afka. o u a a naroda M Captlan«! »tal. Borou«* af Manhattan. Now York. IV. V. _______Yo(«phono: Cortlandt (TI INDIJA. Naj je bil vzrok odstopa angleškega tajnika za Indijo ta ali ta. dejstvo je, da je položaj v Indiji skrajno resen. *t i ^ * Odpotovali j c waleskega princa i/ Indije mora pomeniti pravo ntelio za indijsko vlado, ki je že itak v večnih zadregah. Ce pravi lord Rawlinson, vrhovni poveljnik v Indiji, da ni angleška posadka prevelika in da je dosti vzroka za strah, da bo icaela vlada v doglednem času priliko pokazati svojo sposobnost, da vzdrži red, potem stoje stvari v resnici slabo. Vsa znamenja kažejo, da Gliandi odkritosrčno nas protuje nasilju, a prav tako gotovo je. da ne dosegajo številni njegovi pristaši njegove moralne višine. Njegova prošnja za pasivno rezistenco je v številnih slučajih dovedla do odpora. Memorandum indijske vlade, ki je očividno povzročil resignacijo M. Montaguja, se ne tiče le Indije, temveč eelega angleškega imperija. Indijski nioliamedanei ali njih voditelji, katerim se j«' posrečilo prepričati indijsko vlado, da govore v imenu mase, so zahtevali izpraznenje Carigrada, po vrat ek Traiije in Smirne Turčiji ter zopetno ustanovljenje snvernosti nad "svetimi prostori" Islama, ki vključujejo kot znano tudi Jeruzalem in Moko. Kako je mogoče spraviti v soglasje obljube, dani* lnohamedaneein tekom rekrutacijskih kampanj, z obljubami, katere so dali Židom in Arabcem iz Hedža-sa i < l<>v««k bi skoro mislil, da je bilo danih preveč obljub. , Akcija indijske vlade je bila vprizorjeua v namenu. da bo uplivala na bližajočo so konferenco glede bližnjega Iztoka. Kateri faktorji, bodo najbrž dovedli do revizijo S»"vei*ske mirovne j>ogodbe \ prvi vrsti niso mogli zdrobiti (irki sile naeijona-lističuih Turkov. V drugi vrsti pa tudi Muštafa paša ni mogel resno ogrožati grških pozicij v Anatoliji. \ sle usodo in počasi pogine, ria bodo mogle Renelkt /-veti in -nova 'zcveteti. Tižaško zaledje z vsem |;rometom imajo Hene ke pritegniti i,a.se. tako ria bi smelo beneško p» i.stanišee pri'« kov;.'i povrnitev rlntih časov "Serenissiine*'. — Ko so ponosno plavali po .Jadiansk* m morju beneški broriovi in je bi! Trs siromašna obrežna vas. Ojrorreni očitka vulgarnega inzulla na Trst. Nasollijii. ki oznaea situacijo Trsta, ra nepopravljivo. ]n v src* je zfidel nacionalistične politike v Trstu, s pod- tikanjem nekakf avslro-madžarske ]K>litike, proti kateri bo treba drugega Vittoria Veneta! Kar \/kipeli so nacionalisti, ostro obsodili Nasellija pa se obrnili proti Rimu, od katerega zahtevajo enakost za vse, češ. Trst je prav tako italijanski kakor Benetke. Evo. na kaj je pozabil "Naselli; Na interes Italije! Ta interes pa veli skupnost. "Era" pledira za sporazum med Benetkami in Trstom kljub temu. da Naselli odklanja absolutno dogovor, ker misli, da je usoda Trsta zapečatena. Benetke in Trst ne moreta živeti ne skupno, ne dogovorno, za obe pristanišči ni življenja za italijansko zvezdo, eno mora propasti, in to je tržaško. Tako bridko zvenijo Naselli jeva izvajanja. "Era"' pravi, t a se je Trst zelo razburil radi kampanje, ki se je pričela v Benetkah proti njemu. Tržačani gotovo ne gledajo z dobrim očesom vsega naravnost občudovanja vrednega razširjevanja in izpopolnjevanja v beneškeit pristanišču in tudi ne izgrajevanja drugega pristanišča v Margherp / lazličninu i.apravami. proraf-u-njenimi za veliko središče del:? iu produkcije. Napram vsemu temu zahtevajo Tržačani to, kar je bistvo njihovega pomorsitega življenja kakor Benetk, in pri tem se ne sme drugo pristanišče dotakniti njriiovega zaledja. Benetke snu jo spraviti k sebi trgovine, ki teče v Trst. in ne sinejo uničiti Trst njegovih pomorskih črt, tla ne usahne vir, ki d.ije Trst", življenja zanj in za domovino. Gorjupim utisom slede d-riga izvajanja, polna rezkosti. priporočanj«. prošerj. nasvetov in ponižujejo se pred beneško gospodo, da je Trst pripravljen za večje in manjše žrtve, samo ria bi se rio---.»gel nekak življenjski sporazum meu obemi pristanišč!, ki sta ven-ria robe italij; nski Vstali so nacionalisti in v Be netkah je bit nekak shod za spravo. Govorilo se je gosto, kakor je italijanska navada, ali sprave in >porzuma ne bo nikdar med Benetkami in Trst«»m. Nacionalizem ne more nič opraviti sredi življenskih, vsakdanjih potreb. Te pobijejo vsak nacionalizem ir. Benetk«, bodo še nadalje pobijale Trst. pa naj kriče nacionalisti kakor hočejo. Naselli je povedal, da ga hočejo u-k. iti. Italijanski železniški ravnalilj Crova je že predlanskim povedal v Genovi, da T'>t vpije r.-di Genove, ali naj le vpije, glavna skrb je namenjena Geuevi. Za Gcncvo pa pridejo druga pristanišča. Benetke, Trst je odveč. Saj so visoki gospodje v Rimu že dosti jasno obrazložili števil-ii nt tržaškim deputael.iam. ria Trst zahteva preveč. Prevelik, preobsežen je vstipil Trst v italijansko dobovino. V italijanskem domu ni prostora zanj. Vpije iu zahteva. Odgovarjali so mu prvotno ljube-mjivo in prizanesljivo, nato bolj rezko in končno so ga označili za vsiljivca, ki nima nikdar dost:. Seda; pa tirjajo Benetke smrt za Trst. Ali torej Trst r« s zamre ? Mislimo, da ne .' Njegov položaj se nam zdi tak, da bo končno razbil vse ovire. Nam r.i vseeno, kak je Trst Pozicija Slovenije, tiste meje tam pri Postojni pri tem ne vpošteva-mo. je taka. da želi Trstu pravega življenja. Morali bi to razumeti tudi vsi poklicani činitelji v Trstu. (K. v "Slovenskem Narodu'".) Iz Slovenije. Tatvine v Ljubljani. Trgovcu Allredu Šumi ju je bil v kopališču pi*t "Slonu" ukraden 25,000 K vreden kožuii. Iz sobe "J.jublj. Zvona'' v Nar, domu jr izginilo 12 m zelenega platna. - tysefldL* Aretirani veletat. V Mariboru je bilo v zadnjem času izvršenih liebroj tatvin, ne da bi bilo mogoče zločincu priti na sled. Dne lli. febr. se je vjelj sam. Zasačili s<» ga namreč na Aleksandrovi ei'sti št. 8 ra\mo v trenutku ko je hotel izvršiti vlom. Piše -e Frane Dolinšek in je po-j možni delavec južne železnice. Policija je našla na njegovem stanovanju veliko število ukradenih predmetov. Dolinšek je vse tatvine priznal in navedel tuii vse o^e-be, katerili last je posamezno blago. Izročen je bil takoj sodišču. Nova meteorološka postaja. Meteorološka postaja na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bila doslej opremljena / navadnimi vremenskimi aparati : barometer, termometer, maksimum- iii minimum-termometer. vlažni termometer, priprave za merjenje padavin in solnea) ; nedavno jo je državni zavod za meteorologijo Ln geodinamiko v I.jubliani izpopolnil s prvovrstni-1 mi registrujočimi instrmenti (ba-l rogra-", termograf in hirirograf).' R^izen tega se je nabavil še termometer za določevanje mraza vna-j prej. Tako je postala ta vremen-1 Iska postaja meteorološki