Kupujte
^OJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXVI.—LETO XXVI.
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest	K&yiCTOKY
Slovene Daily	BUY
in Ohio	Njjffll .TATU 1
	inPjrWAK
Best Advertising	JgMfflsTAM«
Medium	ItlBini I a
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 15, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 87
BALKANSKI vazali se
pričeli »pirati hitlerju
^džarska je odklonila Hitlerjevo zahtevo Po nadaljnem vojaštvu in delavstvu.
^DžARSKA POZIVA IZ RUSIJE SVOJE DIVIZIJE IN IZ NEMČIJE SVOJE DELAVSTVO
,,ST0CKHOLM. 14. aprila. —| Hitler silno zaposlen
'	' "	LONDON, 14. aprila. — Da-
nes se je doznalo, da je imel Hitler dva dni trajajočo konferenco z Antonescujem, rumun-skim voditeljem, v svojem mrzličnem prizadevanju, da bi za-pahnil zadnja vrata Balkana pred zavežniško invazijo.
Ta konferenca je prišla tik za petami drugih kmferenc, ki jih je imel Hitler svojimi vazali.	k-
V London so prispela poročila, da je poslal Hitler 3,000 prvovrstnih letal v Italijo.
Napetost na Balkanu
j0 Ve/Odostojnih virov poročali? je Madžarska odbila VoJašt Zahtevo' da bi s svojim Balk'pomaSala braniti an» in da je istočasno od-
M Cala sv&je čete iz Rusije.
WSSOlmi Je zahteva! od mad-
Kalue?a Premierja Nikolaja , "ayia ___, t. ,
£L yl3a čete za obrambo Bal-dna -toda "il h
čete- '- ne ^Pdo madžarske
'toda premier mu! je od-
__________________
Odh L, preko južnih meja. POkllc Madžarov iz Rusije Poročila naznanjajo, da
. Isto
Cadžarska odpoklicala iz kakor +SV°.J drug armadni zbor artiaH ostanke svoje prve Mad* Približno 40,000 mož. dno odf!ska se J'e pričela vel zahtev eje "Pirati nemškim da k am> Najprej se je uprla, ftUsi- p0slala nadaljne čete v ti nato se je uprla posla-0(iokdJe delavstvo v Nemčijo, er J'e odpoklicala približ-svojih delavcev.
2. kampanja za vojno posojilo v pomoč velikim ofenzivam
V kampanji bo treba nabrati trinajst milijard dolarjev vojnega posojila, da se more izvojevati zmago.
Agencija Tass poroča o veliki napetosti na Balkanu. Po u-kazu Heinricha Himmlerja, načelnika Gestapa, je bilo poslanega nemškim organizacijam v Rumuniji, v Bolgariji, Madžarski in Slovaški mnogo strelnega orožja, strojnic, pušk in revolverjev.
Ve leti krvavih bojev jugoslovanskega ljudstva in osvobodilnih armad
H,
i
S V°v ^u§°siavije se junaško bori proti brutalnim vaškim *n laškim hordam. — Popolna izjalovitev Cetrte ofenzive okupatorjev.
14. aprila
WaiJla je poteklo dve leti?
Dne
Ug0slanacijske horde napadle ZVesti tVlJ0' Ju^°slovani so se, !lvii,ni].1'adicijam svojih očetov, K. V b°j Proti okupator
%
Zd
,Vatlslaj se že dve leti jugo-ProtKl rodoljubi hrabro bo-'Hitlerjevim in itali-h m barbarom.
u oe j ,
DVfi , etl krvavih bojev €ti "
Sl ze sovražniki pri-*bo Zadušiti osvobodilno
'•uti ]|*g0K,°vanskega naroda, taake Kateremu vporabljajo in letala. Dve leti
%
V ,. n&še žene, otroke in v«si , Judi ter
naš narod, koljejo in JU n; "
S i •
si jn Ud* ier požigajo naše Wj SeHsČa. Toda jugoslo-
1 v bolr°d je trajno vzdr-\ W' Proti sovražniku, ki 0f0žo5° bolje oskrbljen in
v
ofenziVa proti lobodo.
V t borcem
11 dveh let je zdaj že iSalj! izvajajo Nemci in Slov Splošno ofenzivo proti ttrt anskirn rodoljubom, i °ti *e«ziva, ki so jo začeli N J01 osvobojenim kra-v^Hcw, januarja, se izvaja
PS'e Večji meri kakor vse N o»„ ofenzive. Na osvobo i
H lh
tie n
Poveljnika — Črnogorca
Velike važnosti je ofenziva, ki sta jo podvzeli druga in tretja divizija narodne vojske. Odredi teh divizij so pod poveljstvom mladih Črnogorcev Petra Dančeviča in Petra čet-koviča prestopili reko Neretvo ter pričeli energično ofenzivo proti sovražniku, ki so ga prisilili na umik proti Sandžaku.
Posebno težak udarec je bil zadan sovražniku v Sarajevo-Mostar odseku ,kjer so partizani zavzeli železniško progo in cesto v razdalji 100 kilometrov.
Brezuspešnost ofenziv ■ V teku dvomesečnih krvavih bojih okupatorjem ni uspelo uničiti jugoslovanskih partizanov niti jim ni uspelo oslabiti njihovo napadalno moč.
Tekom te ofenzive je narodna vojska ne samo očuvala osvobojene kraje, temveč je še razširila osvobojeno ozemlje.
Za čas ko kampanja prihaja do vrhunca in protiinvazija ev-ropejskega kontinenta, vlada Združenih držav začenja svojo največjo finančno kampanjo v zgodovini—za 13 bilijonov dolarjev, da se financira vojni napor.
Vsak poznavatelj gospodarstva se zaveda, kak vpliv bo to imelo na domači fronti in tudi na bojiščih samih. Ako kupna sila se ne spravi za nakupe vojnih bondov in znamk, tej deželi preti inflacija, in taka nekontrolirana inflacija bi ruinirala našo celo ekonomijo—denar bi postal brez vrednosti vsled rastočih cen, štednje bi izginile, produkcija bi se skrčila, zmaga sama bi bila v nevarnosti.
Dežela bo imela letos približno štirideset bilijonov dolarjev na razpolago za investicije čez tekoče stroške. Ta denar se lahko postavi na delo na razne načine: vojne hranilne bonde, hranilne note za davke in zakladnične obveznice. Dodatno zakladnica Združenih držav nudi razne nove obveznice na prodaj namenjene za ljudi katergorkoli gos podarskega razreda.
Trinajst bilijonov dolarjey se mora dobiti, da tovarne izdelajo tanke, letala in topove; da se prehrani jo in oblačijo ter prevažajo ljudje, ki bodo rabili to orožje.
Churchill
Na sliki vidimo premierja Churchilla, ki pravkar zapušča nekega rušilca, katerega si je ogledal.
Jv^Je Jugoslavije je bi-§ napad sedem nem-i '«iev,(-,St italijanskih divizij, ,.jMiceSl specialnih odredov l! ^Ufi ustašev in Nediče-sVdwev ter tako zvanih "be-
X
>	uvaiuii uc-
l>o8]r v;" V teh napadih so hitlerj evci velikega

%
^top-Kovskih kolon, težke-■ - ' V;i, motoriziranih di-alstva in drugega mo-„ - l °r°žja, madejajoči se, iičiti m »o končno posrečilo % £rmado o s v obodilne Posledica velikih bitk
Hi? °tisekitr0dna vojska v mno-i'j4 te). zaustavila sovraž-vjto j pre§la v ofenzivo, s
V ki i-.°8Vobodi,a mesta in Je nedavno zavzel
Rusija je zmožna zlomiti vsako nemško ofenzivo
"Pravda" pravi, da je bila nemška ofenziva v Ukrajini velika izjalovitev.
Pokojna Johana Cecelic
Kot smo že včeraj poročali, je preminila Mrs. Johana Cece-lič, rojena Peskar, star 68 let. Stanovala je na 21070 North Vine St. Pokojnica je bila doma Jz vasi Trebnje na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, pet sinov: Josepha, Johna, Pvt. Ed-warda, Louisa in Pvt. Franka, tri sinahe, Anno, Adalyne in Christine ter sedem vnukpv: Johna, Josepha, Anno, Jean, Louise, Elsie in Harrya.
Pokojnica je bila članica društva Napredek št. 132 ABZ., katerega je sin John tajnik, in društva Slov. dom št. 6 SDZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 378 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato na Calvary pokopališče.
Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža-lje!
MOŠKA, 14. aprila. — List Pravda^ pravi, da je sovjetska armada sedaj zmožna zlomiti katero koli nemško ofenzivo ter začeti svojo lastno ofenzivo.
Pravda izjavlja, da je bila nemška ofenziva v Ukrajini splošna izjalovitev. Nemškemu poveljstvu ni uspelo zavzeti več ruskih strateško važnih mest, kakor je poveljstvo nameravalo, ter ni moglo nadaljevati z ofenzivo, dasi je vporabilo pri tem mnogo svojih rezerv.
Pravda dalje naglaša superi-ornost ruskega orožja ter pravi, da ima sovjetska armada vse možnosti za bojevanje proti nemški vojni mašini. Nemške vojne moči se ne sme precenjevati, niti ne podcenjevati.
Kar se tiče nove splošne nemške mobilizacije, pravi Pravda, da ni v nji ničesar novega. Rusija ve, da bo Nemčiji kos in gleda z zaupanjem v bodočnost.
