m üsroöttitta listu s — Celo leto . , K10*— Pol leta . . . . 5'—■ Četrt leta . . , 2-50 Mesečno. . . * 1'— lima} Avstrije: —- Celo leto . , „ 15'— Posamezne številke — 10 vinarjev. —~à « računajo po 12 vtft od § redne petitvratei pil otčkratnlh oznanilih ««k — popust — «Straža4* izhaja v po» daijek In petek popoldan Rokopisi se ne vračaj» 4' Ursdnifttvo In upravništvo: Maribor koroška ulica. 5. — Telefon St. 113. j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | jovortJ Z uredništvom se more g< vsak daa od 11.—1*. ure dopoldne. Velika bitka na Rumunskem. Naše armade se bližajo glavni sovražni obrambni érti ob Seretu. — Čez 10.000 Rusov vjetib« — Naši zavzeli mesta RimniČul-Sarat Tulcea in Isaccea. — Na drugih bojiščih nič posebnega. — Bronanje v Budimpešti, — Predsednik drž. zbora, Sylvester namerava odstopiti, — Guverner Sieghart odstopil Vabilo na naročbo. Vso Simone« in Slavonke, fci lahko utrpijo majhno naročnino, Vabimo, da se naročijo na uaiš list. Programa nam pač ni treba razvijati, kajti z novim letom začnemo že deveti letnik. Upati torej Smemo, da nismo neznani med Slov|enci,i Imeli smo skraja velike težave, borili smo se za biti ali nebiti, toda polajgoma se je vsled vstrajnosti boljšal maš položaj, in sedaj stojimo trdno. Toda nazadovati ne maramo in ne smemo. Trpela bi dobra stvar, katero zastopamo. Za to pa kličemo in vabimo na naročnino za novo leto, Ker se tudi na Ogrskem in v Bosni ter Hercegovini ne bo upeljalo naročevanje pri pošti, za to o-štame Star način naročevanja in za celo Avßtro-O-grsko stara naročnina. In sicer: z a o e 1 o 1 e t o 10 K, ~Z& P 0 I 1 0Tr~b" K,-------------- - z a Četrt leta 2.50 K. za mesec 1 K. Z n n a j A v s f ri j e c e 1 o leto 15 K. Naroči, se lahko tudi Pondeljkova Straža sama ssa-sa. Naročnina za samo Pondeljltovo StraSo znaša: z a- celo leto 3:20 K, z a p o 1 l e t a 1.60 K, za četrt leta 0.90 K, Pri naročnini se naj zapiše, ali je kdo nov ali star naročnik. Pošilja se naročnina edino le na Upfavtništvo StraSe, 'Maribor. ilSTKlU Siovonei v Albaniji. Albansko bojno polje, 6. dec. Božične pozdrave in srečno novo leto želimo •slovenskim ženam in dekletom slovenski možje In fantje iz daljne Albanije. 'Mi imamo sedaj tukaj čisto pomladansko vreme: cvetijo marjetice in zorijo oranže. Z mrzlično naglico popravljajo Avstrijci slaba pota in zidajo že tudi nove ceste. Cez največja močvirja polagajo žične in poljske železnice. V enem letu je avstrijska u-prhva popravila tukaj več, kot bi Albanci v 50 letih ne. Prebivalstvo, katero je še zelo neolikano, z velikimi očmi gleda vse te naprave. Noša je zelo čudna; dostikrat ne razločiš moškega od ženske. Po njih noši ne razločiš Svetka od petka. Ako bi naša mestna, gospodična videla n. pr. takšno Albanko, gotovo bi od strahu prebledela. A vendar so Albanci proti nam še precej uljudni in prijazni. Po mestih se vijejo krog starih, skoraj razpadlih hiš slabe, blatne ulice. Snage ne najdeš nikjer. 'Meščani, ako se smejo tako imenovati, se pečajo večinoma s trgovino, katera je še precej razvita. Pred vsako hišo sedi na tleh Arnavt in ponuja svoje umazano blago. Draginja je tukaj velika, če nimaš drobiža, katerega seveda povsod, najbolj pa tukaj, primanjkuje, težko, da ti Albanec kaj proda, če ti pa, pa moraš gotovo preplačati. Ako mu pa pokažeš papir, zahteva Kaj bo? V „Grazer TagbJattu“ z dne 24. uec. t. 1. piše češkonemški državni poslanec Rafael Pacher, da je stala njegova nemškoradikalna: stranka od početka vojske na stališču, da ne sme priti do parlamenta, dokler niso prisilnim potom izvedene znane nemške zahteve, Nemškoradikalna stranka se je postavila na to stališče, ker ji je grof Sitlirgkh kot ob začetku vojske obljubil, da bo njene zahteve pravočasno u-resničil izve n p ari ame n t a r ni in potom. Ker alpski Nemci niso hoteli češkim Nemcem verjeti, da bosta grof Stürgkh in fioche;» burger res izpeljala njihove nar črte, za to „nemškoradikalni poslanci niso opustili prilike ter si dali nanovo potrditi nazore in načrte, ki jim jih je razkril.“ To je zdaj prva izjava, pod katero je podpisano tudi ime, o obljubah, katere je baje naredil grof Stürgkh nemškim radikalcem in ki so igrale pri vseh .kabinetnih krizah velikovlogo' Trf ki še še sedaj ho čejo od nemškoradikalne strani uporabljati v namen, da zahtevajo njin uresničenje, Ali je, Stürgkh zares rekel kaj enakega, o tem od Stiirgkhove strani ni niti posrednega, niti neposrednega potrdila. Za Stiirgjđiom je prišel Korber. Ali je Korber Nemcem kaj obljubil, o tem tudi nimamo dokumenta,-ričhih dokazov. Korber je razglasil, da hoče vladati s parlamentom. Večina nemških poslancev, tudi nem-škoradikalnih, mu tega ni verjela in za to je Nationalverband bil miren, njegova, skupina „Arbeitsgemeinschaft“ je sklenila celo, da bi s prijaznostjo čakala njejgovih dejanj,, Bilo je splošno mnenje, da bo Korber stvar vozil tako, da se s parlamentom ne bo nič dialo narediti in potem pride kajpada s polno o-pravičenostjo ofctroa. Za to se je držalo na nemški podjvojeno ceno. Samo duhana je tukaj dovolj, 1 kg finega tobaka stane 7—8 K. To bi bilo kaj za naše kadilce doma ! Kaj nel Zemlja je zelo rodovitna, pa' slabo ali pa nič obdelana. Mi se imamo še precej dobro, saj se pa tudi človek po daljšem času in vodnih naporih vsemu privadi. Saj smo pa tudi Slovenci že od nekdaj trdni in vajeni vsemu. Slovencev nas tukaj ni malo število. Albanci nas radi poslušajo, kadar zapojemo kakšno slovensko. Kratkočasit nas pridejo večkrat veliki Jastrebi- (zrakoplovi), z judčževtm in drsujgimi znaki, ki se pa vedno hitro povrnejo v svoje izdajalsko gnezdo, če se prikažejo naši zrakoplovi. Hiter povratek jim pa Še