observa-j torij višjega reda. Pučetkom tega stoletja je bilo na svetu okoli HO tisoč vremenskih postaj, hi sicer okroglo 400 postaj prvega, :i000 drugega, 7(HX) tretjega in 19.000 četrtega reda. Maril>orska spada k prvi skupini, kar zaači lep napredek za jugoslovanske skromne prilike na tem zlasti za naše kme-' tijstvo važnem polju. Amcrikanske dedščine. G m or a bi i konzulat kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v New Vorkn je poslal vsem pokrajinskim upravam v Jugoslaviji navodila, kako postopati v slučaju smrti kakega jugoslovanskega' državljana, ki je umrl v Združe-j nib državah in ki je zapustil kako imovin (denar itd.). Zakoniti de-J diči morajo v dosego realizacije te zapuščine poslati generalnemu! konzulatu izvestnico s potrebnimi podatki ter pooblaistilo temu kon-' zulatu. Obe listini mora overoviti pristojno sodiš«"e. Ako so zakoniti dediči nedoletni, mora pooblačilo podpisati varuli, ki se*ima j>oleg 't«>ga izkazati z overovljenim odlokom. s katerim je postavljen za varuha. Ta dv* dokumenta sta potrebna tudi tedaj, nko je lxil po kojnik zavarovan pri kaki domači ali ameriški zavarovalnici. Ako pa je pokojnik umrl vjjled nczgwle na delu, morajo zakoniti dediči izpolniti št. dve posebni listini, s katerimi se potrjuje, da jih je pokojnik vzdrževal iu jim 'pošiljal denar iz Amerike. Natančnejša pojasnila s<> dobe pri okrajnih glavarstvih in mairi.stra.iih v mestih 7. lastnim statutom. Tihotapec se je vjel. Ljubljanska policija je že dalj •"asa zasledovala tihotapca KiiUi-ca Žigona i/. Črnejja vrha. ki je skušal lansko leto vtihotapiti v Jugoslavijo sedem {Kniarejenih ti-sočlirskih bankovcev in jih zamenjati za dinarje. Možakar je pobegnil v Italijo, odkoder se je nedavno tega zopet vrnil v Ljubljano, kjer f,^ bil sedaj aretiran. Pri njem so našli 28 000 K denarja. Konec stavke v Domžalah. i Stavka v Laristavterjevi slam-.nikarski tv«>rniei je končana iu st I je delavstvo vrnilo 11. febr. na 'delo. Vodstvo tvornice je dovolilo (delavstvu 25C,J povišanje mezde iu j se nekatere druge ugo<'uosti. Naše gospodinje in zdravje Veliko naših gospodinj jc preveč zaposl jenih. Gredo le malo naprosto, jedo veliko ter nimajo pravilnega razvedrila. Prejalislej tnora tako življenje pokazati svoje posledice. Ledice so preobložene z delom, žile so prenapete, srce je oslabelo vsled slabih učinkov zaostalega strupa v krvi. Da se to p-repreči. je najboljše sredstvo Trinerjevo Grenko Vino, ki 'spravi iz telesa zaostale snovi ter |obdrži črevesje čisto. Odpravi zaprtje, glavobol, nervoznost ter I druge neprilike, ki so v zvezi z želodčnimi boleznimi. Ženske vseh poklicev slave to zdravilo. Mrs. St. Wesolowski nam piše iz Sua-mico. Wis.: "Trinerjevo Grenko ,Vino je zdravilo, kateremu veliko dolgu jem. Ničesar nisem mogla jesti in vsa zdravila so se izjalovila pri meni. Odkar pa jemljem Trinerjevo Grenko Vino. pa lahko jem vsako stvar in moje zdravje se je jako izboljšalo." Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi za riruga Trinerjeva zdravila. (AAvertlaeraMit) Peter Zgaga i i Iz Little Rock. Arkansas, poročajo. «la s«* je rine 10. marca zgodilo naslednje: Oblasti, ki si prilaščajo oblast nad življenjem in smrtjo, so sklenile. ria mora danes umreti osem-najstletni zamorec Janu-s Wells, ki je bil umoril farmerja Petra Trenz. kateri je bil sie-r rdeče krivi, m- pa črne barve. Morilca so posadili na električni stol. Električar je bil pa najbrže bolj vajen Fordovih motorjev kot pa ubijalskih, po državni postavi o-uobrenili. morilnih priprav. Odprl je električni tok. Morile« se je z vil na stolu. Tok je bit preslab. Svoj jioskus jc ponovil dvakrat, trikrat. štirikrat, petkrat — morilec se je zvijal lin -to lu. Sele po dvanajstem poskusu je 'nI morilec mrtev. To se je /godilo rine 10. marca 1922 leta po rojstvu Gospoda v najkulturnejši državi sveta. * * * V časih nazadovanja in nekulturnosti je igrala presenetljivo nlogo steklenica, iz katere je tc-l.ia vsebina, napolniti je pa ni b!-'o mogoče. Če se ne motim, je bil Wilson Whisk j' v nji. Sedaj .v času napredka in Vol-steadovega nebeškega znamenja, bi bilo jako priporočljivo iznajti steklenico, iz katere bi se dalo vedno piti. pa bi je nikdar ne bilo mogoče izprazniti. 7: V vojni odločuje le mrzlo železo. Tako se je izrazil že marsikateri državnik in marsikateri navdušen vojšeak. Splošnemu pravilu bi bilo treba še nekaj dodati. Odločujoči faktor v vojv.i sn tudi mrzle .noge. i Le ltaljane poglejte! * * * ( Jaz imam doma vekarico. ki ima čudno navado: srre nanuVč Te takrat, ko je vse tiho. I Pripomniti moram ,da zdaj v.< L leta in leta ne gre. * * * Jugoslovanska. Pusti barve je rurieče. Bo«; nam ria j obilo sreče! ' Morire tlosfi j«* nad nami. tipanja nam Bog ne zinami! Samo dve sta; kam je tretja izostala ir objetja? Katb.st nam ne bo popolna. . duša bo hritkostno bolna, i 'lokler Tiog nam ne bo rial domovine kraške cele. barve tretje, barve bele bele barve kraških tal. V današnji številki čitate o živ-' l.M'n,TU. delovanju in oproščenju finančnega eksperta Leona Štruklja. Poročilo je posneto po ljubljanskem "Slovencu". L:st pravi, ria t j«; govoril Štrukelj kot advokat. In res je govoril tako, da je pa-nal vse advoicate. Izdajal se je tudi za javnega notarja. Moj Bog. kaj bi biTo. če bi Štrukelj res iinel to šaržo! Se ct lo jugoslovanskega pravosodnega ministra bi ugnal v kozji rosr ] SugnBiutiaitBka SCatnl. 3lr&ttnta Ustanovljena 1. 1838 '^Sct InkorporiraM 1. 1900 GLAVNI UI?AD v ELY MINN. !_______ j Oliml »dborclkl Predsednik: BUDOLF TERDAN, V3b E, 185tt> Bt.. Clrrelsnd, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bor 10« Teari Arm^ LcaIh, O. Ttijnlk: JO£FPH PISHIT!R, Ely. Ulon. Blagajnik: GEO. L. BI^OZICB, Ely. Minil. Blagajnik ueizplara"ih smrtuin: JUH N iiOVKUN, G-4 N. -ud Aval, W. Dalutli. Min«. Trfaorri idnrnlk! Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio Street, S. S.. Plttfltnrgh. Pa. Nadurni M*b#rt MOHOE MLADIC. 260R 80. Law^uale An, Cbieafco, I1L FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Golo, Porotni odbor. LEONABD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Blaek Diamond. Waah. FRANK ZGRICH, «217 St. Clair A?e.. Cleveland. O. Kdrulevainl odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., Rockdale. Jollet. m. PAULINE ERMENG, 63» — 3rd Street, I^i Salle. I1L JOSIP STKItLE, 404 E. Mesa Avenue, Fueblo, Colo. ANTON CELARG 7ovsori. Zaslužek je tudi takoj <)al>. tla čeprav dela, 11«* more ni-"iee loli'.o zaslužiti, ila bi se mogel j-ošteno preživeti. Najboljša plaea J.je še v mestu. Kdor dela za me-(s!i». ditbi plače .+."».00 na dan. Samo |h> je slabo, ker je mestna l ria ga j-' na vedno snlia, tako da ubogi delavce ne more izmenjati čeka na : n«»ben drugačni način, kot da izgubi 10 ali "JO ]>r«K*entov. Tako. vidite, se nam gri vitega sveta. S"<|;jj s«* .