Za Velikonoč
Velikanoč bo kmalu tu. Običaj je, da si ženske za praznike dajo skodrati in urediti lase. Prvovrstno delo v tem oziru vršijo v Olga's Beauty Salon. 15302 Waterloo Rd., tel. IV. 1772. Ako si pa nameravate nabavite cvetlice, šopke in drugo cvetje ,pa se takisto zanesljivo lahko obrnete na Jelercic cvetličarno, ki se nahaja poleg, ali pa pokličite IV. 0195.
Povratek ranjenega slovenskega vojaka v Cleveland
Vojak Schuster pripoveduje, kako so Francozi napadli izkrcavajoče se ameriške vojake.
Iz Afrike se je vrnil vojak Andrew Schuster, sin zakoncev Schuster, 1131 Norwood Rd., ki je bil v bojih v Afriki trikrat ranjen po francoskih šrapne-lih. Schuster je zelo razjarjen nad Francozi, ki niso sprejeli Amerikancev kqt svojih prijateljev, temveč jih začeli obdelovati s topovi, čim se je naše vojaštvo izkrcalo. Schuster, ki je star 23 let, je ležal polnih osem ur v neki luknji, katero je izkopal francoski izstrelek, preden so ga rešili. Bil je namreč paraliziran od pasu dol.
Schuster pravi, da so jih francoski letalci obstreljevali s strojnicami in da so streljali celo na ameriške ranjence.
Na potu v Afriko so napadle ameriške transporte nemške podmornice, toda parnik, na katerem se je vozil Schuster, k sreči ni bil zadet.
Schuster bo odlikovan z visokim ameriškim odlikovanjem za hrabrost. V armado je vstopil v januarju leta 1941. Prej je bil zaposlen v Norwood gledišču.
Schuster bo zdaj prebil pet mesecev v neki washingtonsld bolnišnici.
RUSKI RUBEL NA MADŽARSKEM ČRNEM TRGU
Ruski rubel zadobiva visoko vrednoto na madžarskem črnem trgu, odkar se je pričela obračati vojna sreča v prid Rusom.
Poročila iz Budimpešte se glase da so najprej prinesli na Madžarsko ruski denar madžarski vojaki, ki so se vrnili z ruske fronte, velike vsote ruskega denarja pa so tudi pričeli razpečavati na Madžarskem nemški častniki, ki so si naro-pali rubljev na ruski fronti in po ruskih krajih. Madžarski pengo, ki je do zdaj imel visoko vrednost ,se sedaj zamenjuje za ruske rublje.
Konec stavke v Thompson Products, Inc., tovarni
Delavstvo, ki je včlanjeno v CIO, je snoči odglasovalo, da se vrne danes na delo.
AKCIJA LETALSKE SILE
LONDON, 15. aprila. — Angleški bombniki so snoči bombardirali mnogo krajev v Nem čiji kakor tudi kraje, ki so po Nemčiji zasedeni.
V torek ponoči so angleški bombniki z najtežjimi bombami bombardirali Messino in Palermo v Siciliji ter italijansko luko Spezijo.
Delavci v Thompson Products, Inc., tovarni, ki pripadajo CIO avtni uniji in ki so v torek zvečer zastavkali, so včeraj odglasovali, da se vrnejo danes zjutraj ob sedmih na delo, ker jim je Vojni delavski odbor ukazal, da morajo nemudoma začeti s produkcijo.
Vojni delavski odbor je pod-j vzel to akcijo nato, ko sta se pojavila pred njim Ed Hali, CIO or-ganizator, in Ray S. Livingstone, kompanijski podpredsednik.
Rečeno je bilo, da se ukaz Vojnega delavskega odbora ne tiče onih ' dvanajstih delavcev, ki so bili v ponedeljek odslov-ljeni.
Livingstone je izjavil, da je bilo na stavki samo 343 delav-cv izmed 4,968, ki so zaposleni na treh šiftih. Piketi so se umaknili izpred tovarne včeraj j popoldne ob treh.
Poročila naznanjajo, da so| oni delavci, ki so ostali na delu, zelo nezadovoljni z akcijo onih, ki so zastavkali.
Hali še vedno trdi, da je bila stavka avtorizirana.
ANGLEŠKA OSNA ARMADA je ZAVZELA KRAJ ENFIPAVILLE
Zavezniška letalska sila je uničila 84 sovražnih letal, dočim je sama izgubila tri letala.
ROMMEL BIJE IZGUBLJENO BITKO
LONDON, 15. aprila. — Ra-* dio v Maroku poroča, da je angleška osma armada zavzela Enfidaville, kateri kraj leži 25 milj severno od mesta Sousse.
Zavezniško vrhovno poveljstvo je snoči naznanilo ogromno letalsko zmago, v kateri je bilo proti 84 letalom ošiča, ki so bila uničena, izgubljenih ti oje zavezniških letal. General Eisenhower pa je izjavil, da je maršal Rommel sicer velik general, toda noben "nadčlovek,'' in njegove čete bodo kmalu vržene iz Severne Afrike.
Zavezniki sestrelili 30 japonskih letal
Japonski letalci so izvedli tekom enega tedna že drugi silen napad na zavezniške baze.
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 15. aprila. — Tekom enega tedna so japonski letalci že v drugič silno napadli neko zavezniško bazo na Novi Gvineji, nad katero so prileteli s 75 do 100 bombniki in bojnimi letali. Včeraj popoldne so japonski bombniki napadli Milne zaliv. Tekom boja je bilo sestreljenih iz zraka 30 japonskih letal.
Zavezniški glavni stan naznanja, da izgube zaveznikov niso bile velike.
Bombe japonskih letalcev so zadele tri majhne zavezniške ladje, ki so se vnele, toda ogenj je bil kmalu pod kontrolo.
Izza nedelje, ko so japonska letala napadla Oro zaliv, je bilo sestreljenih iz zraka že nad 100 japonskih letal.
Medtem pa so zavezniška letala napadla Hansa zaliv, kjer so bile zadete tri japonske ladje, med njimi ena križarka.
Napad na Sicilijo
Ameriške leteče trdnjave so napadle Rommelova letališča v Siciliji, kjer so uničile 77 osišč-nih letal. Sedem nadaljnih letal je bilo sestreljenih v torek tekom drugih operacij.
Francoski komunike naznanja, da so francoske čete izči-stile gričevje okoli Kairouana ter zajele 1,100 ujetnikov, dočim je bilo 500 vojakov osišča pobitih.
Akcija angleške prve armade
Angleška prva armada nadaljuje s čiščenjem gričevja med krajema Medjez-El-Babom in Mateurjem, pripravljajoč se, da udarci naravnost proti Tu-nisu, kateri kraj je oddaljen 35 milj od tu.
Rommel ve, da bije izgubljeno bitko in vse njegovo prizadevanje velja samo namenu, da se čim dlje vzdrži v Afriki, da ostane tako osišču več časa za utrditev Italije.
Iz razvalin se bo dvignil nov in lepši Stalingrad
Vsa dežela je branila Stalingrad, zdaj pa ga vsa dežela obnavlja. — Simbol poguma ruske armade.
Nemški glas o bojih v Jugoslaviji
Nov grob
V mestni bolnišnici je umrl Andrew Doles, star 66 let, stanujoč na 1011 E. 64 St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Cvetna nedelja
je posvečena nesrečni naši stari domovini. Posetite prireditev, ki se bo vršila v nedeljo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., v korist pomožni akciji naši domovini.
Zadušnica
Ob priliki šeste obletnice smrti pokojne Francjes Lev-stek se bo v soboto zjutraj ob 8. uri vrši zadušnica v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
"Neues Wiener Tagblatt" prinaša dne 19. februarja naslednjo vest o bojih na Hrvaškem in v Bosni:
"Sedanja akcija čiščenja na tem ozemlju je značilna zaradi dejstva, da so gerilske čete izgubile v teku sedanjih bojev velike količine svojega orožja. One male zaloge težkega orožja, s katerim razpologajo orožniki, so jim padle v roke po raz-sulu jugoslovanske vojske, od katere so ga prevzeli. Izgube lahkega orožja, ki so tudi o-gromne, bodo pa otežkočile, oziroma onemogočile nove sistematične poskuse, da se organizirajo in oborože nove uporniške tolpe, takoj ko nemške in italijanske edinice zopet odidejo drugam.
"Morda, da se bodo takrat zopet ponovno pojavile nove bande, ki so se zdaj začasno umaknile v neprehodne bosanske gozdove, toda s temi bodo mogli organi hrvaške varnostne službe v bodoče sami obračunati."
Iz Ljubljane
Radio Rim je javil dne 7. marca, da je bila v Ljubljani prirejena spominska slavnost vojvodi Aosta, kateri so prisostvovali predstavniki fašistične oblasti, fašisti, nastanjeni v mestu, in baje tudi "velika množica naroda."
MOSKVA, 14. aprila. — Stalingrad se naglo dviga iz svojega pepela. Hidroelektrična centrala je že pričela obratovati. železniške zveze so vzpostavljene. Mestni vodovod že obratuje. Sovjetska vlada je dovolila visoke vsote za rekonstrukcijo te metropole ob Volgi.
Poleg tega prispevajo k izgradnji Stalingrada delavci vse Rusije,
Pomoč Stalingradu postaja vsenarodno gibanje. Vlaki do-važajo gradbeni material iz Gorkega. Tovarne avtomobilov izdelujejo ambulance, traktorje in druge sljroje.
Kazan pošilja gradbeni material in delavce. V mesto prihajajo vlaki z živili in živino.
Delavci v rudniki zlata v Sibiriji so ^obljubili nakopati 35 kilogramov zlata.