pospeši naša izborna artilerija. Pri priložnosti kaj več. Vsem bralcem „Straže“ želimo srečno novo leto in sprejmite srčkane pozdrave od sledečih: Na- rednik Janez Kovačič od Gornje Radgone; četovod-ja Jožef Perčič iz Planine pri Sevnici; Albin Esih iz Slov. Bistrice; Mihael Lešnik od Sv. Marjete na Dravskem polju; Jožef iSkalicky iz Sadove (Češko); desetnik Mihael Volaušefk, I mlajhlska gorica p. Podčetrtku ; poHdesethiki : Faleš Alojzij, Rače pri 'Mariboru; Kunej Ferdinand, Podsreda; Bižjakj Mart., Šmartno ob Paki v Savinjski dolini; pešci: Furek Prane, Zlatoliče pri Ptuju; Divjak Matevž, Oreho-vavas pri Mariboru ; März Ludovik, Sv. Andrej v Leskovcu pri Ptuju; Plaskan Janez, Sv Rupert v Savinjski dolini; Potočnik Anton, lubanja pri Ormožu; Belina Jurii Olinjek pri Podčetrtku: Petek Janez, Sv. Tomaž pri Ormožu; Toman Janez, Erio-vec pri Rogaški Slatini; Nemec Mihael, Rečica pri Laškem trgu; Spanbauer Anton, Sv. Jožef pri Slov. m uenemški strani vse tako rezervirano. Prišel je nov vladar na avstrijski prestol. Kör-berju se je začel majati stolec. Celo mogočni dr. Sieghart ga ni mogel več držati, tudi Sieghart je začel zgubljati vajeti z rok, Predno pa je šel Kör-ber, je pripravil z veliko spretnostjo svoj odstop. Izjavil se je naenkrat za neupogljivega pristaša ustavnega življenja in označil je nagodbo z Ogrsko tot kvarljivo. Osebni neprijatelj Korberjev, poslanec K. H. Wolf, je prevzel nalogo, da je v imenu Nemcev javno začel naskakovati Korberjev kabinet, ko je na Dunaju že itak vsakdo vedel, da ne stoji več trdno. Za Korberjem je prišel Spitzmüller. Večina nemških struj in strujic je vriskala od veselja in navdušenja, češ, sedaj se izpolnijo naše zahteve iz-venparlamentarnim potom. Toda Spitzmüller je uvidel, predno je preteklo 10 dni, da ne more izpolniti nad, ka so se stavile vanj. Za Spitzmüllerjem je nastopp Clam-Martti’'’5" V nemškem taboru ni več edinosti. Nekateri mu merijo, da je rodom Celi, da je dober katoličan, je bil zaupnik Franc Ferdinandov. Drugi zopet na dan razglašajo, da je za nemški državni jezi k, za odcepitev Galicije in druge reči, toda ali parla--mentarnim potom ali izvenparlamentarnim potom, tega nihče prav ne ve. Res je vzel v kabinet Urbana in Baern.reitherja, toda govori se. da tudi njima ni razodel svojih natančnih načrtov in da sta vstopila le do preklica, ker hočejo Nemci imeti v kabinetu Ijpdi, ki bi jih opozorili na vsako pretečo «jim nevarnost. Tudi Nemci torej o bodočnosti niso natanko informirani. Tako se sedaj nenemci in Nemci izprašujemo: Kaj bo: 'Mi sodimo tako-le: Clam-M arti nie se je v. Franc Ferdinandovi šoli naučil avstrijskega mišljen- Bistrici; Hriberšek Vid, Loncova vas pri Ptuju; Prevolšen 'Matevž, Marinja vas pri Rogatcu; Cre-pinko Matija, Jarenina; Podgoršek Jakob, Sv, Martin v Rožni dolini: Polc Franc, Razkovec pri Konjicah : Pridger Alojz, Sv. Lenart pri Slovjefajgrad- cu; Lešnik Janez, Novacertev pri Vojniku; Glae Janez, Prešladol pri Rajhenburgu ; Ferlič Anton, Studenice pri Poljčanah; Mastnak Martin, Sv. Jurij ob južni žel.; Kranjc Jožef, Staritrg pri Slov,-Gradeu; Lupšina Andrej, Dolnji Pohanoj pri Brežicah; Ločnikar Jernej, Skomer pri Konjicah; Lešnik Andrej,- Remšnik pri Marenbergiu in Keglovič Ignac, Turniše pri Ptuju. Zlati mostovi. Pod tem naslovom je pisal poljski „Kuryer C.“ z dne 5. maja 1916 med drugim sledeče: „Nekdanje vojske, ki so jih večjidel povzročili cilji in ambicije dinastij, se niso mogle v resnici o-pìrati, paludi ne računati na izdatno financijelno pomoč družbe in naroda. Družba in narod ne samo, da nista imela s tako vojsko nič skupnega, ampak celo nasprotno, Čestokrat so njih koristi, materijalni kakor duševni, z njo kolidirali. Tedanje dinastije so bile navezane v vojski le na lastni kapital, pa še več na darovanja, prostovoljne žrtve svojih strank v aristokraciji, plemstvu, in neredko bogatega meščanstva. Kljub temu so morali vojskujoči se suvereni ne enkrat pokloniti se zlatemu teletu, ki je stalo na al-tarju bankirja oderuha. Stran 2. STRAŽA. ja, ki ne prezira in noče tlačiti nobenega naroda v [Avstriji. V trenotku, ko je Clam sestavljal svoj kabinet, je sicer pozabil, da v Avstriji prebivajo tudi f Slovenci in Hrvati, kar bi lahko zvedel tudi pri vrhovnem armajdinlem povestvu. Toda upamo, da bo kot dober Avstrijec to napako popravil. Slovenci in Hrvati lahko mirno zremo v bodočnost. V Avstriji, ki jo vsi narodi z enakim navdušenjem in hrabrostjo branijo že nad 2 leti v krvavi vojski, ni mogoče, da bi se uveljavil drug uačin vladanja, kakor se deli pravice enako vsem .narodom. To zagotovilo smo slišali tudi v prvem manifestu našega mladeiga cesarja na svoje narode. Za to se ne dajmo zmotiti po pisavi nemških listov ter se ne plašimo z vprašanjem: Kaj bo? Bog m pravica bosta z nami! Za to želimo in upamo Srečno novo leto! Mir. Mirovno vprašanje se tako-le razvija: Dne 12. t. m. smo mi in zavezniki stavili znano mirovno ponudbo. Na našo ponudbo še četvero- ali prav za prav d e s e t e r o s p o r a z u m do danes ni odgovoril. Dne 22. t. m. je izročila Severn a Amerika vsem vojskujočim se državam noto predsednika Wilsona, v kateri jih vabi, da naznanijo pogoje, po katerih so voljne končati vojsko in se dogovoriti o jamstvu, da se za vedno preprečijo take strašne vojske. Na to noto je dne 26. decembra odgovorila n a-ša vlada, dajo je vodil pri njenem presojanju te note podoben duh prijateljstva, kakor se izraža pri plemeniti inicijativi gospoda predsednika. Gospod predsednik namerava ustvariti podlago za vzpostavitev trajnega miru, pri čemer ne misli prejudicirati izvolitve pota in sredstva. C. in kr. vlada smatra za najpripravnejšo pot ono