}•' pa ž" boljši* začel<». Sneg je za-."•el umikati, tnenrin ve. ria ga je bilo preveč v U*m zimskem času. j Mi tukajšnji Slovnci in .Slovenke tie spirr.o. ampak prav -teno se zabaval? v t«*m minulem prerlpuistnetin času. Xaj vam le omenim 1!>. februar. Na ta rian so nam naše žene in dekleta ]>ri-reuile kra-.cn in nepozaln^n \ ••čer. Vpi-iz«»ril«» s. i-rr<> "rimiaške Ulej-! e". Krasna i-j-ra. l*oveui odkrito, ria kaj take ura še ni bilo tu dalo* o-;oli. Županjo j»« igrala Mr--. r<'-. ernel Uila je pr\ ič na oriru. iili igrala jo t;.!:o. kakor bi bila že oil mladih let v tem p«»slu. Millko je ^rela Mi-.- Klanč.ir. Ona je /e no/iiana. ria je «-na najboljših igralk v našem ine-tu. -Tezei-sko j«* igrala Verbic. 1'ila j-* prvi«** na oriru in je res igrala u!"- *_ro ub< iz Ravnikar in MIss Denčar. Obe sta prav niojsti-sko rešili sv^ji nb»iri-Stara mati je bila Mrs. Toliko in .*" bila kot nala«č varilna za' to ulogo. Kako lepo nam je pri-povctlovala poveš* i o potopljenem zvonu v 131ajskenl jezeru. Nadalje >0 igral*.': Mr>. .uarolt. Min. Zupančič, Mrs. ^uklje, Mi.ss Demšar. Miss <;-rahel<. Mi-s. Kolar in sestra IMiss Šuštaršičeve To s<» bila ju-Inaška blejska dek!»-ta. Rečeni, ria 1 so bile res junaške iu v resnici !prave igralke. Vsakdo vas želi vi-jdeti še vei'-krat na odru. Nadalje 'igrala Min. Sever ulogo Krancozi-I nje. (>i;:i je bila menda za ta nastop u /a to u log,.1 kot nalašč rojena. Mlinarici* je igrala Mrs. Ma-r.rit. ki je napravila pravi smeh j.aed oV-instvom. Beračico Marušo je igrala nam dobro znana šaljiv-J:a J\lrs. I'regletl. (hia je že pre-jveč zuau.i po Minnesoti k<»t ena ;iiajboljšili igralk za smešne uloge. J'J udi naši fantje s-» so kot franeo-s!:i vojaki dobrv ubne-ii. Kličem vam danes še enkrat vsem skupaj: L-* še t i ;o naprej; Obenem Iva.- prosim v imenu mnogih, ako vam je moč. da nam To igro š< enkrat ponovite in sicer takoj, ker j vsaki jo želi \ i dot i še enkrat. Bil » i jih je pa še več takih, ki je ni^> j videli, oa jim je sedaj ž.ri. -Vb j snie'sto upat-i, da nam boste to 11a-jšo želj*» in prošnjo u slišal i (lilberčan. -- Češke strokovne organizacije. I/. 1'rage por« *-ajo : St ro kovni e ,i rsranizaeije -n imele o priliki -.vitje "Joletiriee ];'»nferenc i, katere se i je »delež:!«. 74r.s članov" in so Ii-m-le v preteklem letu 51.690,000 kroii tlohorikov. V stavki premogaijev se je po p >redovanju vlade dosegel sj>o-jr?szu ii med lastniki rovoy in de-l.ivei. ki so se vrnili na delo. W m A piffl 4 "W T* 1 RecaliJ? in vse društve- \ /t \l El ne potrebščina. M /1 I j 1 ml Garantiano delo in bla- J J ^ f B j 1 W 1 J eo. Iideluje po zmernih renah * ko cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa ie rešil gos;>od Jernej, ki Je prisopihal izpocl poljanskega stolpa da bi s svojimi kamenčki razbija-ter ^i enkrat za vselej prepovedal bi ».peko na ž ti pni.se u ali pa še c-»!o šipe pri škofovi sobi. (Jospod Jakob ni hotel delati nikomur zgage. Ker jc vedel, da bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj ;-uhe«ra mesa odšel. IMesali o na Posevčnikovem skednju. Takoj po odhodu gosjK>. da kaplani .i« začelo sl%-ipatl s lepa jx»da. Kožcl jev**c iz Murave s - j,- p.izkušal na klarinetu. KTe-pae i/. Četen je ravni |>a je obdeloval harmoniko. K tej ne posebno prijetni godbi so "»'lačila dekle-t i svo je fante, v pogorju je nam-ioi' stari navada. tla plesavke sf-lijo k plesu in da s*- dajo plesav-ci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni hotel prej zasukati, do-lvh-i mu Li/«', ni dala i.a bokal vina. -'az sem oslal zvest svoji mestnf šegi: — Meta, ali greva? Obrnila se je proti Darbi: — Mati? — No. p i le! — je odgovorila ta. Plesal seal ž njo. Pričetkoma ni hotela nasloniti k meni, aLi l.malu se j.* vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženotvo v pogorju plesati! Kdaj se plesanja nauči, kje se ga^nauei. kdo ve * Pleše ti pa, ko da je ust vat jena za ples. Ko sva o o plesal a, sem |x*ljal .Meto stari šegi k mizi ter jI i atoeil v i'1.1 \ kupo. Le malo je namočda ustne, po vsem obrazu pa ji je jroielo. Tiu'i mati Barba je bila srečna in z velikim dopa-denjem j-- objemala hčerko. Bo-št.ian — trezni mož, previdni moZ — pa je hit videti manj zadovoljen. a rekel im nič. V. Meto sva nastopila še enkrat. irosli seiu -i-jrel tako visok znesek. da se je samohsehi umelo, da \el(a naročeni pleš izključno le nama. Na j>oti k skednju mi je i azodela željo: — Nekaj bi rada. Ce plešeš. malo /. nogo ob tla udari! Tako je lepo! Ko sva doplesala. je stalo ob strani vse polno gledavca. Vsi so se v duhu udeleževali plesa. Da-n*jel je kričal; — Jsuei jo! — .Ta-kopin pa: — Dobre \olje. Janez! Meri so io/> cvele po obrazu in }k> vratu, oosebno kadar sem med plesom udard r no^o cb tla. da se je vse zatresno. Po tem plesu je Boštjan plačal in odšli snio. Na poti proti Jelo-vemu brdu j« izpregovorila Meta — Strašno je bilo lepo! Boštjan pa je do.-tavil: -- Posavčcvega pa zdaj ne be več k nam. — Iz teh besed je od iiievala tiha resignaeija. tiha odpoved nadrfm. kater« je trezni in razsodni nu7. morda gojil v svo-jem srcu. Pri materi pa ni dobil podpore Barba je namreč i/kliknila: —. Za tako v.rrvino »<- maram pr hiši!— Njeno oko je z globofcr ljubeznijo sledilo hčerki, ki je ko rukala. oh :noji strani ter zopel r.i zopet hitela: — Hudo je bilo lepo! Dan pozneje sem še! nekaj iskat v goreujo hišo. Hodeč mimo i umnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da jc bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je biln razgrnila nad to kos l elcga papirja, in na tem papirju' je ležalo moje "srce*' z Gore; li-s".ek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila. O moji starosti potemtakem | Presočnikovo dekle ni bilo prepričano! VI. Otava je bila pod streho. 1'riee-la se je mlati a. Od .iutra do večera je pikapckalo s 1'rrsečnikove-ga skednje. Nasad za nasadom -»uo »»mlatili. omlačene snope pa z otepavniki obdelovali, da se je kadilo pb'v in prahu. Sest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih nt ostajal vedno v "vin"', se je Liza j prepirala, Pšenica je bila bogata in debelega ztna. Vevnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali >ito v gorenje hišo. v kateri so se polnili predali gospodarju in družini v veselje. Na soboto precej po/no popoldne je zapel zvonček pod vasjo. Kakor bi trenil, so potihnili eepe! po skednjih, je ponehalo kričanje otrok in vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. Obhajilo gre! Iz vsake vežo so siiii prebivalci: sredi vasi pa je obstal gospod Jakob z zlatopvetkano fcurso. dvignil Boga ter blagoslovil klečečo rinožico. Bog sam je prišel v porabljeno irorsko vas. k revnemu, raztrjraneniu 'ežisT-u je prišel. da b tlnika ozdravi ali mu poda svojo desnico, lJl ga popelje čez temni ]>ra^r smtti do solrčnih večnih \i?in! V vel Least ne jš i obliki se ti y.a-" ne more odkriti demokratična misel v največji popolnosti! Obhajali so Luco. Oslabela je 1 i]a in smrt je bod la okrog ko-« e. Pa ji je vendar za enkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba umreti. Od Fortu- l nov Ji so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da m mogel čakati, ker se mu je radi sobote mudilo domov. Šel sem iskat tega pisma. Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad balia. bodisi z imetjem, bodisi s kako drugo stvarjo. Na Jelovem trdil je bil tak bahač posestnik in cštir Fortuna. ki si je bil z vinsko kupčij > pridobil nekaj denarja. Kar seru spoznal to hišo. se je bahala: oče je ob vsaki prjliki rretal svoj-_' bogastvo na mizo. otroci so ga pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran.' posebno hči. Ta je biia dve leti pri nunah v Loki in je od tam prf-' resi a nazo i novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa. Katinka. A' gostilni pri Fortunovih stun dobil psmo katero so mi pisal! iz Ljubljane ter mr opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pr> vstopu je Katinka prav sladko za-gostolela : — Kako. da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj m.jo se vam pa tako zamerili? — Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen. da sem jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno. Dekle j- bile še dost: dobre podobe. ali tičalo je v nekaki prospo-1 sk: koeerar.jki. kater« se je kar, videlo, da je bila za cenen denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi jrovorila je nekako po knjijrl, p-av po Danici *\ na katero so bili Fortunovi naročeni. Ponovila j« - — Kaj smo se vam zamerili? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, Kndav p, "haja na pravde sem :?or. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj. kdor pride k nam. in naj je še tak gospod! I)a jo potolažim: — Prinesite mi polič vina. gospodična Katinka ! To vem. da točite dobro pijačo. ''Gospodična" se je urno zasukala ter odhitela s poličem po vina. Ko je postavila polno steklenico predme na mizo. je prisedla ter vprašala zadovoljno: ''Dalje prihodnjih.1 kron, sta jih sprejela Štrukljeval uslužbenca Ladiha in obtoženčevl nečak Štrukelj. "S. decembra sem se odpeljal v Ameriko, 7. decembra so pa Štruklja aretirali", je povedal Rupar. s katero pričo Štrukelj ni bil milosten iti je naj-odločnejše zanikala 1. da bi bi! kdaj »rovoiil ž njun. štrukelj je povedal, da za kupčije, ki so jih delali njegovi uslužlienci izven pisarne v gostilnah, ne more biti <*1-L'ovoren. in še pristavil, da sta mu Štrukelj in Ladiha ušla in <_ru precej oškodovala. Po končanem dokazovanju je zahteval državni F>ravdnik Lavreneak. naj >se štrukelj kaznuje. Štrukljev zagovornik dr. Novak je v svojem zairo-roru bistveno poudarjal, da v vseh to,*kali, v katerih je štrukelj obtožen goljufije, ni podan lokaz. in v kolikor «e čutijo ]>o-?amezniki oškodovani, jim je pro-pot civilne pravde, ker' je štrukelj dovolj hog-at. da bo poravnal vsako škodo, za katero se sodno ujrotovi. da je odgovoren eanjo. Pred-el:e deželne sodnije, kateremu je j predsedoval svetnik dr. Skabcrnej 'in so jra sestavljali višji svetnik ; [ Uuhivee. svetnik dr. Mohorič in j okrajni sodnik Kralj, se je dne ,14. februarja zagovarjal Leon' (štrukelj, katerega predživljenje I .i«- vsekakor \eleinteresantiio. Iz' |orj^o/nice. katero je zastopal dr-! žavui pravdnik Lavreučak, ]>osne-j J mamo, da je štrukelj izdelal tri j razrede ljud.skt- Šole, sc izučil v1 i Ljubljani pekovske obrti in sc i/.-' !selil 'e>Ui 1'»»^. V Amcriteo. Tam je i delal na železnici, nato služil j kruh k«»t tolmač v New Vorku. bil i je zavarovalni in bančni uradnik. (Nekaj časa je imel tudi gostilno. i Izobrazil se ie na večernih trgov-i skill tečajih v New Y«>rku, kaere I I je ol Lskaval št iri leta. V New { Vorku je ustanovil lota 1914. v i družbi Vineenea Horaka trgovsko; 'p»»djetje z menjalnico in s pot-o-' jvalno ])isarno in je bil dne 23. ok-tobra 1914. ker si je medtem pri-: dobil državljanstvo Zedin jenih držav, izvoljen za javnega tiotar-ja. štrukelj se je vrnil meseca fe-h'-uarja v Ljubljano z nalo- j ' umn. da razdeli darila, poslana po i »Američanih sorodnikom v domo-| j vini. Nastauil se je v Kolodvorski 1 ulici št. :J5. kjer otvoril meseca I julija importno in eksportno trgo-! |vino, potovalno pisarno in inenjal-jtiico. Meseca a\gusta 1920 jc po-^lal več potnikov v Trst na par-nik "CalabriaCunard Line v ! Trstu mu je dovolila 5pro\*izije z naročilom, da ne sme prekoračevati tarifov. Ker jc- aaneriški no-jtar delal svoje kupčije precej a-ineriško, se je zanimal zanj ta-:krat n: set' verižniškega urada vi :Ljubljani, višji policijski sA-etnik Kerševan, ki ga je enkrat tudi kaznoval s 1000 K globe. Ln pričela se je zanimati zanj tndi ljubljanska policija, katera ga je dne 7. decembra 1920 aretirala. Štrukelj je sedel v preiskovalnem zaporu do današnje razprave, k«*r se je, kakor poudarjal državni pruvdnik v svojem govoru, vodila • i » preiskava proti njemu v 21 točkah, a se ni mogel ugotoviti po-! poln dokaz, ker so priče večinoma! v Ameriki. Potnikom je Štrukelj zaračunal višjč zneske, kakor ta-rifarne. Pri razpravi je štrukelj1 povedal in se je tudi po pričali u-j gotovilo, da je poviša val tarife za-: to, da je v Trstu "mazai'' uradnike. da so sprejeli v parnike vse' njegove potnike, jih vodil v go-l kiltie in jim plačeval šampanjca:] preskrboval je svojim potnikom tudi vizume pri konzulatih. Po i osem in več dolarjev je za te svoje usluge zahteval Štrukelj od svojih klijentov, kakor je sam povedal. zaslužil tako 240—300 dolarjev. kar je pa zopet izdal. V Trstu je "niaeal" nekega uradnika Cosulich Luie. katerega imena | pa pri razpravi ni hotel povedati, češ: "Njemu bi to škodovalo, meni pa nič ne koristilo." Sploh je nastopal Štrukelj pri razpravi zelo samozavestno in se zagovarjal, kakor da bi bil jezični doktor. Predsednik dr. Skabcme mu je I moral celo zagroziti, da ga bo discipliniral, ker je g. lurtar neko pričo nekoliko pre ameriško spra-j Ševal. Meseca septembra 1920 je j Pavlu Piršu, ki je bil že tudi v A-i rueri k i, zameni ja"l 302 dolarja po jkurzu 116. a plačal mu je mesto 33.032 K samo 32,032 K. Pirš ni precej opazil -pomote, a ko je čez nekaj dni p?