"Pravda" pravi v svojem uvodniku: "Obrambo Stalingrada so označili ljudje za čudež. Danes pa se pogaja pred našimi očmi drug čudež: pozidava Stalingrada. Vsa dežela je branila Stjalingrad in vsa dežela ga bo zdaj obnovila. Iz ruševin in pepela se bo dvignilo še lepše in veličastnejše mesto kakor- je bilo prej. To bo veličasten simbol poguma in hrabrosti sovjetske armade."
NAPAD NA KI S KO
WASHINGTON, 14. aprila. — Ameriška zračna sila je izvedla šest nadaljnih napadov na Kisko in dva nadaljna napada na Mundo.
Odpotovala k možu
Mrs. Alice Robinson, hči obče poznane družine Mr. in Mrs. Gasper Robinson, 18913 Cherokee Ave., je odpotovala v San Antonio, Texas, kjer se nahaja njen soprog Donald v vojaški službi.
"Greenhouse'"
Gordon Park Greenhouse, o katerem smo včeraj poročali, da nudi mnogo zanimivosti, se nahaja na E. 88 St., severno od St. Clair Ave., proti jezeru.
Bolničarka
V Columbusu, Ohio je prvovrstno dovršila izpit za registrirano bolniško strežnico, Miss Florence J. Dermasa, hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Dermasa, 18520 Chapman Ave. Mladi Slovenski želimo obilo uspeha v izbranem poklicu!
Mrzlo vreme
Včeraj je bilo zelo mrzlo vreme ter je znašala temperatura 23 stopinj. Včeraj je bil najbolj mrzel 14. april izza leta 1885.
STRAN 2.
15. aprila, 19&
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
f or One Year — (Za celp leto) _______________________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________________________________ 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ....................................................................... 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _____________
For Half Year — (Za pol leta)__________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________
--------------$7.50
_______________ 4.00
_________________ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Pok One Year — (Za celo leto)_____________
Por Half Year — (Za pol leta) ..............................................
......(8.00
_____4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
NAŠI ZAVEZNIKI V JUGOSLAVIJI
"The New Statesman and Nation," eden najvplivnejših magazinov v Angliji, je objavil dne 6. februarja članek, iz katerega posnemamo sledeče:
V	januarju leta 1942 je jugoslovanska vlada v Londonu premenila svoje premierje. Bila je ta vlacfa, ki je podelila polkovniku Mihajloviču čin generala ter ga imenovala za vojnega ministra. To pozicijo ima general Mihajlovič še danes, dasi se je situacija v Jugoslaviji od takrat zelo razvila in radikalno izpremenila v svojem značaju. Dočim se drži .general Mihajlovič s svojim četam v gorovju zapadne Srbije in južne Bosne, se vrši ojačena geiilska vojna v Sloveniji in Hrvatski ter v Dalmaciji in Črni gori,' v okrajih, kjer je Mihajlovič malo znan in kamor je redko raztegnil svoje aktivnosti. Kot se zdi, je postal Mihajlovič silno nacionalističen.
Gibanje, ki se je pričelo kot gerilsko bojevanje proti osiščnim zavojevalcem, se je sedaj razvilo v osvobodilno gibanje kmetov, toda do njihovih demokratičnih aspiracij ne 'kažeta ne general Mihajlovič ne jugoslovanska vlada nobenih simpatij. Zato ni nobenega vzroka, da bi B.B.C. radio-oddaja v 'Evropi še vedno nadaljevala z razširjanjem iluzije, da je odpor v Jugoslaviji še vedno združen pod generalom Mihajlovičem. Vse drugo kakor to. Že cele mesece objavlja namreč časopisje Švedske, Turčije, Amfirikp in Sovjetske Zveze razmere v Jugoslaviji, ki meje na civilno vojno med četami generala Mihajloviča in "partizani," kak,or se nazivajo gerilski borci, ki niso pod Mihajlovičevim poveljstvom. Zelo pogrešilo je, opisovati jih kot "komuniste," dasi je med njimi na vsak način mnogo komunističnih kakor tudi drugih antifaši-stičnih grup, ki smatrajo, naravno, Ruse za svoje "slovanske brate." Dalje se širijo vesti, da so nekatsri četniki generala Mihajloviča sodelovali s četami kvizlinškega generala Nediča v njegovi brezobzirni boibi proti partizanom lansko pomlad v Srbiji. Da se je v odpornsm gibanju Jugoslavije razvila resna situacija, je postalo jasno že pred meseci. Toda še 12. decembra 1942 je smatral angleški vojni urad nenadoma za primerno, da pošlje preko jugoslovanska kraljevske vlade svojo poslanico generalu Mihajloviču, "ki nadaljuje noč in dan z napadanjem sovražnika pod najtežavne;šimi okoliščinami." Medtem pa najbolje informirani krogr v Švedski, Turčiji, Sovjetski Rusiji kakor tudi radio Svobodna Jugoslavija neprestano poročajo, da je Mihajlovič že cela mesece neaktiven.
Dočim se je Mihajlovič umaknil v gore med Sarajevom in Beogradom, so pričeli partizani z ogromnim osvobodilnim gibanjem, ki se je raztegnilo skoro preko vse Slovenije, Hrvatske, severne in zapadne Bosne, Dalmacije in Črne gore.
* * *
V	gornjem smo torej navedli nekaj odstavkov iz ugledna angleške revije "New Statesman and Nation," ki resnični položaj v Jugos'aviji dokaj dobro pozna. Tudi našemu slovenskemu naprednemu in deloma katoliškemu časopisju in njegovim urednikom in sotrudnikom je ta položaj precej poznan. Zdaj je potrebno samo še to, da spoznajo to veliko jugoslovansko ljudsko gibanje še naši delavski uredniki, da bodo o njem vsaj toliko pravilno in simpatično sodili kakor sodijo uredniki angleških kapitalističnih časopisov.
Morda bomo celo učakali dan, ko se bo pričelo zavedati svojih delavskih časnikarskih dolžnosti celo glasilo Slovenske narodne podporne jednote, ki jo poklicano širiti DELAVSKO PROSVETO med narodom...
iiilh
NEWYQRSKA PISMA 111111
Piše Frank Kerže
_i I lili
Tunizija
Da so se Naciji odločili na krvavo obrambo v Tuniziji, je moral brezdvomno vplivati na nje govor predsednika Roose-velta, ki ga je imel na dan Lin-colnovega rojstnega dne. V i-
stem je rekel: "Hitler zna, kake bodo posledice zmage zaveznikov v Tuniziji. Te posledice so dejanske invazije evropskega kontinenta. Pritiski na Nemčijo in Italijo bodo stalni in nepopustljivi. Cudotvorne ruske vojske na vzhodu so udarile pro-magovalno; mi moramo storiti
SRBI, HRVATJE IN . SLOVENCI
Slovenec, Srb, Hrvat
Slovenac, Srb, Hrvat
Na uvjek brat i brat.
*
Mislil sem začeti ta članek z jugoslovani, pa sem si premislil. Zakaj med časom druge svetovne vojne so rni začeli dopovedovati, da jugoslovanstvo ni nič, zakaj Srb je Srb, Hrvat je Hrvat in Slovenec je Slovenec. Preneseno v kako vas, bi se reklo: Janez je Janez, Jure je Jure, Mica je pa Mica. Temu ne bo nikdo ugovarjal, ker je res.
In v ti resnici je tragedija vsega jugoslovanstva. Po zadnji svetovni vojni smo bili veseli, ker smo se iznašli v objemu jugoslovanstva. Hvaležen sem bil za to ime, zakaj v Ameriki smo nosili vse vrste imena. Austrians, Grani, Austrian Indians—kakor so nazivali Hrvate, po nekod, potem smo bili Dalmatians, Bosnians in mnogo drugega. Poznam človeka, ki je delal izpite za nekega uradnika pri federalni vladi. In v svoji prošnji je navedel, da zna sledeče jezike: slovensko, h-Vaško, srbsko, dalmatinsko, hercegovsko—ali je navedel tudi latov-sko, tega se ne spominjam. In dobil je kredit za te jezike, kar kaže dovolj jasno, kako smo bi-| !i na tem svetu.
Za vso to mešanico smo do-i bili končno lepo in pošteno ime: ! Jugoslovani. Pisali smo ga po-j /sod, zanašali povsod in po iz-! premembi kraljevine Srba, Hr-! vata i Slovenca smo prišli s tem | imenom dodobra v javnost.
Kar smo mi gradili—to so j 'opo sabotirali v naši stari domovini. Iz začetnega gorečega ■ jugoslovanstva smo se polago-| na grupirali zopet na Srbe, Hr-; vate in Slovence. In še Več. Iz ; vekdanje skupnosti so začeli u-j: tvarjati nekake avtonomije— ! ::a začetek seveda. Zakaj za [vsako avtonomijo prodre vprašanje še za več avtonomije— j dokler ni človek na stališču, da ■^roklamira popolno samostojnost.
Večkrat sem premišljal, za-':aj je to. Primerjal sem Švico r. Jugoslavijo. Tam imajo Nem-ne, Francoze in Italijane. A ni 'Ca Švicarja na svetu, ki bi ti odgovoril na vprašanje: kdo si, ■caj drugega, kakor: "jaz sem Švicar."
Kdo je kriv vsega tega? Či-rto navadna, demagoško-lopov-ka politika, katere je bilo v 'ugoslaviji dovolj. A zraven poetike je bil tudi material, s katerim je treba vselej računati, kadar se kaj gradi.
Kot prepričan Jugoslovan od •lladih let, sem začel preiskovati posamezne dele tega jugoslovanstva, v kolikor je bilo namreč sploh mogoče. Zakaj mi •;mo v Ameriki in ne v Jugoslaviji. Zato mi je mnogo vprašanj ostalo nerešenih. A vse-.jedno sem dobil dokaj jasno sliko.