neposredne izmenjave misli med vojujočimi se državami, V zvezi z izjavo z dne 12. decembra t. L, v kateri pravi, da je pripravljena za mirovna pogajanja, si šteje torej v čast, da predlaga skorajšnji sestanek zastopnikov vojujočili se držav v kaki nevtralni državi. C. in kr. vlada so-elaša istočasno z naziranjem gospoda predsednika, da se bo še le po končanju sedanje vojne mogoče lotiti velikega in zaželjenega dela glede preprečenja vojen v bodočnosti, V danem trenotku bo skupno z Združenimi državami z veseljem sodelovala za dosego uresničenja te naloge. Dne 23. t. m. je izročila Švica vsem vojskujočim državam noto, v kateri povdarja, da je Švica s predsednikom Wilsonom že dolgo bila v stiku zaradi mirovnih priprav in da švicarski zvezni svet u-porablja radi tega z veseljem priliko, da podpira prizadevanja predsednika Združenih držav severnoameriških. Švicarski zvezni svet bi se smatral za srečnega, ako bi zamogel delovati na kakoršnikolisi-bodi, bodisi še tako skromni način za zbiižjanje v boju se nahajajočih narodov in za dosego trajnega, miru. » Na švicarsko noto smo mi in zavezniki dne 27. t. m. odgovorili, da naša vlada spoznava v podpiranju Wilsonovih mirovnih stremljenj ona plemenita in človekoljubna čustva, ki jih je Švica od početka vojske izkazovala vsem vojskujočim se državam in ki jih je znala vdejstviti na tako obilen in uspešen način. Švici se naznanja, da so centralne držav» Wilsonove predloge sprejele z odobravanjem. Cetverosporazum še tudi na Wilsonovo noto ni odgovoril. To je vse, kar se je dosedaj oficijelno storilo za mir. Mirovni govor sv. Očeta. Sv. Oče je sprejel dne 24. t. m. sveti kolegij, 29. decembra 1916. ki mu je čestital ob božičnih praznikih. Na čestitko kardinala Vanutellija kot dekana jje odgovoril sveti Oče: Vse svoje sile hočem zastaviti, d.a 'bi vsi sinovi Cerkve upoštevali moj opomin in delali na trajen in pravičen mir, ki bi ustavil stra/hote sedanje vojske. Beseda: „Pax homnibus bonae voluiitajtis“, je rekel sveü Oče, se glasi danes kot pogojna obljuba. Naj, bi velesile, da zadrže tok dogodkov, ki merijo na uničenje narodov, premišljevale, da Cerkev dalje gleda, kot njeni Človeški varovanci, naj bi že tisti, ki se vojskujejo, poslušali ponovna svarila in prošnje očeta krščanske rodbine, in naj bi po potih pravice pripravljali pot miru, da se današnje besede psalmistove: „Justitia et pax osculata sunt“ iznova uresničijo. Sveti Oče je končal1, da zaupa v bodočnost držav, ki jim Gospod v svoji milosrčnosti ni dk>-ločil bodočnosti, ne da bi mogle zopet okrevati. Papež in mirovna ponudba. Zanesljive vesti iz Rima poročajo, da v Vatikanu zelo živahno delujejo v korist mirovnemu predlogu. Papež poizveduje o razpoloženju v vojskujočih se in nevtralnih državah. Sprejel je westminsters-kega nadškofa Burne in imel ž njim daljši razgovor, kateremu pripisujejo posebno važnost, .iiasno papež skoro gotovo ne bo zavzel svojega stališča k mirovnemu predlogu. Vsekako pa namerava po nadškofin v vojskujočih se in nevtralnih državah odločnejše, kakor do sedaj, vplivati v smislu skorajšnjega sklepa miru. . Nemčija jih moramo umakniti. Vsekakor je mogoče, da se na podlagi takih pogojev konča vojna. V naslednjem naj pa šb podamo ententine mirovne pogoje, kakor si jih predstavlja — po „Popolo d’Italia“ — znani italijanski pisatelj Mussolini: Srbija, Belgija in Srn agora proste in samostojne; Alzaci] a-Lorena morate priti zopet pod Francijo; Av-stro-Ogrska mora biti razdeljena. Češka, prava 0-grska in Nemška Avstrija proglašene kot samostojne, Galicija pride pod Rusijo, Biukdvina in Sedmo-graško pod Rumunsko, Bosna, Hercegovina; in Hrvatska pod Srbijo; Italija dobf Istro, Trst, Reko, dalmatinske otoke in Dalmacijo do Neretve, ostala Dalmacija bo srbska in pa južno Tirolsko do razvodja. Albanija bo samostojna pod italijanskim nadvlad) em, Turki morajo nazaj v Azijo in Oarigradbo republikanska država. Nemčija mora vrniti onih 6 milijard, ki jih je „oropala“ Franciji leta 1871, dobi pa del naselbin. Uredništvo lista dostavlja: „To je tudi naše mnenje. Nočemo ne ropati, pa tudi ničesar prepustiti, temveč hočemo Evropo na podlagi narodnosti. Ali pa bo Nemčija k temu pripravljena — brez odločilne zmage našega orožja? To je zelo veliko vprašanje in radi tega se moramo vedno bolj pripravljati.“ No, gospodje Lahi so očividno požrešnejši kot pa Angleži. More ministrske V poučenih vatiKanskik krogih sodijo, da bode i papež na vse .vlade vojskujočih se držav poslal last- j noročno pismo, ki bo sestavljeno v interesu hitrega j sklepa miru. spremembe. Mirovni pogoji naših sovražnikov. Iz Haaga se poroča: Diplomatski sotnidnik angleškega zunanjega urada Henry Johnston, piše o možnosti sklepa miru: Ce bi nam bilo mogoče, doseči popolno zmago, potem bi bilo lahko Kaznovati osrednje velesile tako, kot zaslužijo, toda s takim izidom ni mogoče računati. Ce Nemčija vstraja na tem, da bi trajno zasedla ali nadzorovala Belgijo ali del Francoske, ne o-staja odprta druga pot, kot da se bojujemo dalje, pa naj bi Angleška tudi izkrvavela pri lem. Drugače bi bili mogoči naslednji pogoji : 1. Vrnitev Belgije in zasedenih delov Francoske: Nemčija in Angleška plačata vsaka 100 milijo- nov funtov (2400 milijonov Kron) odškodnine kot podporo za ureditev razdejanega imetja. Za Angleško pomenja ta izdatek samo 20dnevne vojne stroške. 2. Rusija dobi vrnjeno vse, kar je izgubila. Ustanovi se samostojna Poljska, kateri naj ne pripadajo niti Litva niti rusinski deli Galicije. Ta se zveže z Malora sko- 3. Rusija dobi prosto vožnjo skozi Dardanele, na podlagi pogodbe z Bolgarsko in Rumunsko. Srbija, Crnagora in Rumunija se zopet izpraznijo in dobe od osrednjih in treh velikih čet ver osj loraz u molih držav odškodnino za izgube. 