-išel zopot v Ljubljano in zahteval od Štruklja, da naj mu izplača še 3000 K. mu jih Štrukelj ni hotel izplačati.a da ga pomiri, mu je rekel, da liosta že pri voznem listku obračunala. Pii< je nameraval zopet nazaj v Ameriko, a je svojo namero opustil. Jan^z Rupar se je meseca novembra 1920 odpravljal v Ameriko. Brat mu je poslal .prosti vozni iistek. Ker so pa nastale na glavarstvu sitnosti in niso več izdajali poifnih listov vojnim obvezan-'•em. je šel v Ljubljano v Štruklje vo pisarno. Štrukelj mu je obljubil. da sra spravi v Ameriko za 200 dolarjev. Končno sta se dogovorila za ceno 20,000 K. Ko je prinesel -v Štrukljev o pisarno 20,000 ADVBtTHKIil.ii|I Koledar V zalogi imamo ■še nekaj iztisov poučne in zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. * Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti-delavska špijona ža Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o j etiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Uapoleon in glazba Matere Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po ulicah velemesta I itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošliite spodnji kupon. Slcvenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York. Priloženo pošiljam 40 centov v znamkah Slovensko- Amerikanski Koledar. Ime ..................*............... Nas/ov................................ flCipSpj lua^ryi tad oj rod^ »Off VN3D *ibz9|otu oL»y.Jasjjby S p s POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, pa 7amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konzulu r. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu s»vnto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. i Glede denarnih pošiljatev v | I L*. S. dolarjih, za vsa pojasnila 5 glede potovanja, potrebnih listin (a ff id a vito v") in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slo-;vensko *vrdko: Frank Sakser State Bank, ; P2 Cortlandt SU New York, N. Y. Knjige! 10. ET.: BrencelJ: Kak« mm m jat likal, 2. zrezek. l.H 11. t?.: Br«ocH}: Kak« mm m jat likal. 3. zvezek l.M 14. : Breucelj: Ljubljanske š>\ (Podobe vjublj«"&kega me- ^ «71 15. TT.: P. Co lome : Joan Mlstria. Port rti 1> fi>anskes» življenja .71 16. zr. Ne t Amerike V o resaKnili dogedbab. .....................71 SraMANOVE POTE8TL S »v.: Ma-oa, k nunski deOeK 1« J'lbaoooA .................... M a. av.: Marijina e&raka, pO ve* t la atirkaAklh gora ..........JU 4. zr.: Pn.$id Judek, por««t, IL aatla ........................................JtM L ar.: ItI Indijske povemtl...... M 9. n.: ilraljttin at^ak. Sf»loriii- »Ka po-. in Japonakega .... M IS. '_v :Zre%ii »in, povest la r!ade Akbarja Vellkeyi ............ JM 11. ar.: lioeC« la be'a rrtnlc% po- .......................... J( 12. rr : Korejska Vrata. CrHra 1« mlsijono" r Korpjl.............9f l? sv.: EaJ fea nfvgk, povo^ ia A tuaca ...*.«....««««......... J9 14. ar.: Crluep hnranKe^ (la rarja, po vainja t NlkjwTifTJO .......... J« 1R. zv.. Pr-^anj^nj« bvU^h mI- sljenar>r ................... M 1 9. ar.: HIaea nvwjM, ]*orert M 1 SPISI MLADINO. j Bok rm «M> tak, pwp»Jw...... JN (DaVi Jc Rr^r«. t^arljic«....... MOLiT»EMKL Sveta Ura: s poseko delM'linit /"rfciial. v usnje vezaejo .............. v ph. < no vezano ............ .99 Marija Varbipja: v ii?rije vezano .....*......... 1.89 v platno vezano ............ ^9 Skrbi za | v asu j a r«aano ............ l.M J t plr.tmo vrj^ano ........... Jf Kajvd pu*^: v pTatoo vezano .......-...... j99 r koat vezano ............... 1.79 }! v a«ii Je vezano .............. 1.99 l ZEMLJE VID L I r Zdrvhjuh dri« r ............... Jf Zemljevid Siorroije .......... JC lenJXrld Kmpn .............. JB9 ¥ etika at»i*ka «apa .......KJ9 ► Zemljevidi: ^ew York, Illln:^. Co- lorado, Tlanna«, Metana, MLnna. aof>, Wyoming la Alaska ?—» 1 t taki po J9 Pennalyyaiila ................. J« J Wjk Virgin Ija ............. .49 . j RAZGLEDNICE: »1 Zabavne, različne, tacat J* I Newy^rSke, raalične, doeat, J9 Panorama mena New 1«%. I 25 allk M Panorama mesta Celje, 21 pr_!-» cev dolgo ................ IH Knjige! = m t—■ POUČNE KNJIGA Angležko-slovenskl slovar — Dr. Kern____$5.99 Slovensko angleški biovar ____l.o» Slovenako-cngleška slovnica .... 1.50 NoUki abeednlk ............... 'Sol Nemško an^e&id tohnai ........6« I 0 lepem vederja .............. je Slovensko-nemški slovar — (Janežič Bartol) 4.99 ' AngleWlna brte nitM}».........49 Cirilica. Navodilo im tttanje Is pisanj« arbSčtae ▼ drilt^ .... 3$ OekletuOL Spisal Aeioe B Jegltf J9 Gospodinstvo — PcrgaJ. Praktična knjigr. ca naSe r"wrt. B. Jeglii I* TI. rvezek ....................Mi Nasveti sat kSo ln dom. Siovtmtna knjipra za tmIo hfSo ........1.9? | Pravila sa ali ko. I)r. J. Ponujen .M 1 Varčna ktJutrlea, m tUlw lo dol»- re čase ...................... L99| ICAZNB POVESTI IN ROM.4.NL Jo*. Jnriii, 4. zv.: Cvet !a ccd. Hči mestnega soualJ- a itd. .. ,79 J***. J urile, 5. zv: Sosedov ain. kmetskep* cesarja Itd. ........ .V i Jog. Jurčič, 6. xv.: L jktor Zober, j roman. — Tcgoraer, tngeaij« .»8 [Dve sliki — Ksaver Metko...... M Hud« bresdno. Ni vse zlato, kar m ae svet.« itd. .................. Patri«, povest la irske Junačke dobe ............................ M **od svobodnim soincem, zgodovinska povest, L zv.............L29 od RTobor'alA solneem, zgodovinska povest, 2. zv.............L29 Povesti sl"venskeina Ljudstva v poduk In zabavo, £iian ...... .99 K omarica, poveat .............. .99 Sisto « Šesto, povest iz Abroc«v J9 Slike la povesti, K saver Meffko .S6 ŠUtdtat naj b«, — Nai vsakf^ojl kruh ........................ M fesele porestl: Za moiev, — V pnstiv Je fila. —i Pravda med. bratoma ..................... JB9 /ojiiMr aH poganstva in krst, eter Doli s oroiiem ................ H Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj <3tf4 «tr.) ...... M kleklja (i. av.) .............. J99 Menija (2. zv.) .............. <99 Zgodovina slov. naroda (5 zv.) Jf Zgf<*.ovina slov. naroda (6. av.) M Mladim srcem (2. av.) Spisal K. Meiko M poveat m dobe cmvsosklli a do«- tOltlT« 3 sv.: inrai Znagovai, poveJC. — Med Plrzocl, tirolska povest. JU A sv. M al« i>vlj«aje, povest.....91 A sv.: Zadnja kmečka vojska, S^odovinska povest .......... .71 9. sv. Gozdarjev sla — rtatgu/. povest ••••••••••••••••»•••»o« 7. rr.z Prihaja«. Zri'mlra po-Tcrt Ji 0. sv.: BrencelJ: Kako m Jaz likal, 1. zvezek I.P 2 ZADKJO POSlLJATVIJO SMO DOBILI NASLEDNJI! KNJIGE: Pravljice za Mladino, S. KoSutxilk J89 Beneška VedeževaBta ............ M Gozdo-mik, <2 sveika) ..........L99 Cvetke ...................' j| Dostojno vedenje ..............