Vzamem naj poprej Srbe. Ni jih dosti v Ameriki in New York jih nima več, kakor kakih štiri ato po zatrdilu tiskih, j ki imp.jo več stika z njimi, kakor jaz.
Če pravim, da jih je štiristo,1 moram takoj pristaviti, da to pomenja uosti. Oni imajo kak ducat društev, prirejajo vsak čas nekaj in vabijo seveda Slovence in Hrvate. Ali iz ljubezni in bratstva? O tem dvomim. V
i:sto na zapadu. Udariti mora-' mo na sovražnika tako težko in s tolikih strani, da ne bo znal več, kje je glava in kje rep."
mi.
starem kraju sem slišal prego- stvom slovenskega ministra vor, ko so rekli: en Jud je za preganjala ubogo bratsko rajo. devet Kristjanov, en Srb za devet Judov in devet Srbov za e-! 0dmev take Politike smo vi" nega Armenca. Z drugimi bese- deli tudi v Ameriki. Jugoslo-dami: Srb je rojen trgovec. On vanska vlada je bila od vselej
vedno mešeti, če nima svojega, radodarna 2 raznimi redovi in pa z drugim	odlikovanji. V Ameriko jih je
In to so mi potrdili Srbi sa- Prišl° Precej in zanimivo je to,
da so šla vsa—katoliškim Iju-
V razgovorih ž njimi o Jugo- dem- Jaz jim Privoščim, jih ra-slovanstvu sem pronašel, tako: dl te£a ne hvalim ne grajam, dobro je, dokler služite nam. amPak hočem Povedati samo
Drugače je pa jugoslovanstvo toliko> da Je med našim naro" pri njih tako malo pojmovano, dom PreceJ svobodomiselcev, soda človeka zazebe. Kar vedo o cialistov in drugih, ki morejo Hrvatih, je večinoma slabo, kar P°kazati vsaJ tako del°- kakor vedo o Slovencih, je skoro nič- tisti> ki so PreJeli odlikovanja.
la.	Ali ste slišali, da bi bil kdaj
Jugoslavija je obstajala ka- kak naprednjak, kak socialist kih 23 let. Ves ta čas smo ime- aii podoben dobil kako odliko-li slabe vlade, ena slabša od vanje ? Ne rečem, da bi ga bil druge. A ne samo to. Leto za sprejel, ampak rečem samo to-letom je ljudstvo klicalo po svo- uko, da ni bil nikomu ponuden. bodi, demokraciji in poštenosti; Tako je ena korupcija rodila v vladah. Mi smo slišali ta glas: drugo in tretjo. Pravica je o-tako, kakor ga je slišalo srbsko stala za zastorom, nemoralnost, ljudstvo. Zakaj ni to ljudstvo neznačajnost in podkupnina je izkušalo premeniti krivičnega bila v cvetju. In vse to pod vod-sistema? Ali zato, ker ni hote- stvom tistih, katere je izvolil" lo? Če ni hotelo, potem je jugo- srbski narod—ne enkrat, am-slovanstvo pri njih fraza, ki ne pak vseskozi od začetka do
Janko Ar. Rogelj:
Za njegovo vstajenje
pomenja nič. Ali ni moglo? Če ni moglo, je znamenje, da se ne zaveda svoje moči. Z drugimi besedami: politično nezrelo.
Vzrok prvi, vzrok drugi—posamezno ali oba skupaj, ne moreta pomeniti drugega, kakor da Srbi ne poznajo prave demokracije in bolj, kakor kje drugje, se je kazalo to v njihovih vladah.
Naši bratje v stari domovini so prišli v zadnjih 23 letih, kar je bila Jugoslavija, dosti v doti-ko s Srbi. In reči moram eno: čim več dotike, toliko več hladnosti. Srbi se niso mogli ali znali prikupiti nikomur in šlo je k vragu še tisto malo ljubezni, ki jo je imel naš narod do Srbov, predno je bila ustvarjena Jugoslavija.
Ne izkušam delati nasprot-stva, pač pa hočem le pribiti resnico. Navsezadnje mora enkrat na dan. Tako je bratje, in če kdo vidi kaj drugega ali drugačnega, bi ga rad slišal. Vem, da to porazno vpliva na moje in tvoje jugoslovanstvo, ampak stvar je taka: čim prej smo si na jasnem, toliko boljše bo.
Kolikor so Srbi pustili vpliva med Slovenci, ni to za dobro, ampak škandalno slabo. Slovenska politika v Jugoslaviji je bi-
konca.
Ne samo, da ne vidim jugoslovanstva pri Srbih, tudi demokracije ni in je še davno ne bo. Sama baratija, sama kupčija z zvem, kar je: narodom in materijalom.
Tam za daljnim morjem je ozenela zopet tužna in ranjena slovenska gruda, ki je plačevala že stoletja velik davek z zemljo, krvjo, revščino in zapostavljanjem. Potisnili so ta narod ob steno in ga plenili noč in dan. Ubup, ubijanje, solze, trpljenje, vse nečloveške in ne-kršanske strahote tega sveta so šle preko tega trpečega in umi-rajočega naroda. Zopet prihaja vesna, kakor pred dvemi leti, spet sije sonce, zeleni livada, žubori potok in reka, šumi jezero, valovi morje, poje hrib in dol, šelesti gaj, a ne za našega i človeka. Naš človek je brez j svobode, brez sonca. S Črna, težka noč se boči nad i našim človekom onkraj morja, I v strtem srcu se že ohlaja zad-' nje upanje na svetlejšo in to-| plo bodočnost.
! To je Veliki teden našega i človeka, preko Golgate gre njegova pot v boljše in prijetnejše življenje.
Toda, kako daleč je še njegovo vstajenje, kje so čiste in lepe zarje svobodnega sonca?
Vsak dan gledajo za soncem trpeče in medle oči, ki izročajo večernim zarjam tiho in bo-
UREDNIKOVA POŠTA
Oj, kdo nam pride na
popioč!
Cleveland, Ohio. — Tako se vprašujejo naši dragi tam doma, v nekdanji lepi Sloveniji, ki je danes tako strašno razkosana in poteptana.
Cveten teden je, žalosten je spomin druge obletnice, kar se je morala naša mati domovina ukloniti krutemu sovražniku.
Pozabili te nismo, slišimo preko širnega morja, tvoj obupani klic! Pomoč pride! Z pomočjo naših zaveznikov in naših slovenskih fantov vojakov se tudi ameriški Slovenci obračamo le naši mogočni Ameriki, s trdnim upanjem, da bo ona čimpreje rešila vse zasužnjene narode, da jim kmalu zašije sonce svobode!
Dr, se to hitro naredi, moramo pomagati naši novi domovi-la brezznačajna, beraška in po-;ni Ameriki do junaške zmage, niževalna — izkratka: moralno Ker je sedaj v teku druga kam-tako koruptna, kakor vseh be-;panja za vojno posojilo, nas ograjskih vlad. Slovenci nismo vlada prosi, da vsak, fcdor le mogli doseči dosti s politično i zmore, naj kupi vojno posojilo, močjo, ker nas je bilo premalo, ker s tem bomo pomagali na-Pa so začeli z nemoralnim be-;šim zaveznikom, indirektno pa račenjem, da dobe na tak na- tudi naši Sloveniji oziroma Ju-čin nekaj nirv raz bogate mize.! goslaviji.
Beograjske vlade so pometale1 Edina naša misel naj bo, ka-te mrve Slovencem in zraven ko pomagati Ameriki do zma-jim dajale nekaj takih pravic, ge! Čim več vojnih bondov bodo smo se lažje klali med sabo. !mo kupili, tem lažje bomo vpra-Kalto je bilo pveganjeno ubogo | šali po vojni, ko se bo delal mir učiteljstvo, kajco je trpela na^— za pravice našega naroda • »redna akademska mladina. Ka-; tam doma, ker le "ameriški ko blazno so klerikalci vlačili bondi" bodo rešili celi svet. vero in cerkev v vsakdanje u-j "O rojstna domovina, tvdja raazane politične liste, zatrli'bol ne gre nam iz spomina! Ču-vsako svobodomiselno gibanje, tirno s teboj v upanju, da vam da je rev. Zakrajšek sam, pri- čimpreje zašije zarja svobode! znal, da ni v stari domovini več Sedaj ko je vigred objela nara-tistih liberalcev, ki so bili ne vo, ta oznanjevalka pomladi, kda.i-	!naj se naseli v naša srca, ter
"Liberalce imenujemo danes naj v njih oživi nova ljubezen tiste, ki so za jugoslovanstvo."! do bližnjega — ker le v pravi Da smo se Slovenci zamerili z ljubezni je prijateljstva, in ka-neznačajno politiko večine, ki je dar bo prijateljstvo vladalo na bila klerikalna—sosedom Hrva- svetu, bo zopet nastal tisti za-tom, je samo naravno in umev- žel jeni mir, katerega vsi težko no. Mesto da bi bili s Hrvati | pričakujemo, takrat bo tudi vred zahtevali pravic, so preko naš slovenski narod vstal! Ta-Hrvatov paktirali s koruptnimi krat bo prava "Velikanoč" za beograjskimi vladami in zapra- nas vse. Žalostni spomini bodo vili s svojim postopanjem vse.1 izginili in pričelo se be novo kar smo imeli kdaj pri Hrvatih, življenje. V tem upanju delaj-Beograjske vlade so znale po- mo in pomagajmo, kjer vemo, rabiti Slovence: dali so jim par da je potrebno, ministrskih stolčkov, a takih, ki Na cvetno nedeljo, dne 18. a-ne pomenjajo nič ali pa takih, prila, 1913 priredijo naša skupki so imeli pod sabo žandarme- na pevska in dramska društva' rijo po Hrvaški, da je pod vod- lep "varietni" program v Slo-1
venskem narodnem domu na St. Clair Ave., pod pokroviteljstvom podružnice št. 2, J. P. O., S. S. — Pričetek ob 7. uri zvečer.