4. Rusija dobi pokroviteljstvo nad Armenijo, ki jo izprazni Turčija. 5. Francoska postane pokroviteljica Sirije. — Angleška zasede Sinajski polotok in evfratsko dolino do Bagdada. Perzija pride pod skupno angleško-rusko nadzorstvo, a ostane za trgovino odprta drugim deželam. Egipt ostane kot je. 6. Italija dobi Trentin, pokroviteljstvo nad Albanijo, otok Rhod, skupino dvanajsterih otokov in Ciper. Zapadna Afrika se vrne Nemčiji,. Nameravane varstvene carine in prednostni tarifi za zaveznike Angleške in nevtralce se opuste. Ti pogoji, pravi Jobnlstotn, sicer niso idtealjni, niso za pisarniške stratege, toda Če bi jih odklonila Burian je odstopil in grof Cernin je postal njegov naslednik. Grof Cernin ni novinec v avstrijski notranji in zunanji politiki. Bil je zaupnik Franc Ferdinandov, Na njegovo željo je šel leta 1913 kot poslanik v Rumunijo, kjer je kljub težavnemu položaju jasno presojal razmere. Rodom je češki Nemec, toda zmeren in pošten. Tok v zunanji politiki ostar ne za čas vojske dosedanji. Grof Cernin je star 44 let. O njem sodijo, da je eden najbolj zmožnih avstrijskih diplomatov. Madžari so grofa Ceraina v času, ko so Rumuni vpadli na Sedmograško, v državnem zboru in po časopisju kot našega bukareškega poslanika silno na,padali, ker baje naše vlade o položaju v Rumuniji pred voj siko ni pravilno informiral. Rdeča knjiga, ki je kmalu nato izšla, mu je pa izstavila najlepše izpričevalo kot diplomatu. Grof Cernin, ki je dosmrtni član avstrijske gosposke z-bornice, pripada desnemu krilu ustavne stranke in je ponovno nastopal v n o t r an j e~p oliti ftn i h vprašanjih ter tudi mnogo pisal. Leta 1903 je bil tudi član u-stavovernega veleposestva v češkem deželnem zboru, kier je z dr, Baernr either jem, grofom Nosticemin vitezom Pergerjem posegel v spravna pogajanja. Na Cerninovem gradu Vinar je nadvojvoda Frano Ferdinand pogosto bival kot lovski gost. Grof Oemin je bil tudi med soustanovitelji „Reichsposte,“ V zasebnem življenju je odločen katoličan. Dosedanji zunanji minister baron Burian Je po svojem odstopu kot zunanji minister bil imenovan za državnega skupnega finančnega ministra in upravitelja Bosne in Hercegovine. Bivšega tržaškega cesarskega namestnika in dosedanjega skupnega finančnega ministra prinoa Hohenlohe je cesar Karel imenoval za najvišjega dvornega komornika. Dosedanji najvišji dvorni komornik knez Montenuovo stopi v pokoj. Tem spremembam na odličnih mestih pripisujejo veliko politično važnost. Pomen teh sprememb se bo v kratkem pokazal. Jugoslovansko vprašanja, „Vossische Zeitung“ piše: Imenovanju barona Buriana za skupnega finančnega ministra je treba pripisati večji pomen, kakor je to na prvi pogled iz- Leta 1523 piše popolnoma smelo bankir Jakob Fugger cesarju Karelu V.: „Resnica je jasna in je vsem znana, da je mogla Vaša cesarska Visokost le zaradi moje obilne pomoči zahtevati rimsko krono.“ Bankrotirani Jakob Anton Fugger toži v svojem testamentu: „Zavoljo dolge vojske so prišle na nas tako fatalne stvari, da mi, ki smo hoteli služiti eesarju, mi Fuggeri sami moramo izposojevati si in plačevati oderuške obresti!“ Cesarica Marija Terezija si je izposojevala pri Bethmannu v Frankfurtu in pri Friesu na Dunaju. Prusi so dobivali slična posojila v letih 1798, 1806 öd K. Wittsensteina* Rothschild je izvajal čudovito koristne financijelne posle, ko je posojeval večjim in in manjšim vladarjem za časa napoleonskih vojsk. 30 let potem je pisal mogočni Metternich grofu Apponyju, avstrijskemu poslaniku v Parizu: „Roth-schildova hiša odigrava v Parizu važnejšo ulogo, nego katerikola tuja država,“ Denar je vladal tedaj na svetu, vlada tudi danes, ampak ima drug značaj in drug izvir. Pa kakšen je bil denar in zlato za teh časov? iV yojski 1870—1871 so narasli vojskini stroški Nem-DBv komaj na eno milijardo več nad normalni proračun. V današnji vojski ni v stanu, nobeden bankir, a tudi nobeden trust bank poravnati vojskine stroške. Eden edini kapitalist more temu kolosalnomu izdatku priskočiti na pomoč. Ta edini kapitalist je narod, ki svojo kri in imetje radovoljno nosi na altar domovi-vine. On, narod, zida te zlate mostove do slave, do zmage in mira, kateri bi —• daj Bog! — naj čim-prej nastopil. v Železnica čez Kavkaz, Ruski dumi in državnemu svetu bo predložen zakonski načrt, da se na državne stroške zgradi železnica čez Kavkaz. MinistrsJd. svet je že sprejel tozadevni predlog prometnega ministra. Predlagani sta dve črti, toda odločil se še ni za nobeno. Ena proga bi se naj zgradila od kolodvora Avčalij, 13 km severno od mesta Tiflis, navzgor po dolini reke Arak-va. Ta proga bi peljala čez glavno gorovje Kavkaza čez prelaz Arkhot in bi dosegla vladikalvkaško železnico pri kolodvora Sliepzowskaja. Draga proga je pa nameravana od kolodvora Avčalij do mesta Vladikavkaz. Stroški za građenje prvo imenovane proge bi znašali brez vozov 101,524.000 rabljev (okoli 390 milijonov kron), stroški za građenje dru goimeno v an c proge pa 104,216,000 rabljev. Prometno ministrstvo je prosilo za odobreiiie gradbenin stroškov za drugi načrt in zahtevalo za pričetek gradnje v tekočem letu 1,000.000 rabljev. Končno veljavna odločitev za e-no teh prog je odvisna od tega, katera črta bo izbrana za glavno progo Moskva—Tiflis, za katero $ta istotako dve progi predlagani in sicer ena iz Kozlovega (mesto južnoivzhodno od Moskve) južno-vZhod-no preko Sv, Križa pri Paraskowsjì do kolodvora Pöohlajdnaja ali Neslobnaja ob vladikavkaški železnici v dolžini 1300 km, druga proga pa od Kozlovega čez Faraskowsjo do Sliepzowskaje v dolžini 1375 kilometrov. Ko se bo zgradila