• J6% Pravljice H. Majar ............. JC roz,smk* ...................... God^evski E&tekizen ........... jg, j Svetla 1reč .................... & h wu ^ Slovenic Publishing Co., t gotovini, money «rder ali poftM nanike ps 1 ali 2 centa. Ce po4SJt- JJO Pnrllnnflf Cf te gotovino, refcomandirajte plaoM, OZ UUludUUI Olif Ve naročajte knjig, katerih ni v e«- New York Požigalec. FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. I Spisal Emil« Gaboriam, Z» "01m Naroda" prevtl O, F. OLAS NAHODA 11 MAECA 1922 ~ f8 (Nadaljevanje.) — Med . ni ' j> >n:. — je nadaljeval Žak. — )>a se je bližal <1:<*2. (iolučcu »1 gt(.fii»-. Od še* sem v Boaskoran. Določenega dne. ii 'taneno « b mi s »ni znašel na križišču cest v goedu Rošponje. llev je. da sem se nekoliko zamudil. Nisem namreč dobro poznal irn?da in mestt«, katero j«* določila grofica za sestanek, se nahaja v najbolj gostem delu gozda. S'ieme je bilo ueobieajuo slabo za oni !j'»iii ča>. Prcišni večer j«* zapadel sneg in vse ceste so bile bele. Pi-iUil je oster veter. Ž - od dale"* sera zapazil grofico, ki je hodila gor-irdol. zavarovana j;rc 1 ostrim vetrom od skal. Nosila je obleko iz t«-mno-idečc svile in p^eko nje kožuh. V treh miimUdi sem stal jk>-leg nje. Ona pa ni potegnila "-v oje roke iz mufa, da ir: jo poda. NTe tla bi m t ihiiu easa. e nadaljevala ona. — Ali si poznal križišče pot if — Ne. povpraševal sem ju* njem — Pri kom? — Pri služabnik li vvojega strica. Njih informacije pa so bile lako nepopolne, da sem zgrešil pot. — Ozrla sc y vam« s take trpkim, ironičnim usmevom. da sem prtnehal govoriti. - In ti misliš. .e vse to zelo enostavno. — je rekla. — Ali res misliš, da si n»* i k. dr ljudje nič mislili, če padeš v Roaskoran kot Imuba ter se takoj nato napotiš na križišče cesta sredi gozda? Kdo v«, če ti niso sledili. Kilo ve če ne tiče za tem ali onim drevesom oč:. ki naju opazujejo* Ko se je orrla naokrog z znamenji pristnega strahu, sem rekel .'az: « — In .rakaj se boj:š.' Ali u»stui .raz tukaj! Mislim, dj- vidim celo s.M;rj pogled, s katerim se je ozrla va-?"e. ko je rekla : — Jaz se ne bojim nobene stvari na svetu. — ali me čuješ? Nohtne stvari. ra;.ven. da me imajo na s\miu. Jaz delam kot se mi ljubi ter hočem nneti I ubimea. Jaz pa nočem, da bi postalo to znano, kajti v takem slučaju i:i se zjrodila nesreča. Med svojim slovesom in /i vi jen jem nimam nob. ne izbire. Oe bi me moral kdo presenetiti tukaj, bi videla rajše, da bi b \ t'» moj mož kot pa kak tujec. Ja/. ?i« ljubim groia ter mu ne bon*, nikdar odpustila, da se je poročil t / menoj. On pa je reš'1 «'-ast mojega očeta in jaz sem dolžna ohraniti njegovo čast neoi ladežcvano. On j«' moj mož m razveutega oče mojega otroka. Jaz n»>iin njegovo ime ter hočem, da je spoštovali0. I'mrla bi o-! žalosti, sramote h srda. če bi morala nuditi svojo r« ko možu kateremu bi se ljudje na skrivnem smejali. Žene so ne-i»mcmo bedaxe. ko ne i-ntijo. da pade vse zaničevanje, s katerim M' sprejme njih ncsieenr moe v veiikem svetu nazaj na nje same., Ne. ja to ljubim trrofa. Žak pač pa ljubim tebe. Zapomni si I a. okalo srce kot pa pustila, da bi padla l«* sen A stimr na ime in čast mojega moža. Jaz sem n >tel «*dgovnriti. a « na je rekla: Nič vee \'saka minuta, katero [>reživ:vj lukaj. veča nevarnost. Kakšen zgovor boš navedel m svoj nenadni obik v Boasko-rutiu t — »Jaz ne vem. — sem odvrnil jaz. Izposoditi si moraš nekaj »lenarja od svojega strica, precejšno svoto. da plačaš >voje dolg«»ve. Mogoče se bo jezil, a to bo pojasnilo tvojo ifiiaduo j.irast zn potovanj« v novembru. Dogom, z Bogom! Ves presenečen sem vzkliknil: Kaj iu ne bom vas več videl tudi od daleč ne? Tekem ;ega obiska bi bil to višek neprevidnosti, — je odvr-ii b+. — Osiani v Boa«korami do nedelje. Tvoj stric ne zamudi nikdar pet«, maš* Pojdi / njim v cerkev, a bodi prevoden ter se zaxlr-/t:.» Ena sam;: napaka in jaz t-' oom zaničevala. Sedaj pa se mo-ruva ločiti. V Parizu bo« našel pismo od mene. Žak je prenehal ter se meri v Magloarja. da vidi. kakšen utis j#* napravila :ijegova povest na klavnega odvetnika. Slednji pa je ost„l pop«.'noma hladen Žak j* vrdJinil ter nadaljeval: - Nave preplašile. j>ač pa še bolj navdušile zanjo. Občudoval serr« njen pogum, njeno previdnost in celo njeno pomanjkanje prrneipijev. ki je tako ostro in čudno nasprotovalo z njenim strahom pred javnim mnenjem. Rekel sem sa-n emu sebi z !wdastim p»mo«>>ni: — Ona je ?oto\ o ženska, ki nadkriljtije vse di*uge. ' — Moja previdnost v e«-i kvi ji je orala brez dvoma uga jati. ^rcmagal cem celo rdečico, ki we je hotela obliti, ko sem jo zagledal in o.st&i -»em b'^kn, ko je šla tako blizu mene. da se je moja roka dotaknila njene obleke. Tudi drugače sem se ji pokoril. Prosil srrn svojega »*rica za Kest tisoč frankov in on mi jih je dal smeje. je namreč najbolj velikodušen človek na svetit Obenem pa mi j rekel: r # 4 — Mislil sem si. da nisi prišel v Bo ask oran izključno le v na-Lienu, da preiiičeš gozd Rošpomj;-. — Ta malenkostna okt>liš« ina je povečala moje občudovanje do grofice Klodijez. Kako dobro je videla vnaprej presenečenje mojega strica, ko se ni mrr.i niti sanjalo c tem. Ona jt naravnost ženi j glede previdnosti. — sem si misliL — Da. bra j*' v resniei /rnijjiliut v tem oziru in Hid i kalkuli-rati je znala, kar sera kmalu iznašel. Ko sem dospel v Pariz, sem našel njeno |>»«no, ki je že čakale name. Vsebovalo pa ni nič dru-|ft gtga kot to. kar mi ^e že povedala na najinem sestanku. Temu pi-sfu so slediia druga ki so vs?. nosila številko v gorenjem vogalu. Prvič, ko sem js> zopet videl, tem jo vprašal: — Kaj pomenjajo te številke? — Moj dragi Žak. — je odvrnila ona. — ženska mora vedno vdeti. koliko pisem je pisala svojemu ljubčeku. Dosedaj jih moraš imeti devet. # — To se jc zgodilo maja mcseca 1867 v Rošfortu. kamor je prišle. da je navzoča pri .-plovljenji: neke fregate in kamor sem ji na njen predlog sledil v namenu. reš pciagoma napeljat: v zaželjeno smer. In zato ni dvoma, da deluje "Jutrova" propaganda na slovensko dušo v negativni smeri, da ne vzbuja odziva, nego odpor, da ne ogreva, temveč ohlaja, in tako samo škoduje razvoju nase jugoslovanske vzajemnosti. Na dniiri strani pa izzivlje pri Hrvatih razpoloženje in nezaupanje napram Slovencem. Akc bi bili tudi naši demokraški časopisi od svojega stoodstotnega navdušenja za Srbe poklanjali doslej vsaj 10 odstotkov tudi Hrvatom, bi r.aše medsebojno razmerje danes vse drugače izgledalo in bi bila pozicija Slovencev vse lažja nego je. Hudo je. a zasluženo, kar očita Slovencem hrvatski list (na adre-so "Slovenskega Na reda"): "Jugoslavija je vam Slovencem namenila vodilno vlogo, a zadovoljili ste se z vlogo statista". » Evo. trebi, je bilo dolgih treh let političnega slepomišenja, šu-šmarstva in zapravljanja ogiomnega moralie. kapitala, s katerim smo Slovenci razpolagali, da se je pričelo pomalem svitati tudi pri "Slovenskem Narodu ' in je našel prostora v njegovih predalih čla-»jflc. kakor or.i Govekarjev ':A!i-Ali*\ ki moško pove resnico in glede na Hrvate pribije to. kar je imelo biti zvezda-vodnica slovenski politiki od prvega poeetkn našega združenja v eno državo. Seveda bo zdaj težko popravljata kar se je zamudilo in zagrešilo. Kakor smo torej videli, so politični efekti pisave našega demokratskega časopisj> na znotraj države vse prej nego blagodejni; nrravnost nevarno - škodljiv pa ;o na zunaj države. To posebno, kar zadene drugo priljubljen etaktiko teh listov: sumničenje Slovencev v iakr.zvanem državnotvornem smislu. Cital sem nekoč v ' šv.carskem časopisju poročilo o položaju v Jugoslaviji, ki je začenjalo tako: "Kakor posnemamo iz "Slov. Naroda", je opažati med slovenskim prebivalstvom v zadnjem času raznih pojavov protidr-ža^nega razpoloženja, ki ga imenovani list pripisuje rovarenju klerikalcev itd.