Prosimo vas v imenu onih, ki pomoči prosijo, da pridete na to prireditev. Program bo lep. Nekaj izrednega bo živa slika "Klic obupane Slovenije", katero bodo vprizorile Progresivne Slovenke. Tudi Slovenska ženska zveza bo pokazala nekaj prav zanimivega. Program bo privlačen.
Več boste izvedeli iz lokal-I nih listov.
Na svidenje!
I
I "Naš bil nekdaj je ves ta raj* I Očetom našim domovina, j.tu j narod se šopiri zdaj — I naš raj je — tujcem — zdaj lastnina."
Marjanca Kuharjeva,
zapisnikarica i	št. 2 J,P.O., S.S.
lestno prošnjo za vse onekn«8 brate in sestre, ki žive v dalJn1' daljni obljubljeni deželi, v svobodni in prosti, veliki in ra^ darni Ameriki.
In ti bratje in sestre smo ® ameriški Slovenci.
Ali ste že čuli v polsnu šepetajoče in proseče besede: Da.'-brat, daj; pomagaj, sestra-
Prosi oče, prosi mati; huje brat in joče sestra;J2 prijatelji in znanci P( vročo željo, da bi jim gali.
In mi molčimo.
nene'8' strdila brat"
za PraV',n0
brezbri^
Progresivne Slovenke,
krožek št. 1
I
Cleveland, Ohio. — Cenjene članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se opozarja, da. je bilo na naši zadnji seji, dne 6. aprila sklenjeno, da bomo poslale darove našim fantom vojakom.
Zato prosimo vse naše članice—matere, ki imajo sinove pri vojakih, da pošljejo naslove na tajnico, ali pa jih prinesite seboj na sejo, ki se vrši 4. maja.
Obenem prosim, da bi vse u-poštevale to naznanilo "Vse za eno" — "Ena za vse".
Naš krožek se prav lepo zahvaljuje cenjenemu občinstvu, ki se jfe udeležilo naše zadnje plesne veselice, dne 21, .marca, ki ste nam pripomogli do prav lepega uspeha, ter upam, da nas prihodnjič zopet obiščete.
Frances Wolf, tajnica, 14703 Sylvia Ave.
So li naša srca okam* Se je v naših dušah str usmiljenost do krvnega in sestre? Smo li postali1^ in stroji, katere drvi vS jjjj gočna ameriška pogonska Nam je morda zvodenela in rdeča slovenska kri, b je zamorila vse plemenite ^ veške čute? Ali ni več v trohice samaritanstva
mmmmmmmm _____.1
Kdo smo prav tako trdovratno in -- - . nf-molčimo ob tako strašni J popisni tragediji našega veka onkraj morja?
Kako bi zopet zažgali ^ nostni ogenj čutenja in ljenja?
Saj smo ljudje! In ^ voda! In kar boli in Pr. # našega človeka v domovi"^-ra ganiti tudi nas • • • J^o to se mora zgoditi na ^ nedeljo, ko bo druga ob'etejtJ odkar je dahnila črna J"gloVe-noč preko lepe in zelene nije.
,;Na Cvetno nedeljo Je ~ ,en-ski dan za vse ameriške ^ ce. Slovenci in
Slovenke v gl0.
velandu pohite v "edelj°l8 S^ venski narodni dom Clairju, točno ob sedmi ^.i čer se prične bogato - p program, katerega P ^cij* lokalni odbor
slovenske ■ {i
Jugoslovanskega P0®0 odbora v Ameriki.	„jiv
Pripraviti se moramo ^ govo vstajenje, za .[raslo venskega naroda P° 0ra-šni vojni. Pripraviti se p mo, da bomo, onim, ^'^itf' to križano življenje, daif. zo kruha, zdravila, 0,) a dobro voljo. To bo dar {0je ških Slovencev in Slove"*' 0,i naš stari dolg, ki ga te;+i /
Sl°v f
nas naša domovina, beden izmed nas ni 0
KaJ1!
■or
Deuen izmea nan . , Ameriko, da ni obljubiIJ^j cem, prijateljem in z " da jim bo pomagal
obljubljene dežele—A"1 1 Slovenski dan v	^
naši rodni domovini m
venskega dneva že doltf^ t \ ti. Slovenski dan je P1'15^1 mi v Ameriko. Nikdo g«^ (J prepovedoval, ohrani'1 ^ do današnjega dne, ( b0 ^ nedelje v letu 1943. *°ep0 i[
slo*

Milwaukee. — Pred kratkim je v starosti 51 let preminil rojak Frank Kobe. Zapušča brata Johna ter tri nečakinje in tri nečake.
nec vojne, bomo P° mišljeni ideji našega. ^ skega pisatelja hoj^ dj miča zanesli ta Sl°ye ^ob0 zopet med naše
ljudi v
no in rešeno domovin0- ^ B"
Za njegovo vstaji, naš narod zopet P^^eF storili vse, kar n'linv 1 src* : dana obljuba in čute^ ^
Pogovorite se bratje in sestre, d« ^ ve|ik venski dan v Amen '1 j tei> mogočen, da bodo od" ^ dne potrkali na vrat* dnj *** hiše ali hišice v naši i 'ji onkraj morja.
Virginia, Minn.
''•'V
Podprimo borbo Amerike z:i demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znanik!
kim je tukaj umrl d< vec. star okrog 80 let v F iz Dobravic pri Met»K bj| '' Krajini. V Ameriki .l1" 50 let.
15' aprila, 1943.
ENAKOPRAVNOST
fJTRAN 3.
Na
pomoč
ko
Piši, piši in zopet piši . . . ta-1 mi prigovarjajo zavedni lju-To so ljudje, ki imajo v ^snici še do svojega bližnjega čuteče srce. Taki ljudje se zadajo, da bo pomoč nujno pogona po vojni prizadetim krajem.
že večkrat sem zapisal in Jav tak(J tudi — zbirajmo se-prispevajmo sedaj, ko si
daj
Pac lahko malo lažje pritrgamo
v en cent, da bomo imeli, ko
, °° Prišel čas, da bomo nudili
J»oč nesrečnim bratom in sestram.
ra^ikar naj ne moti nikogar v lcvno zbiranje ali če se zbira VeS skupinah. Saj vendar ni-a mhče patenta na zbiranje ™Pevkov in vsakemu je svo-Vo] UO,.Sam° ima državno do-re Jenj® in da bo nabrani denar vprišel v prave roke. sak naj daruje, kjer se mu sliYr*ladno ali kot sam mi-• da je najbolj prav. Tukaj ni
kJT VprašanJ'e kdo zbira in
oo poslal, po mojem mne-in J? Shmo kdo bo več nabral ® vec Poslal.
potavedajmo se, da tam bodo ebovali pomoči vsi in to ne-r6..na versko ali ^Pričanje. Lačen kot fa ,
ltar d drugi in če smo bratje, Soto Vedn° P°udarjamo, bomo bomV° P°magali vsem in to pa če hko storiIi le v slučaju, Tboom° imeli s čim.
mQ ^ Sedaj je čas, da zbirajozberemo kar največ
politično m raztrgan bo eden
feruo. Sl0Na CVet^o
nedeljo priredi
Proi
'Venska sekcija št. 2, JPO lep
uredništvu "Enakopravnosti", v prodajalni Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu in pri vaših društvenih zastopnikih.
Sezite po njih! Nikar ne dopustite, da bi naši pevci in i-gralci žrtvovali svoj trud in čas praznim stenam.
Pridite, imeli boste par uric lepega duševnega užitka in obenem pa boste pomagali dobri stvari.
Res, da Jugoslovanski pomožni odbor ne pošilja denarja takoj v staro domovino, vendar pa nikar ne mislite, da ta denar leži mrtev in mogoče brez vsake koristi. Ne, ta denar je naložen v vojnih obveznicah naše svobodne nove domovine, kateri smo v prvi vrsti dolžni pomagati, če hočemo, da bodo ke-daj osvobojeni tudi naši trpeči bratje in sestre v naši rojstni domovini.
Torej ta pomožni odbor s tem vrši dvojno dobro delo, s tem denarjem pomagamo, da bodo ameriški fantje, ki se bore na raznih frontah dobili potrebno orožje kakor tudi hrano in obleko in ko bodo pa izvoje-vali zmago, tedaj pa nam bo naš dobri Stric Sam vrnil naš v bondih naloženi denar in ga bomo poslali trpečemu narodu v pomoč onstran morja.
Prepričan sem, da bo vsak naš rojak, ki ima še katerega svojih v nesrečni stari domovini, dotičnim gotovo tudi pomagal, ko mu bo 'dana prilika zato. Nikar pa pri tem ne pozabimo tistih nesrečnikov, ki nimajo nikogar svojih tukaj — ali naj tiste prepustimo njih žalostni u-sodi? Ne! Nikdar!.