železnica čez Kavkaz1, bode potovanje v Transkavkazijo precej skrajšano. Kdor hoče sedaj potovati v Transkavkazijo, mora potovati okoli celega Kavkaza. To pa znaša za vožnjo v Tiflis skoro dva dneva, kajti, mora se potovati do mosta Baku ob Kaspiškem jezera in potem zopet tam nazaj. Teižkoče pri gradnji železnice Čez silno gorovje so izvanredno velike. Ce bi se ne bili tega zbali, bi bili že poprej pričeli z delom. Dežela je zelo divja, z groznimi prepadi, vsled česar bo trebalo celo vrsto umetnih stavb kot predorov, viaduktov in visokih mostov, ki bodo to podjetje zelo podražili. — Tako je visoka svota za nameravano gradnjo lahko umljiva. To ministrstvo bo igralo pri sktoptyiju mi- j ru. izvestno važno vlogo, zlasti z ozirom na rag/re-šenjc j u g o s 1 o v a n s k o ga v p r a. S a n J p* pri katerem se bo misralo urediti tudi vprašanje Bosne in Hercegovine. Morda je s i m jj a t ib n o g n \ limena, . da je vrhovno upravo Dosjie iu—HcreegoN ine zopet prevzel Madžar, ki je zaupnik grofa Tisze. 'Tako „Vossišehe Zeitung.“; Opomniti jo treba, da je imel dunajski poročevalec „Vossisehe Zeit a." pri Burlami izjemno odlikov'ano stališče. Simpatičen pomen Burianovega imenovanja obstoji monda v lem, ker nemški poročevalec misli, da se bo Basna in \ai Hercegovina popolnoma priklopil0, Madžarski, kakor se ta želja v berolinsfcih krogih rada izraža. Tudi misel odcepitve Galicije je izzvala, v miajdžarskih in berolinskfih ..krogih oiobravhnje- Cisariki dvojica v : V sttedo,. dne 27. decembra, ob 2. uri popoldne, de dospel cesar Karel s cesarico Cito, prestolonaslednikom in obilnim spremstvom v dvornem vlaku v > Budimpešto k : slavnostim kronanja. Že davno pred /dohodom dvornega vlaka so bile ulice, po kater.h se je nameraval cesar peljati, polne občinstva. Celo mesto je v zastavah. Slavolok se vrsti za slavolokom. Prebivalstvo je- večinoma oblečeno v narodne :«QŠe Ko je cesar .izstopil iz vlajta, je godba zaigrala «cesarsko himno.. Cesarica je sledila cesarju. Ljudstvo je pozdravljalo vladarsko dvojico z živahnimi kEljfP“-klici, Cesar je najprvo stopil h grofu Tiszi, In mu je podal rote. Nato je cesarja pozdravil budimpeštanski župan ér.. Barezy. Cesar je odgovoril s prisrčnimi besedami ju se zahvalil za .slovesen s-prejem, Med tem so dvignili tudi malega prestolonaslednika iz voza. Ko je cesarska dvojica s prestolonaslednikom dospela pred kolodvor, so zadoneli iz tisočerih grl klici: „Živijo kralj! Živijo rešitelj Sed-mograškel Živijo kraljica!“ Cesar, cesarica in prestolonaslednik so na to vstopili v vez, v katerega so bili vpreženi 4 kouji-belci. Celo pot je ljudstvo visoke goste burno pozdravljalo. Možje so mahali s klobuki, žene pa z robci. Cesar se je za pozdrave neprestano zahvaljeval. Cesarjevič je bil na vozu, sedeč v sredi med roditeljema, v svoji beli (Obleki posebno ljubka prikazen. S svojima rokicama l~ pozdravljaj oMinslv.o-hL poljubčke na vs® strani. Na glavnih stopnicah kžraljevskčgai gradu, je cesarsko dvojico sprejel dvorni maršal grof- Nikolaj Szecse« in dvorni kapitan Roth. Točno ob 6, uri zvečer je odposlanstvo državnega* zbora in magnatske zbornice izročilo kralju v kraljevskem gradu inauguralno diplomo. Kralj je bil oblečen v ogrsko generalsko uniformo. Odposlanstvo je sprejelo kralja z burnimi „Bljen“.-klici. Poslanci in magnati so se v polkrogu zbrali okrog prestola. • Kardinal-knezprimas dr. Ivan Gzernoch je na-to stopil pred kralja ter ga nagovorih Prosil ga je, naj sprejme diplomo; se da kronati ter je zagotovil njega in kraljico popolne udanosti ogrskih narodov. Kralj »Karel je odgovoril, da sprejme inauguralno dir piomo in da bo druse zadeve glede kronahja takoj uredil. Z veseljem ugodi prošnji, da se njegova soproga krona kot ogrska kraljica. Kralj je nato snel kalpak (pokrivalo) z glave in je pristopil k odposlanstvu. Veliko število odposlanstva je prijazno nagovoril. Kardinal-knezprimas je nato najgpvoril še cesarico in jo tudi njo prosil, da se naj da kronati za ogrsko kraljico. Nato je kardinal izrazil kraljici globoko udanost ogrskega državnega zbora in celega prebivalstva. Kraljica Cita je odgovorila z jasnim glasom v ogrskem jeziku, da z veseljem ugodi želji ogrskega naroda in se bo dala kronati. Blagoslavlja božjo Previdnost, ki je dovolila, da je doživela ia veličasten trenotek Odposlancem izraža svojo odkritosrčno zahvalo in srčen pozdrav. Živahni „Eljen “-klici so sledili tem besedam. Vladarska dvojica je nato s svojim spremstvom zapustila dvorano. V četrtek, dne 28. decembra zjutraj, si je cesar ogledal donavske monitore. .Malo donavsko bojno brodovje je bilo v zastavah. Cesarju so se najprvo predstavili častniki. Vsakemu posamezniku je podal roko in jih je vprašal, kje so se udeležili vojske. Nato so se mu predstavili odlikovani podčastniki in mornarji. Vladar je vsakega nagovoril v njegovem maternem jeziku. Po tričetrturnem obisku se je cesar vrnil v kraljevski grad. boiišče. Na rumunski ravnini v ozemlju med Seretom, Donavo, Calmatujulom. gorovjem Boza in mestom Ri-mnicul-jSarat se bije velika bdtka med našo in sov- ražno artaadtì. Falkenhaynove čete so dne 27. dec. ! ri mestu RmnicuFSarat v .'širini 47 km predrle sovražno bojno črto in mesto zavzele.