*' Kdo, vprašam, je tu kriv. da je šla taka. kakor mi vs: vemo. popolnoma neresnična vest v svet? I)a ni 4'Slov. Narod"' _ seveda zgolj iz strankarskih motivov — tega pisal, ne bi bil inozemski list mo«rcl lega 1 posneti" in našim zunanjim sovražnikom, na-pe'iati vodo ra mlin. A to nI edini slučaj: človek, prebirajoč inozemsko časopisje, se lahko neštetokrat prepriča, kako pobira isto za nas neugodne in mednarodni kredit naše države izpodkopavajoče vv~-ti ponajve<* iz demokratskega tiska. Ce si naši demokratski list: že arogirajo "državotvorni" zna-čaj, potem bi morali bili v svoji pisavi, vsaj z ozirom na zimanje so-se Je. ki nas opazuji jo z Argusovimi očmi. malo bolj previdni. In g)** pod je viadui politiki v svojih govorili tudi Tako je napnmer svet v svoje nemalo začudenje izvede! ofieijelno šele iz novoletnega govora ljubljanskega pokrajinskega namestnika, da se nahajajo na Slovenskem tud" nelojalni, to se pravi antidinastični elementi (jaz za svojo os^bo jih pri najpridnejiiim iskanju nisem mogel nikjer zaslediti) — torej iz ust, ki so poklicana, take stvari, tudi če bi obstojale. zamolčali — razlogov državnega rezona. A še enega momenta ne smemo prezreti, če že kritično s\etljuje-mo naše demokratsko časopisje, morda najvažnejši moment: učinek na srbski narod- Jasne je ko beli dan. da mora to permanentno v nič devanje Slovencev pn eni strani, po drugi pa sumničenje alias de-n.inciranje nas kot srbosovražnik. i\elojalnilI. protidržavnih in ena-k'h ljudi delovati m srbsko javnost, mora lično in politično jako sl^jo. da to z «no besedo ni nit drugega nego prosto zastrupi je van je našega medsebojnega razmerja: in ue bi zle posledice že danes ob-čutili. bi nas Srbi g • ^vo že začel: m r zet i in zaničevati — ako bi tu k sreči ne bilo okolnosti. ki para ti z it a, in to je: da širša srbska publika ne čita slovenskih časopisov. Danes je pač stvar še taka. da na sto Slovencev, ki čita jo srbsko "asopise, pride komaj en Srb. ki bi bral slovenski časopis To je v splošnem seveda obžalovati, ker bi se drugače jako pospšeevalo naše medsebojno zhližanje in sposna-vanje. a v tem slučaju se sme .reči: Hvala Bogu! Tako se vsaj Srbi ne morejo iz naših demokratskih organov navzemati predsodkov in a verzije proti nam ampak nas neposredno iz medsebojnega občevanja spoznavajo take, kakršni smo v resnici ln fakt je. da nas ima-o radi jn r]a iuajo o nas vse boljše mnenje, nego bi jim ga hotelo sugerirati kakšno "Jutro". Neda vno nu je priznal ugleden srbski žurnalLst tole: Da ste vi 'Slovenci, ko nv Srbi uživali tridwet let svojo svobodno državo ob polnem svetskem mil u in pod protektoratom mogočne in bogate Ru-s\'e, na kako visoko kulturno in ekonomsko višino bi bili vi to državo dvignili! A kaj smo napravili mi iz nje? Torišče najdivjejših strankarskih bojev in političnih intrig. Tako f.odijo Srbi o nas Slovencih In nisem napisal ?omjili vrstic morda iz naivne domišljavosti, di boni količkaj dosegel tam, kamor so naslovljene. Vem. da r*to naši demokrati in njihove orgam svoje metode niti za las ne bodo izpremenilL Hotel sem samo pokazati, kako napačna in kvarna je ta metoda za naše državne in narodne interese, A eno je. kar človeka pri takih in enakih povodih tolaii: da je vse na svetu samo prehod in da si bo slovenski narod, ki je preživel tisoč let sovražne mu zgodovine, zdaj gospod na svoji zemlji, znal prav urediti tako svoj iom kakor svoje skupno življenje s Hrvati in Srbi pod enim krovom in da bo ta narod slovenski stal in rasel, ko od onih. ki ga danes pokopavajo, žc davno ne bo več prahu. ■ — mt*9*wt. »imftijn mm ma "glas nakodv, AJVEGJZ 8L0 V EMC DMVUli ? $DEUtEm| D|iiX4& Razmere v Rusiji. Rusija proti evropskim eksploa-tačnim načrtom. Moskovski dopisnik londonske- 1 ga " Observer ja" poudarja, da »toje v Rusiji na stališču, da bi se ' morala med Francijo in sovjetsko T vlado vršiti diirektaia pogajanja. Sovjetska vlada ne more nikdar privoliti v izsesovalni načrt entente in pričakuje, da bo na drugi strani tudi Nemčija uvidela, da bi bila tudi njena poguba, ako bi začela postopati z Rusijo po receptu, ki ga je sporazumno z Londonom in Parizom zamislil Stinnes. Boljše viki na kapitalističnih potili. V Rusiji se je osnovalo pod imenom V Ljudsko poverjeništvo za zunanjo trgovino" prvo rusko delniško društvo za uvoz hi izvoz. Društvo je povsem v privatnih rokah in stoji le fomia-lno pod nadzorstvom vlade. Strahote gladu na Ruskem. V področju Volge strada"2."> nii-Ijonov ljudi, v kirgiškeui okrožju pa 1 miljon 300 tisoč. Otroci grizejo od lakote svoje roke. matere pa, ki ne morejo gledati počasno umiranje otrok od gladu, jih same ubijajo. Glad s*1 še vedno širi. "Agenzia Štefani" poroča, da je italjanska vlada dovolila kredit (1 nitJjonov lir za po-moč gladu-' ' jočim v Rusiji. Iz Prage poročajo, da je zveza čeških agvarcev poslala te dni v Rusijo v ozemlje ob Volgi 40 vagonov sladkorja, čaja. ječmena. ■ mesa. obleke in perila. V kratkem " odide v Rusijo še 25 vagonov z ži-i vili. ; V »neleški -spodnji zbornici je ' izjavil Llovd George na mterpe- ■ laeijo poslanca. Kennworthvja, da ' Anglija v polni meri sočustvuje z gladujočo Rusijo in da je že ve-" liko pomagala za zboljšanje nje-| nib razmer. Rudija stavi danes vse 1 svoje nade na genovsko konferenco. i _______ Umori med Eskimi zaradi pomanjkanja. Daleč z ameriškega severa, iz * dežel ledu in sneg*3. prihajajo po-"iročila o umoru petili Eskimov. } vštevši štiri letu stato deklico. — j Peti umor jc nastal radi čustev j nekega jeiožu do žene drugega. — Kraljeva kanadska jahaška poli-eija. ki je odkrila zločin, pripovc-? duje, da je glavni povod takim krvavim zgodbam .pomanjkanje — žensk med iskimovskimi rodovi. Pomanjkanje ženskega spola )}e p>slediea sia»-ega običaja, ki je v sedenjem Času »» odpravljen. ' da so ženska Cieteta. kmalu potem ko so se rodila, pomolili. Tega niso vršili radi sovraštva do ženskega spola, pač pa radi tega, da za-~ varujejo ljudi pred lakoto." Eski-1 mi so pustili živeti samo takim članom svojega rodu. ki s obili najkoristnejši. Dežela Eskimov je ' ram reč gola in prebivalstvo živi ' največ od ribolova. Omenjeiu zločin se je prip'til že v mesecu avgustu, toda podrobnosti so prišle v javnost šele sedai. Kanadska ' policija je Še vedno na lovu za J" morilci. Dvignjenje angleške lad j«. Nad 2.'