Sina je poslal v boj proti domovini
J* * * , t ' weWmm.Ay.....M____- ___»IT..	' 4 - , ' " 1 j' it' "	SgiM j.i"-, m ■ * ■ ■ ''-^V ■ ■ -1'- - M- • '*
PISKi		k • ?' ''WliMMmt
	BilfpBmm	
; 1?		t m
	i ' J	
m a * m		
B s Ir - ?;i f 1 fir pp # V^f ^ fMiir ■ W&m	Pw-v rSr 1 111 ii	W K 1 " 1 ' 1 ' ■ ' s Wtm ^mmm- wmm - ifeik^ t i m ^ 'Wv
	* -V: W 'j ..4.1 %.,> i *	g« m-
K. ;		m&m <£m
,v.... - ...... .		.....jiSM
Desni na sliki je James S. Kondo, na Havajih rojen Japonec in vojaški veteran prve svetovne vojne, čigar sin je odšel te dni prostovoljno v ameriško armado. Na sredi je sin, na levi pa njegova mati. Vsa družina je bila razjarjena in ogorčena zaradi izdajalskega napada Japoncev na Pearl Harbor.
'gram
!em domu
v Slovenskem narod-
siCer iT" na St> Clair Ave- in sedmih zvečer.
tio ^ rjVam J'e kilo že sporočali d nastoPiH ta večer sami Hi °mači umetniki in kultur-
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
i i
Ne mine mnogo časa, a nje-1 Policaj Rista je poslušal vse mu se čelo razvedri, ker opazi,'to, malo pomislil in rekel:
aVvCi> Vsi so se odzvali va-
^islek ga odbora in brez po-^ a obljubili sodelovanje.
tudi ^' SedaJ Pa pričakujemo ke, (j Vas> Slovenci in Sloven-Vete a ®e Pokažete in se odzo-večw U na Poset v kar naj-,
IstoPnice sn
Če se še čutimo, da smo Slovenci, da smo sinovi in hčere e-ne matere — naše trpinčene navade Slovenije. Pomagali bomo tudi tistim, ki bodo v času pomanjkanja in največje bede zapuščeni od vseh. Tudi teh se moramo spomniti kot pravi bratje in sestre.
da se bliža njegovi kavarni policaj Rista. Rista je zmeraj v tem času hodil k njemu na eno ali dve čaši vina, ker ni imel večerjati, temveč je zmeraj mesto večerje popil po eno ali dve čaši črnega vina, a potem je začel belo in pil to kakor po večerji.
Krčmar ga vzame na stran in
mu šepetaje vse po vrsti pove, kaj in kako je. Pove1 mu, kako se pop, župan in štacunar čud-
Pridite v nedeljo v avditorij Slovenskega narodnega doma, j
na St. Clair Ave. Pričetek ob	v . , ,	,.
, v , . . crJno obnašajo, kako se zaklepajo sedmih zvečer, vstopnina je 50 . _________, J '. . , , .. ...
centov in en dolar. — Sezite po vstopnicah, da bo obširna dvorana zasedena kot še nikdar poprej.
in pomenkujejo, kako so prinesli nekaj velikega pod popovo mantijo in to skrivajo, kako je Ion začel popa o tem spraševati, pa brž ko je pop začutil, da ne-Frank A. Turek, tajnik po-, kaj sumi, da je kot besen po-mož. odblra št. 2, JPO-SS.! begnil in se zaprl v sobo.
"Hm, hml To bo že kak dogodek!"
Policaj Rista je zmeraj in vsako zamotano stvar imenoval "dogodek".
"Brez sumnje bo to kak dogodek!" je ponovil, in rekel krč-marju, naj mu prinese čašo vina, tistega, ki ga pije za večerjo, da malo pomisli.
Ni mu bilo treba več časa,, kakor da je izpil čašo vina in že je bil gotov s premišljevanjem. Pokliče krčmarja in mu reče, naj gre trkat na popova vrata,
a Rista bo stal zraven njega, da s plavim, zamazanim predpas-vidita, ali bo odprl. Rista se nikom, pa še sobarica, ostriže-medtem ne bo nič oglasil.	na in nakodrana, s čistim, be-
Tako sta napravila. Rista gre bim predpasnikom, belimi noga-po prstih do sobe št. 3, krčmar vicami in z rdečimi copatami na pa pride popolnoma svobodno nogah. Nazadnje pride še deč-in potrka na vrata.	ko, ki je čistil svetilke, prepa-
Rista vsem zagrozi, da molče, in jim v kratkem pojasni, za kaj gre; nato zapove, naj mu prineso lestvico, ki jo nasloni na zid kraj okna in sam Rista spleza po njej, pogleda skozi o-kno in se strese ves prestrašen. Pogleda še enkrat, trikrat se prekriža in pove z vrha lestvice radovednim navzočim:
"Kdo je ?" vpraša pop zno-1 san s polovico vreče mesto s traj.	i predpasnikom, in smrdeč po pe-
"Jaz sem, krčmar, ali hočete, ! troleju, kot da je ravnokar žleda vam prinesem vode?"	zel iz soda.
"Nak! Jo imam," odgovori pop.
"Ali prosim vas, odprite," pravi krčmar, "moram vam dati brisačo in milo."
"Ni treba," odgovori pop.
"Prosim vas, odprite! Notri so ostale copate nekega popotnika, ki je snoči prenočeval, pa jih zdaj išče.
"Ne morem vam odpreti," odgovarja pop, "bom že jaz poiskal copate, pa jih vam prinesem."
Ko je bil končan ta pogovor, se Rista in krčmar odstranita od vrat. Policaj Rista je bil resno v skrbeh.
"Dogodek, to je brez sumnje dogodek," zamrmra skozi zobe j in se odloči podvzeti vse mere,: i da bi zvedel tajnost, ki mora bi- j | ti gotovo zelo velika in važna, i j Stopi na dvorišče, ali ne bi mo-' \ gel skozi okno kaj opaziti, aii;; pop je spustil zavese ter se ni > j moglo ničesar videti. Vendar —M zavese so pokrivale samo spodnje šipe, gornjih pa niso dosegale in ako bi stopil na kaj, bi | j mogel pogledati v sobo.
Rista skliče takoj s krčmar- \ jevo pomočjo vso kavarniško j služinčad. Pride dečko iz krčme,1; priplazi se kravar iz hleva, ki j je prinesel s seboj vile, navajen, j j da pride zmeraj tako oborožen, \ kjerkoli se je potrebovala nje- j gova pomoč. Pride tudi kuhari- j ca, debela in tolsta, prepasana j
"Čudi, čudo, ki ga oko še ni videlo!"
"Kaj pa je, za boga?" vprašajo vsi od spodaj, stegnejo vratove in gledajo v Rista.
Rista zleze čim hitreje z lestve, pokliče vse na stran, da ne bi vriščali pod popovim oknom, pa jim tiho, a pomenljivo reče: "Pop je rodil otroka!" Lahko si mislite, kako je ta vest delovala na prisotne — kot grom! Najprej so pozabili govoriti od čuda, a nato so se zamislili. Krčmar je takoj zaupljivo dodal:
"Saj j3,3 sem opazil na njem porodne bolečine in gotovo ga je ravno takrat napadlo, ko je pobegnil od mene."
(Dalje prihodnjič)
PROGRAM
Pomožnega odbora št. 2 JPO-SS
ob drugi obletnici upada nemške in italijanske vojske v Jugoslavijo.
Na cvetno nedeljo, 18. aprila 1943
ob sedmih zvečer v avditoriju SND na St. Clair Ave.
1.	Nagovor predsednika
2.	Živa slika .........................-...........- Progresivne Slovenke
3.	Petje ...........................-.............—....... Baraga Glee Club j j
Jf. Umetni ples ....................-................ Miss Eleanor Beno
5.	"Slovo sina vojaka" prizor
Slovenska ženska zveza št. 25
ODMOR
6.	"Snubač" igrokaz ..........Dramsko društvo Ivan Cankar
7.	Slovenski čarovnik ................................... John J. Grdina
8.	Dvospev ................,...................................-.....- Sestri Poje
( Miss Marcellene Perko
9.	Kitara duet .................:............j ^ Josephine Misic
10.	Kvartet ......................... Samoa, brata Bradach in Lube
11.	Govor......Častni predsednik g. župan Frank J. Lausche
Razvedrilo in domača zabava v prizidku
Sladka glasba racionirano Vožnjo
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
____________________ ____ ^agiB^ppacioaaaagi;
B _._	'	56
andelnovo predvelikonočno g
naznanilo
Sio^-G SPOMIN ®Letnice smrti našega 2ABNECtA in dobrega OČETA
George Papes

fino
vednc zatisnil svoje dobre oči 15- aprila, 1942.
leto ■

Ž,
v tlhi Jami. f v h,,?1 cie tam počivaš,
k°t tiPti1 vedn° še med nami'
Kcla.i v srcih naših bivaš.

Joči
ostali:
OTROCI
Mi smo bili dovolj srečni, da smo si preskrbeli z zgodnjim nakupom najbolj izbrano velikonočno obuvalo za vsakega člana vaše družine.
RED GOOSE ALI BUSTER BROWN
Ti čevlji so iste standard kakovosti kot polprej. Na vašo razpolago jih imamo zdaj vseh mer in širine ter v sledečih barvali: črne, rujave, plave in bele.
MandeFs Shoe

v
OjC!k in b°rbo Amerike za demo-svobodo sveta z nakupom Hj ""'lov in v'i jim-varčevalnih

6107 St. Clair Avenue
POLEG GRDINA SIIOPPE
our SPECIAL
vam da 10 avtnih koristi za samo $3.89!
TA VAŽNA ponudba je mogoča potom ncvsga motornega čistilca, SOHIGTONE. Omogoča vašemu SCHIO trgovcu sčistiti notranjost vašega motorja temeljito po novem procesu v kakih tridesetih minutah.
Toda to ni vse! To SOHIOTONE čiščenje
vključuje "AL-OUT" KOMPLETNO PREMEM-30 OLJA V GIRIH (kar potrebujete za irans-misijo in premik) in PET KVORTOV SOHIO MOTORNEGA OLJA.
THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO)
X. PRIHRANI GAZOLIN! ..Ta "ALL-OUT" način izboljša miljaže. V mnogih avtih že sam prihranek na gazolinu plača za čiščenje.
2.	VRNE SILO! SOHIC S "ALL-OUT" Special da večjo silo in novo življenje onemoglim motorjem.
3.	MOTOR DOBI NOTRANJO "KOPEL." Radi novih iiboljšav je vaš motor očiščen znotraj, da olje teče prosto v prihodnjih poletnih mesecih
4.	CARBON VZET VEN! Ta "AL-OUT" način odlušči mnogo carbon a in se odtoči ven z oljem, medtem ko čakate. '
5.	ODPRAVI BLATO! Ta "ALL-OUT" način pomaga odstraniti iz motorja vse škodljivo blato, ki ,t'S je nabrale v motorju tekom tega zimskega 'gazelinskega racioniranja.
6.	VELVI IN RINKI SPROŠČENI IN OČIŠČENI! Ne da bi odstranili pokrov motorja.
"ALL-OUT" izboljša delovanje rinkov in pomaga sprostiti velve, ki se prijemljejo.
7.	OLJE OSTANE ČISTEJŠE! Po tem čudovitem čiščenju bo ostalo clje čisto . . . dlje časa. dobite 5 kvortov famoznega SOHIO MOTOR OLJA vključno s to ceno.
8.	DALJŠE ŽIVLJENJE KOLESJA! Kolesje je oproščeno škodljivega blata ... in doda se sveže, novo SOHIO poletno olje za gire. Kompletna prememba olja za gire, kar potrebujete s to "ALL-OUT' specialno ceno.
9.	DALJŠE ŽIVLJENJE AVTA! Ko se vrne zdravje vašemu dragocenemu motorju, trans-misiji in premiku, SOHIO's "ALL-OUT" opecial faktično podaljša življenje vašemu avtu.
10. VARSTVO ZA VROČE VREME! S svežim, lepo pojočim motorjem in z varstvom proti vsem nevarnim točkam, boste lahko začeli voziti v poletnih mesecih z dobrim varstvom.
2.98 in več
only
Wherever you sea this banner displayed—

r6 If
B
COMPUTE with
New SOHIOTONE treatment Gear Oil Cluiuge (oil you need) Five Quarts SOHiO Motor Oil
YOU* COUNIftr • Dfive under MM P. »jf Kej+Jtres at 32 J fa"
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
15. aprila, l^3.
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
Dve uri je blodil po mestu; slednjič je pogledal na uro— bila je štiri. Od jutra ni ničesar jedel. Zavil je v bližnjo gostilno in naročil južino. Potem je pa krenil domov.
Doma je spravil v žep sveženj čekov in revolver. Noč nastane v tem letnem času zgodaj.
Iz strahu, da bi ne zamudil, je najel izvoščka in mu obljubil bogato napitnino, če bo dobro pognal.
—	Boulevard de la Glaciere, na vogalu ulice de la Sante! — je zaklical izvoščku.
Tam sok ga že čakali.
Ni se bal, da bi tisti, ki se je hotel z njimi sestati, ne prišli. Tudi oni so nestrpno čakali, kdaj se polaste bogatega plena.
Ko je Zefyrina potolažila svoja pajdaša, je vzkliknila:
—	Vem za nekaj boljšega!
Možaka sta jo debelo pogledala.
Ko sta pa videla, kako je zaprla vrata in stopila k vratom otroške sobice, da bi se prepričala, če otroka že spita, sta postala nestrpna v svoji radovednosti.
—	No, kaj pa je? — je vprašal Panoufle.
—	Kaj je? Le poslušajta!
In tiho je začela pripovedovati o posetu dozdevnega detektiva, o njegovih predlogih glede Milčka in o obljubi, da se znova zglasi, ko bo doma Sli-mak.
—	Kakšen pa je ta človek? — je vprašal Slimak radovedno.
Zefyrina ga je opisala. —
—	To je on! — je vzkliknil lopov. — Takoj sem si mislil, da ne more biti nihče drugi.
—	Kdo je ta on? — je vprašal Panoufle.
—	Mož iz Boulogne . . . tisti, ki mi je izročil pred osmimi leti otroka . . . Njegov oče, kdo neki!
—	Ni mogoče! — je dejala Zefyrina.
—	To je sreča! — je vzkliknil Panoufle, — ... to je pa
S'"!!!«::-:. ' ..>•'•'•!::;!: V
WARBCmS
I m . ;
(Q. 'Can Stamps of various denominations be placed in .one album?.
A. More than one denomination in an album greatly increases the >vork and cost of re-demption. Please, therefore, don't mix denominations.
Q. May a minor designate a cffi-owner or beneficiary? A. Yes, if the purchase is made by the minor from his own wages or earnings.
Q. Do I lose my Investment if my War Savings Bond is lost, stolen, or destroyed?
By Gib Crockett. A. No; upon satisfactory proof of loss ordestruc--tion, the Treasury Department will issue a duplicate, usually with-. out requiring a bond of Indemnity.
Q. May I register the name_ of a beneficiary on a Bond with* out his knowledge? A, Yes. Records of War Savings Bonds are confidential. It is not necessary for the Treasury to contact the Beneficiary during the own' cr's li f e t ime. Only individuals may be named as beneficiaries. No associations, churches, or clubs may be so named.
Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become,
WSS 707A	-- „ „ „	_ J
.> . ' V- s. Treatury Degt,}
res sreča! . . . Kaj praviš, stari Slimak?
—	Molči vendar! — je zago-drnjal Slimak, — nikar tako ne kriči.
In res, nekaj korakov od njih sta Milček in Claudinet napeto poslušala, o čem se pogovarjajo in nobena besedica jima ni ušla. že opetovano sta se tresla pri misli, kaj bi bilo, če bi našli njuni tirani pod Claudinetovo slamnjačo sveženj pisem.
In čim bolj so se lopovi jezili, tem bolj je bil Milček prepričan o važnosti teh pisem in tem močnejša je bila njegova slutnja, da jih je treba izročiti gospe Heleni.
Pozneje bi se gotovo našla prilika, da bi jih lahko zopet vrnil Slimaku.
Prestrašena otroka sta se stiskala na trdih posteljah in od groze ju je spreletaval mraz. Njun strah se je še povečal, ko je Zefyrina potolažila razjarjena tolovaja in ko je zavladala tišina. Zarila sta se v cunje in obležala nepremično, kakor bi spala.
Bil je že skrajni čas. Ba-bura je odprla vrata in pogledala, če že spita. Komaj so se pa vrata zaprla za njo, sta bila otroka že zopet pokonci.
Milček je pritisnil uho na vrata in namignil Claudinetu, naj stori isto. Zefyrina je zopet govorila tiho, a lopova sta jo molče poslušala.
Zato je Milček pogledal skozi luknjico v ključavnici. Videl je, kako se trije naslanjajo na mizo in tišče glave skupaj.
In od groze je onemel, ko je Panoufle glasno izrazil svoje veselje nad srečo, ki se je nasmehnila tem propalicam. Pot mu je oblil čelo, kajti videl je, kako je dobil Panouflov obraz strahoten izraz.
—	Ah, bože moj! — je šepetal, — o čem neki se pogovarjajo? . . . Bojim se . . . Niti besedice ne slišim.
—	Jaz pa slutim, o čem govore.
—	Kaj misliš?
—	O tistem gospodu, ki je bil pri nas.
—	O gospodu?
—	Teta Zefyrina je dejala, da je bil s policije, toda jaz dvomim, da bi bilo to res.
—	S policije?
—	Da, nisem ti imel kdaj povedati ... Ni te bilo tu ... To sem ti hotel povedati, ker te bo gotovo zanimalo.
—	Mene?
—	Vsega seveda ne vem. Danes popoldne, ko sem peljal na novo stanovanje pohištvo, sem srečal gospoda, ki sem se mu zasmilil. Govoril je z menoj, mi kupil in najel postreščka, da mi je pomagal peljati pohištvo.
—	Kdo je pa bil ta gospod? ... V kakšni zvezi je to z nama?
—	Počakaj malo . . . Kaj ta gospod dela, ne vem, na videz je pa zelo prijazen in otožen. Na prvi pogled se mu pozna, da je bogat, ki rad pomaga siromakom. Dolgo sva govorila ... in, kar je glavno, govorila sva o tebi.
—	O meni?
—	Da, izgovoril sem tvoje ime, češ, da si moj prijatelj. In to je gospoda zelo zanimalo, vprašal me je kakšen si če še pomnim, kdaj sva se seznanila. In zdelo se mi je, da je imel solzne oči in da se mu je glas tresel, ko je slišal moje odgovore.
—	Morda si se pa zmotil . . . Gospod je v svoji dobrotljivosti videl, da ti je veselje govoriti o meni, pa te je vpraševal.
—Zakaj je pa prišel še k teti Zefyrini in govoril z njo?
—	Tu je bil, praviš?
—	Da.
—	Po kaj je pa prišel? . . . In kaj ji je dejal?
' — Ne vem, ostal sem zunaj in spravljal pohištvo z vozička, ko sta govorila. Teta je bila zelo mehka in slišal sem, da ji je dejal pri odhodu: jutri večer pridem.
Sem! . . . jutri večer! . . . Si dobro slišal ?
—	Dobro. In prepričan sem, da pripoveduje teta zdajle o tem posetu Panouflu in stricu.
—	Gospod . . . morda bogat . . . In usmiljen ... In dober . . . Tu . . . jutri večer? — je vprašal Milček.