- Naslednji dan so t« čete že prodrle kakih 40 km pred trclnjaivo Fo-czajii, ki je najvažnejše oporišče sovražne obrambne črte ob Sorelli. Borbe, ki ni d čez bož Pne praznike ni prenehala, se udeležujejo na sovražni strani velike množice • ru.skfega vojaštva, V šestdnevni bitki i ? ri Rimnicul-Sarath je bilo v),etih 10.22(4 Rusov. Ker tudi donavska, armada'prodira vedno dalje proti Seretu. smemo pričakovati, da bodo stale naše armade prav kmalu pred glavno ' rumunskj>nisko'obrambno Črto ob Seretu. Alt se bo tukaj vršila glavna bitka, aH se pa bo sovražnik umaknil na vzhodni breg Sereta, sé še danes no zna reči V D o hr uči so Bolgari že pred Božičem zavzeli dve važni mesti Tulcea in Isaceea ob Donavi, in so s tem zaprli niški ladijski promet po Donoyi. Sedaj naskakujejo bolgarske čete obmostje mesta Ma-čin v kolenu Donave (vzhodno od Brade). Zavzeli so že več važnejših višinskih postojank pred mestom, tako da je usoda te sovražne postojanke skoro-golovo zapečatena. Nasi zavzeli mesto Rimnicul«Sarat. Paìfceaih&ynova armada je dne 27. decembra zavzela mesto RimniculvSajr#. 'Mèsto leži ob železnici Buzeu—Focsani (30 km severno od mesta Buzeu in . 40 km južnozahodno od reke Seret). Rumu uska bojna črta. Romunska armada stoji sedaj na sledeči črti: Mačin (ob Donavi), spodnji tok reke. Calmatoli, Fili-pesci, severno od Rimnicul-Sjarat in nato skoraj v ravni črti proti severnovzhođnemu kotu Sedmogra-ške. Rusko bojišče. Na celi ruski fronti se vršijo le brezpomembni manjši boji. Rusi so večino svojega razpoložljivega vojaštva poslali Riununom pred Seret na pomoč, V ruskem glavnem stanu.se v carjevi navzočnosti vršijo- - v olo važna posvetovanja. Tudi mitdstrsikr jrred--sodnik Trepov je odpotoval v glavni stan. Veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik na Kavkazu, je bar je v Tiflisu, smrtnonevarno zbolel. Pred važnimi spremembami v Rusiji. Iz Amsterdama poročajo londonskemu časniku „Times“, da je bil ruski ministrski predsednik Trepov nemudoma pozvan v carjev glavni sta . V ruskih parlamentarnih krogih se- potovanje Trupova v, glavni stan spravlja v zvezo z važnimi spremembami v ruskem kabinetu. Na italijanskem bojišču se vršijo 'od 'časa' do. časa artilerijski boji; druga vojna podvzetja počivajo. V spodnji Adriji se je del našega- bojnega brodo-vja uspešno boril s sovražnikom in mu prìzadjal nemalo škodo. Naši rušilci v boju z italijanskimi ladjami. V noči od 22. na 23. t. m. so štirje naši rušilci v Otraintskem prelivu (spodnja Adrija) potopili po topovskem boju dva oborožena stražna parnika. Na rovratku jim je zastavilo pot. najmanj šest sovražnih rušilcev mogočnejšega in hitrejšega tipa. Naši so predrli sovražno ladijsko črto. Nato je prišlo do srditega topovskega boja, pri čemer je en sovražni rušilec ostal razbit na bojišču, trije drugi bili zadeti večkrat iz bližnje razdalje in pognani v beg, med numi en rušilec še močnejšega, neznanega tipa. Izmed naših rušilcev je bil eden zadet dvakrat na dimnik, drugi enkrat v zgornjem delu. En mož je mrtev, nobeden ranjen. ranco bojišči, Francija je poslala v. zadnjih dneh na fronto nekaj divizij svežih čet, 12 ojđđelkov novih letal, in baje čez 100 velikanskih topov. Ker je tudi Anglija poslala v zadnjih dneh na francosko bojišče 6 novih divizij, z atiji,ujejo francoski Usti, da bo ptričel novi francoski armadni vrhovni poveljnik general Novelle s splošno in velikopotezno ofenzivo,. Nemška poročila pa pravijo, da pred spomladjo ne bode prišlo ? na francoskih bojiščih do nobenih večjih vojnih pod-j vzeti j. Dosedanji francoski armadni vrhovni poveljnik, general Joffre, je imenovan za predsednika s-kupnega vojnega sveta č et v e r os j « r am imovih držav, in za francoskega maršala. 4offre — francoski maršal. General Joifre , e imenovan za predsednika vojnega sveta 6etverosvorazumovih držav, francoska v-lada ga je pa imenovala za francoskega maršala za zasluge, katere si je stekel za Francijo. Francija le redkokedaj imenuje kakega zaslužnega generala za maršala. Zadnji francoski maršal je bil Canrobert, ki je umrl leta 1895. V sedanji svetovni vojski je Jo-flre prvi general, ki je imenovan za francoskega maršala. V mirnem Času ne imenuje francoska iju-dovlada nobenega generala za maršala. Nekatere vesti pravijo, da je bil Joffre zategadelj' imenovanza maršala^ da ga potolažijo, leer je bil odstavljen od vrhovnega poveljništva francoskih armad. P-čoln potopil 128 ladij. Nemški listi poročajo, da. je kapitan Valentine? 6 svojim P-čoluom potopil nič manj nego 128 sovražnih ladij, med temi celo nekaj fralncoskih vojnih ladij. Valentinen je imel več bojev z oboroženimi Sovražnimi ladjami in je uplenil dva topova. Kapitan Valentinen je bil odlikovan z redom ,JJour le Mer -te.“ Macedonsko bojišče. Švicarski listi poročajo, da je četverosporazum sklenil poslati na macedonsko fronto 100.000 mož novih čet. Napad angleških čet na bolgarske postojanke severno-vzhodno od jezera D.ojran je bil odbit. — Na ostali fronti nič pomembnega. Politi« - ^csH. Vlada in krščt komisija krščanska-so«.,^. t. m. sCjO, v kateri je sklenila, da lađi ohranila popolnoma prosto roko, ker so p o i r- lične razmere še tudi danes n e r a z - j a s n jen e. Vlado bo prešojevala ne po programu, ampak po dejanjih. Dr. Steinwender o novem ministrstvu. V „Ta- gesposti“ z dne 29. decembra piše dr. Steinwendei-, da namerava nova vlada vsa aktuelna vprašanja rešiti parlamentarnim potom, le jezikovne zadeve v u-radih se bodo uredile administrativnim potom. Dr. Steinwender ne kaže nobenega navdušenja več za novo ministrstvo in sklepa: „Od nas Nemcev se more zahtevati,- da razumemo nalogo novega ministrstva in ga, v kolikor nam je mogoče, podpiramo. Več nič ne bomo posodili svojega zaupanja,. . .