>00 angleških ladij so po-» gnali tekom vojne nemški pod-i m o mik i v morje, kar znaša nekaj - milijonov ton. Mnoge izmed teh c ladij so imele na krovu velike vsote v zlatu in obilo dragocenih l kovin. Tako naprimer je bilo na i transatlantic "Laurentieu", ki i se je pogreznil na irskem obrežju. - za dva milijona šterlingov v z!a-i tn. Neka angleška reševalna druž-t ba je vr&ila tri mesece na "Lau- ■ rentikn" dvigalna dela in končno ■ s« ji je posrečilo, da je spravila > na suho skoraj oba milijona šterlingov v zlatu. Od premirja dalje i Ke dvignile Angliji razne družbe > okoli <40 brodov in ž njimi pri- - dobile blaga in materijala v vred- - nosti okoli 50 milijonov šterlingov t --—^—--i------- PRODAM lepo opremljen candy store s gro- * cerijo. poleg tri »t an ovalne sobe, > primeren rent, lease se lahko dobi. J Prostor je neprekosljiv in zelo 1 pripraven ta Slovenca. Nerad prodam ta prostor, al! iz gotovega vzroka moram. Ako kak Slovenec ! izven Cleveland a misli kupiti do- * bro trgovino, naj mi piae takoj za J več podrobnosti. Cena je $3200. Za ne»kaj tudi počakam, ker mi lahko plačujete nekaj vsaki mesec od dobička. — Frank Preveč, . 364 Add-on Rd., Cleveland. Ohio. (8-11—3) I KRETANJE PARNIKOV II Kedaj približno odpluje j o ii New Yorka. || PARIS is marca — Havre i HANOVER 26 aprila — Bremen HANOVER 15 marca — Sramen PARIS 26 aprila — Havre OROPESA 17 marca — Hamburg ROCHAMBEAU 27 aprila — Havre FINLAND i« marca — Cherbourg OROPESA 28 aprila — Hamburg POTOMAC is marca — Bremen 2EELAND 29 aprila — Cherbourg AQUfTANIA ti marca — Cherbourg N. AMSTERDAM 29 aprlia — Boulogne N. AMSTERDAM 25 marca — Boulogn« ARGENTINA 29 aprila — Trst HOMERIC 25 m srce — Cherbourg ACUITANlA 2 maja — Cherbourg LONE STAR S. 25 marca — Cherbourg LA SAVOIE • maja — Havre ROCHAMBEAU 28 marca — Havre NOORDAM 6 maja — Boulogne vORK 29 marca — Bremen YORK ' 10 maj« — Bremen ORWTA 81 marca — Hamburg PRANCE 10 maja — Havre HUDSON 1 aprila — Bremen LAPLAND 13 maja — Cherbourg OLYMPIC 1 aprila — Cherbourg ORBITA 12 maja — Cherbourg KROONLAND 1 aprila — Cherbourg HUDSON 13 maja — CtMrbourg NOORDAM 1 aprila — Boulogne ROTTERDAM 13 maja — Boulogne LA LORRAINE 1 aprila — Havre MAURITANIA ie maja — Cherbourg MAURETANIA 4 ap-lla — Cherbourg MAJESTIC 20 maja — Cherbourg 5 aprila — Havre RYNDAM 20 maja — Boulogne LAPLAND 8 aprila — Cherbourg AMERICA 20 naja — Cherbourg ROTTERDAM 8 aprila — Boulogne *>Rt£S. WlLfcON 20 maja — Tr«t AQUITANIA 11 aprila — Cherbourg AQUITANIA 23 m»Ja — Cherbourg •EY°LITZ 12 aprila — Bremen PARIS 24 maja — Havre PRANCE 12 aprila — Havre ORDUNA 26 maja Cherbourg ORDUNA 14 aprila — Hamburg FINLAND 27 maja — Cherbourg RYNDAM 15 aprila — Boulogne Rt REN GA RIA 30 maja — Cherbourg AMERICA 15 aprila — Cherbourg N. AMSTERDAM 3 junija — "Boulogne FINLAND 22 aprlfa — Cherbourg OROPESA 9 Junija — Hamburg OLYMPIC 22 aprila — Cherbourg j ROTTERDAM 17 junija — B?ulognc POTOMAC 22 aprlfa — Cherbourg J MAJESTIC 17 junija — Cherbourg MAURETANIA 25 aprila — Cherbourg BERENGARiA 20 junija — Cherbourg ARACIC__25 aprila — Genoa1 _ADVERTISEMENTS C0SULICH PROGA I daje onim potnikom, za katere so kupili ameriški rojaki listke prednost pred vsemi drugimi potniki pri odpravi. Vknjižite avoje vnaprej plačane vozne listkt sedaj za neposredno registracijo v Jugoslaviji in z odpravo preko ugodnega pristanišča Trst naravnost v New York se lahko Izogne dolgim potovanjem po kopnem In nepotrebnim stroikom. Phelps Brothers & Co. 2 WEST ST., NEW YORK Generalni zastopniki : all najbližji parobrodei agenti. —^^^^ Lahka se vzame — hitro poDun pn MiUlfifl VNETJU HMsvkh MEHURJA ^VTTflvHf Vsaka pilule (m|DY) W^l^Ur M«i IBM tw ^—* igilM Ii Varojte sepooaredb j POZDRAV ' F red u o se podava na .široka morje [»roti stari domovini s par-n i kom "Amerika", kateri odpluje 31. marea. pozdravljava še enkrat sina Alojzija Košir ter dru-1 žino Alojzija Kranjc v Lat'uy*-tt«-, I'olo.. kakor tudi družini Nik. Se-balj in Frank IVter'in v Denver, i'olo. Pozdravljava tudi v Kansas ritv. Kans., družini Aiitona Wolf in Josipa Cvetkovie ter vse prijatelje in /najiee široni Združenih - držav ter vvni klicev a: Zdravi » ostanite! Sebi pa želiva srečno potovanje v -Jugoslavijo. Zahvaliva se tudi tvrdkl Frank Sakser »State Bank zn dobro pt«trežbo iu naklonjenost. — Peter in Josipina t_lškufea. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Savtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčula. Kotrr, Kranj, Ljubljana, Marloorj Metkovlč, Sarajevo, Split. Slbenlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIjA Trat. Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izpUčila v Jugoslavia r .aUJl„ in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirah in dc-.arjih, plačljive aa vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na pota v staro douovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo iz plačalo, ako se zglasit« glede vreditre Vaših denarnih zade? pri ravnateljstva naše banke v prvem nadstropja brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno o godni pogoji, ld bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali s^ bodo posluževal! aaše banke. Frank Sakser State Bank Nove vrste svilnate / AS T A F^ Regalije, pečate, trakove, L t. d. za društva. IVAN PAJK Conemaugh, Pa. P R A T I K E! Čitateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tiboč iztisov Družinskih Pratik" Zš**-' En iztis stane 20 centov ^ža 25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00 SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York City DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. H^f KD1NI ttOVSNSKO OOVOREČI ZDRAVNIK V^T^. ftPECIJAUrr MOiKIH BOLEZNI. jfT^V Meja at rok- je zdravtjan>> akutnih In kronieftlh bofrfznl. iu earn te zdravim nad 23 'it ter Imam skuinje v reeh bolezni!) * In kar znam slovanska sate vas m o rt m popolnoma razumeti In apoznatl Vtle bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moi In zdravje. Skozi 23 let eem pridobil posebno aknftnjo prt ozdravljenju meiKIh holacnl. Zato ss moreta popolnoma zanesti na mene. moja ekrb pa Je, de vaa pepolnom« ozdravim. Ne odlalajte, ampak pridite Ump*eje. Jas ezdravlm zaatrupljeno kri, maeulje ln Jlee po tsleau. boleanl v grlu. Iz. padanje ta«, bolečine v »-eatah, ata-orane.-oatebeloatiilvine In bolezni v mehu. Juledlcah, jetrati, želodcu, rmenlco rvvmatlzem, katar; zlato SMe, naduha itd. OreOee ure: V pone4*U*k: aiedo ln petuk od dopoldne do S. popoldne; ▼ torek, Petrtek ln sobota od S. dopoldne do t, zvečer; t nedeljah ta prmanlktti od 10. 4«poUn« -d« Z. pofti4dM.