In obšle so ga mračne misli. Zopet se je sklonil k luknjici v ključavnici in zagledal je nekaj, kar je močno podprlo njegov strašni sum.
Panoufle se je hehetal in krilil z rokami po zraku; zdelo se mu je, da stiska z eno roko nekoga za vrat, v drugi pa drži nož in ubija.
Zefyrina ga je debelo gledala. Slimak se je pa očetovsko smehljal. Končno so vsi trije legli. Milček in Claudinet sta se brž vrnila v posteljo. Toda Milček si je zaman prizadeval, da bi zaspal.
To, kar je bil zvedel od Clau-dineta o gospodu, ki se je zelo zanimal zanj, mu ni šlo iz glave. Morda je bil to policijski uradnik iz Moissellesa, ki je iskal njega, da bi ga odpeljal nazaj v kaznilnico.
Ne, policijski uradnik bi se ne trudil tako in bi ne hodil dvakrat k njim na dom.
Počakal bi bil in ga odvedel takoj.
Morda je bil pa dobrotnik, kakor je mislil Claudinet, ki ga je veselilo, če je lahko podpiral nesrečneže.
Ali pa je bil . . . Kdo . . . Tisti neznanec, ki je sanjal Milček proti svoji volji o njem in ki je o njem mislil, da stopi nekega lepega dne v njegove življenje in ga reši.
Toda ta gospod pride jutri zvečer, Slimak, Panoufle in Zefyrina so pa dolgo govorili o tem posetu,.
Pa vendar ni nameraval umoriti tega gospoda? O, to pot se je Milček kaj hitro odločil. Ne bo sokriv novega zločina! Noče več ostati gledalec prekrižanih rok. Klical bo na pomoč.
Po policijo pojde . . . Reši tega človeka.
Dolgo ubogi deček ni mogel zaspati in vso noč so ga mučile težke sanje.
Naslednjega dne vse dopoldne ni opazil ničesar, kar bi potrjevalo njegov sum. Dopoldne so urejali stanovanje. Pač pa je popoldne opazil, da pripravlja Zefyrina možakoma čisto perilo in obleke, ki jih navadno nista nosila.
Spomnil se je, da sta bila Slimak in Panoufle preoblečena tudi usodne noči v Moisdo-nu-sur-Landelle.
čez nekaj časa je presenetil Panofla, ko je baš brusil nož na brusu. Ni mogel zadržati krika.
—	Kaj ti pa je? — ga je vprašal Panoufle. — Ali se ti zdi čudno, da brusim nož? Zapomni si, fante, da je oster nož naš najboljši prijatelj ... A dober prijatelj pride človeku vedno prav.
Milček je odšel ves bled.
Tu se je pripravljal umor, slutnja ga ni varala. Toda trdno je bil sklenil preprečiti zločin.
Zvečer je dejala Zefyrina dečkoma:
—	Torej, fanta, nocoj gremo na izprehod.
—	Kam pa? — je vprašal Milček presenečeno.
—	če bi te kdo vprašal, moraš odgovoriti, da ne veš.
—	Mama je tako ponosna na vaju, — se je oglasil Slimak, — da vaju hoče pokazati teti, ki je kupila od nas voz. Sta zadovoljna, radovedneža?
—	Lahko takoj greste, — je menil Panoufle, — kmalu bo noč in čas je, da se napotite, kamor ste namenjeni.
Milček je razumel, kaj pomenijo te besede. Treba se je bilo odstraniti, da bi ne ovirali morilcev, da bi s Claudinetom ne bila priči roparskega umora ali da bi ne mogla pričati proti morilcema, če bi ju kdo presenetil.
Deček je pa imel toliko moči, da ni črhnil niti besedice. Odšel je z Zefyrino in Claudinetom, toda zaman si je prizadeval navezati s prijateljem pogovor.
Debela babnica je pila čez mero, nedvomno, da bi ji ne bilo treba misliti na tragedijo, ki naj bi se odigrala doma; zato je bila izredno zgovorna.
Z vsako roko je držala enega dečka ter jima na dolgo in široko razlagala zakaj je bilo treba prodati komedijantski voz.
Po ulici de la Glaciere so prispeli do postaje.
— Da bi le ne prišel prepozno, je pomislil Milček.
Zefyrina je kupila vozne listke baš v hipu, ko je vlak privo-zil na postajo. Brž je potegnila otroka za seboj. Vrata so bila odprta.
Claudinet ni razumel, zakaj ga je Milček potegnil za suknjič. Zlezel je v vagon. Zefyrina pa za njim. Milček je pa hitro zaprl vrata za njima in izginil v temo.
Vlak je odpeljal. Zefyrina je že sedela v kupeju in ni imela kdaj pogledati, kam je deček izginil.
Milček se je hitro vrnil na postajo, kakor bi bil zamudil vlak, potem pa je hitel na vso moč k brlogu, kjer se je po njegovem trdnem prepričanju pripravljal umor.
Ves upehan je prihitel do hiše, kamor so se bili preselili. Nastavil je uho na vrata; bilo je vse tiho.
Tedaj je mirno preplezal zid in skočil na dvorišče. Skozi zamreženo okno je zagledal Pa-noufla; sedel je sam za mizo in zdelo se je, da čaka.
Deček se je sklonil pod oknom tako, da je lahko vse videl, ne da bi bil v nevarnosti, da bi ga opazili iz hiše.
Vedel je, da bi po potrebi lahko zlezel skozi okno v hišo, ker je bila mreža deloma izru-vana.
Čakal je. Ta čas so pa odplavale njegove misli k dobri gospe v Moisselles in tudi k onim dragim bitjem, ki je o njih tako pogosto sanjal; njegovo srce je bilo polno poguma.
Kar je zaslišal trkanje na
vežna vrata. Pričakovani mož je prihajal.
VII.
PAST
Kakor je bilo že vnaprej dogovorjeno, je čakal Panoufle sam v veliki sobi, ko je Ramon de Montlaur potrkal na vežna vrata.
Slimak je čepel v sosedni sobi .pripravljen na vse, da bi težko pričakovani mož ne odšel, ne da bi jima pustil toli zaže-ljeni denar.
Panoufle je vzel luč in šel odpret. Zvest svojemu značaju je bil zelo miren.
Obetal se mu je dober plen, vse je šlo gladko od rok, morda bo treba malo barantati, toda to nič ne de.
(Dalje prlhodnjlfi)
Mali oglasi
IZ URADA KLUBA DRUŠTEV SND
na St. Clair Ave.
Obvešča se zastopnike kluba društev S. N. Doma, da se bo vršila četrt letna zastopniška seja zastopnikov Kluba društev SND v četrtek dne 29. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani št. 1 novo poslopje.
Poziva se vse društvene zastopnike da se gotovo udeležijo. Anthony Zakrajsek, tajnik.
TE2AKI
za
prejemanje železja
ZUNANJE DELO
INŠPEKTORJI
»
z ali brez izkušnje
DELO ZNOTRAJ
Visoka plača na uro
Cleveland Tractor
19300 EUCLID AVE.
Otvoritvena posebnost
STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od l/-{ do yz ceneje.
NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave.
THE MAY CO.'S
BASEMENT
Stili, ki jih želite!
Velikonočne
SUKNJE
Za spomladansko in poletno nošo
Čedno ukrojeni in lični stili
18
.94
Dolgo in za vsako priliko boste nosili te lepo ukrojene suknje... za velikonoč ... prav do jeseni! Cavalry • Twills, Shetlands, Tweeds, in okusni Plaids. Chesterfield, boxy, umerjeni s pasovi ali "boy" stili. Kot nalašč za VAS; mere 12 do 20, 38 do 44 za dekleta in žene.	/
The May Co. Basement
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS 1
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime. Ce ste sedaj zaposleni- pri obrambne® delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Moderno
hišo za 2 družini; blizu E. Drive, od boulevarda, se P10, da hitremu kupcu po zmei111 ceni.
STRAINIC REALTY CO. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6561 _
Želim
kupiti 1940 ali 1941 avto. P1®' Čam v gotovini. Pokličite HE" ' 3756.
Ženska ali moški
dobi delo v gostilni za prostorov. Dobra plača, vp ša se pri KMETT MINT TAVERN, 397 E. 156 St.
Proda se hisa
s 6 sobami in takozvano mer kitchen." Hitremu_ k»P se proda po zmerni ceni. site se na 1018 E. 76 St.
Hiša za dve družim
je naprodaj — 8 sob, dve y ži; nahaja se blizu 140 u
lepi, mirni okolici. Cena Vprašajte pri Mr. PETRO*' 253 E. 151 St., ali pa PoK1 KEnmore 2641.
VOJNO PELO
IZKUŠENEDELAVtf
ali
začetnike
'SLUŽITE KO SE DOVOLJ "OVERTIME Strojni operator!'
Drill Press
Lathe
Turret Lathe
Milling Machine
Vertical Boring
Horizontal Boring
Težaki
m
Pomočnik«
. ,0 J Hi
Nahaja se na priročnem blizu St. Clair in "cr°
town" busov. dprt Employment urad Je .^j, dnevno 24 ur; ob nede« od 9-12 in 2'4\v..e
Za pojasnila pokjjf KEnmore 304U če ste sedaj pri obr&ra delu, se ne priglasi •
The
Breckenridg
Machine <>
23000 ST. CLAIR
med Bliss in Babi"
«{t lakes Bod1
U
It takes an Isbell and » ^ f o* J< k Sammy Baugh and » ^we^jf form a forward pass comD"d T» a takes both ... War Bonds » „c« J —nanoHKary ^ .11
JUU ---' v J
V. S. Trto""'