“ Guverner dr. Sieghart odstopil. Iz Dunaja se dne 27, decembra poroča, da je guverner c, kr, priv. splojšnega zemljiškega kreditnega zavoda, tajni svét-nik dr. Rudolf Sieghart svoje vodilno mesto pri tem zavodu položil v cesarjeve roke. Cesar je odstop s-; prejel. Za Sieghartovega naslednika bo skorogotovo imenovan prejšnji finančni minister dr. Leth. Dr. Sieghart je bil v Avstriji zelo mogočen gospod. Bil je svoj čas prvi sekcijski načelnik v ministrskem predsedstvu, imel je glavno besedo pri velikem delu avstrijske industrije, posebno pri sladkornem in pe-trolejnem kartelu, kjer je odločeval pri določitvi cen. Nadalje je imel dr. Sieghart oblast nad večino nemškega avstrijskega časopisja in je še skušal, kakor se je nedavno pokazalo, dobiti poleg dosedanjih še druge uplivne liste v svoje roke. Dr. Sieghart je razpolagal s svoj® močjo tudi nad papirno industrijo in je diktiral cene še nad izdelki mnogih drugih podjetij. Ko je dobil dr. pl. Spiteoniiller nalogo, da sestavi Ro dr. Körberjevem odstopu novo ministrstvo, se je poročalo po listih, da je prišlo med dr. Spitz-miillerjem in dr, Sieghartom do velikih nasprotstev. Očividno je, da se je za kulisami nekaj zgodilo. Odstop finančnega velikana dr. Siegliarta nam pove dovolj jasno, Ida se tudi v avstrijski velefinanci pripravljajo velike spremembe. Predsednik državnega zbora dr. Sylvester o# stopil? »Salzburger Chronik« poroča, da je dr. Sylvester odstopil kot predsednik državnega zbora. Vest še ni potrjena. Hrvatski sabor se bo zopet sestal po pravoslavnem Božiču dne 15. januarja 1917 Tiszovo stališče omajano? Po časnikih krožijo vesti, da je stališče ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza omajano. Ogrski opozicijski listi pišejo, da je radi imenovanja grofa Čeraina za zunanjega ministra in grofa Clam Martinica za avstrijskega ministrskega predsednika, stališče sedanje ogrske vlade tako zrahljano, da utegne po kronanju Tisza s celim Kabinetom dati svojo ostavko. List »Vilag« ve celo poročati da Tisza ne bo dovršil nagodbe z Avstrijo. Kot Tiszovi nasledniki se imenujejo grofi Berčeviči, Zichy in Julij An-drassy —• V vladn h krogih se vesti o Tiszovem odstopu odločno zanikajo. Dr. Kramar in tovariši pomiloščeni. Dunajska poročila poročajo, da so dr. Kramar, dr. Rašin, Červinka in Zamazal, ki so bili radi veleizdaje obsojeni na smrt na vislicah, pomiloščeni. Dr. Kramam so izpremenili smrtno kazen v 15 let dr. Pašinu v 10 let in obema drugima v 5 let ječe. Hrvati in Slovenci. V Severni Ameriki je izšel slovenski prevod brošure »Kroaten und Slove-nen« od A Milčinovlča in dr. Kreka. Ta brošura je pred pol leta izšla v Nemčiji, a je bilo nje razpečevanje v monarhiji iz dosedaj še neznanih razlogov prepovedano. Oberdankovo slavlje v Ameriki prepovedano. Italijanska naselbina v mestu Buenos Aires v Ameriki je nameravala prirediti veliko slovesnost v spomin avstrijskemu podaniku Oberdanku, ki je nameraval v Trstu umoriti našega rajnega cesarja Franca Jcžela I. Mestni župan je pa prepovedal slavlje. Izdajic in morilcev pač ne marajo v nobeni dostojni človeški družbi. Tedenske novice. Cesarica obdarila uboge otroke. V gradu He-cendorf je cesarica Cita eb Božiču obdarila 20 dečkov in 20 dekl-c z raznimi darili: obleko, obu vaio, jedila, igrače itd. Tudi cesar, ki je bil navzoč, je osebno podaril vsakemu otroku kak dar Po obdaritvi otrok sta se cesar in cesarica podala v vojaške bolnišnice v dunajski okolici kjer so bili ranjenci in invalidi bogato obdarovani. Cesa rica Cita se je z bolniki prijazno pogovarjate in vsakega posamezn ka povpraševala po njegovih družinskih razmerah. V oddelku za invalide je bilo obdarovanih čez 300 invalidov. Novi knezi. Madžarski list »Az Est« poroča, da bo cesar ob priliki svojega kronanja v Budim pešti povzdignil sledeče ogrske plemenitaše v knežji stan: grofa Elemerja Lonyay, Leopolda Berchtolda, Geza Andrassy in Ervina Schöaborn. Odlikovanja. Kakor se poroča iz Donaja, je Njegovo Veličanstvo podelilo kranjskemu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršič red železne krone H. vrste.*-— Nadvojvoda Franc Salvator, protektor »Rdečega križa«, je podelil kranjskemu dež lnemu poslancu župniku Ivanu Pibru iz Gorij častno znamenje IJ. razreda z vojno dekoracjo, takse prosto. — Gošp. prof B Lovrič, katerega lepe dopise s fronte v »Naš. Jed « smo večkrat ponatisnili, je odlikovan z vitežkim redom Franca Josipa na traku brabrostne svetinje. Papeževo božično darilo za vojne vjetnike Sv. Oče je naročil vsem italijanskir. škofom, da naj razdelijo v papeževem imenu med avstrijske vjet nike v italijanskem vjetništvu obilna božična da rila. Za italijanske vjetnike, ki se nahajajo v av strijskem vjetništvu, je poklal 20.000 zavojčkov z raznimi darili, da se razdelijo med nje. Sarajevski nadškof dr. Stadler je resno obolel. Ob božičnih praznikih so ga dali v sv. poslednje olje. Svete zakramente mu je podelil škof dr. Iv. Šarič. Petdesetletnica. V Zagrebu so dne 16. decem bra slavili 50letmco, kar so postavili soomenik slavnemu hrvatskemu junaku banu Josipu grofu Jela čiču. Spomenik je stal 105.000 goldinarjev, katero svoto ie zbrala Hrvatska in pa naša armada. Imenovanje v deželni službi. Štaierski deželni odbor je pomaknil vinarskega adjunkta g. Puklavec v 8. plačilni razred ter mu dal naslov vinarskega komisarja. Nov slovenski inženir. Inženirski izpit je napravil na češki tehniki v Pragi g. Drago Leskovšek iz Planine na Slov. Štajerskem. Klub dosluženih podčastnikov Slovencev na Dunaju. Na Dunaju živeči dosluženi podčastniki slovenske narodnosti imajo svoje redno sestanke vsako prvo soboto v mesecu v Raimundhofu na na Dunaju. Na zadnjem sestanku pod( astmkov in dosluženih podčastnikov so sklenili, da ustanovijo poseben klub vseh na Dunaju živečih podčastnikov in dosluženih podčastnikov slovenske narodnosti s sedežem v Raimundhofu na Dunaju. Tozadevne dopise in prijave v slovenskem in nemškem jeziku sprejema stražmojster Leopold Ribič, Dunaj XV., Mariahiifergürtel. Zanimivo je, da so se zadnjega sestanka udeležili tudi štirje podčastniki iz Nemčije ki šo si kupili več slovenskih razglednic, da jih prinesejo kot spomin na vrle Slovence svojcem v Nemčijo. Prihodnji sestanok dne 6. januarja 7001etnica dominikanskega reda. Dne 22. decembra je preteklo 700 let, odkar je dne 22. de cembra leta 1216 ustanovil sv. Dominik po njem imenovani red dominikancev, ki si je v teku teh stoletij stekel za katoliško cerkev nebroj zaslug. Katoliški cerkvi je dal ta red dosedaj 5 papežev, 80 kardinalov, 3000 nadškofov in škofov, 14 svet nikov in 200 k zveličanim prištetih. Red šteje sedaj 33 provinc in 300 moških samostanov z 4500 redovniki. Prvi dominikanski samostan je bil v Avstriji ustanovljen leta 1218 in sicer v Bre-žah na Koroškem, najnovejši pa leta 1910 v Plznu na Češkem. jSfjf Koroška duhovniška vest. Vič. g. Juriju Trunku, župniku na Peravi, je podeljena župnija Borovlje. Dvorni glasbeni ravnatelj, znani glasbenik Edy. Strauß je na Du sasu umrl. Glasilo ogrskih Slovencev. »Novine« bodo z novim letom izhajale skupno z »Marijinim listom«. »Marijin list« bo namreč priloga »Novin«. Oba lista skupaj staneta 6 K na leto. Dobrourejevano glasilo ogrskih Slovencev našim rojakom prav toplo priporočamo. Naročnina se pošilja na naslov: Klekl Jožef, vpokojeni plebanoš, Crensovci (Cseiföld, Zalam ) Ogrsko. Dopusti za vojake - medicince. Domobransko ministrstvo je določilo, da dobijo vojaki-medicinci, ki uradno dokažejo, da bi jim bilo dovoljeno napraviti 2. in 3. medicinski izpit, ako bi ne bili v vojaški službi, lOtedenski dopust začenši s 15. januarjem 1917, da tako dosežejo doktorat zdravilstva. Dotično uradno potrulo mora biti opremljeno z uradnim pečatom dotične medicinske fikul tete in biti podpisano od dekana dotične medicinske fakultete na kateri je bii dotičnik vpisan kot redni slušatelj Pet sinov na bojišču, ki pa so še vsi zdravi ima vimčarka Marinič iz občine Radenci. Najsta-rejši Jakob, ki je star 25 let, sliži sedaj šesto leto pri vojadh Sedaj je V Galiciji pri električnem stroju. Drugi sin Alton, ki se že od začetka vojske bori za domovino, služi pri 27. pešp. Sedaj je doma na dopustu. Tretji sin Franc, ki služi pri 7. lovskem bataljonu, je bil letos meseca avgusta težko ranjen, a je sedaj zopet odrinil zdrav na bojno polje. ČeHi sin Ivan m peti Matija, oba prostovosjna streha, se borita že delj časa na južnem bojišču. Torej se še vsi zdravi borijo za domovino in cesarja. Novi vpoklici Črnovojniških zavezancev. Crno-vojniški zavezanci, rojeni v letih 1879—1872, ki so bili pri prebiranjih spoznam za sposobne za vojaS-ko službo in ki niso bili na določeni ali na nedoločeni po vojakih, istočasno se pa tudi v svojem posloval-nem področju baviti z vprašanji, zadevajočimi otro-nuarja 1917 nastopiti vojaško službo. Crnovojiiiški čas oproščeni od vojaške službe, morajo dne 10. ja-zavezanci imenovanih letnikov, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po 10. januarju 1917 spoznani sposobnim za vojaško službo, morajo v 48 urah po prebiranju nastopiti vojaško službo. Vsak vpoklicani čr-novojniški zavezanec naj prinese seboj par dobrih čevljev, potrebno volneno perilo, kot nekaj nogavic, robcev, srajc, spodnjih hlač itd., nadalje žlico, vilice in nož, kovinasto posodo za jedila in dve krtači. Za otroško varstvo in mladinsko oskrbo. Cesarski namestnik gro! Clary nam piše: Po zaključku posvetovanj med vpoštevmmi mesti radi ustanovitve štajerskega deželnega mesta c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada ter za otroško varstvo in mladinsko oskrbo z zastopniki dunajske centrale vojaškega Vdovskega in sirotips-kega sklada je sedaj štajersko deželno mesto pričelo delovati: postavljen je delavski odsek, ki prične ob enem poslovati in v katerega bo v najkrajšem času izvoljenih še nekaj članov. Predsednik deželnemu mestu je ustavoma vsal očas. i c. kr. namestnik na Štajerskem, njegovi zastopniki so vsakočasni dežel-I ni glavar, c. in kr. korni (vojaški) zapovßdnlk in c. kr. predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. Deželno mesto, ki si je stavilo za glavno nalogo, u-ravnati na Štajerskem skrbstvo za vdove in sirote ter za otroško varstvo in oskrbo se zanaša na uspešno podpiranje od strani vseh krogov prebivalstva in na čislano sodelovanje organizirane in neorganizirane zasebne dobro.tnosti. Deželno mesto posluj* začasno v prostorih kuratorija štajerskega vojnega zaklada, Gradec. Sporgasse 29, telefona štev. 3401, in uraduje predpoldne od 9. do 12., popoldne od S» do 5, ure, V prvi polovici meseca januarja se preseli deželno mesto v Bürgergasse št. 2, pritličje. Prošnja do rojakov na Slov Štajerju. Ivan Mermoija, zaupnik odbora za begunce iz juga nam piše: Po »Slov. Gospodarju« in »Straži« je vet slovenskih družin iz Goriškega, ki so radi vojske morale zapustiti svoja domovja, našlo var n krov med vrlimi štajerskimi Slovenci. Mnogo pa je še poštenih slovenskih kmetskih družin iz Goriške, ki bi se rade naseli e na Štajerskem, bodisi, da li nakupile posestva, bodisi, da-li vzele posestva v najem, ali pa bi šle h kmetom na delo. Prosim čč. duhovščino, učiteljstvo, županstva, naša društva in zadruge, da nam gredo na roko in nam javijo, kje je kako posestvo, večje ali manjše na prodaj, ali bi se dobilo v najem. Nismo si sami krivi, da si moramo iskali domovja za se in svojo deco drugod, kruta vojska nam je razdejala naše lepo urejene domove na solnčnem Goriškem. Ljudje, ki se želijo naseliti, so večinoma premožni, radi tega se ni treba bati beračenja. Tudi glede prehrane je vse urejeno. Priseljevanje naših ljudi pa bodo tudi Vam v korist, ker Vam bodo pomagali pri delu. Naši ljudje so vsi trdo vajeni kmetskega dela. Prav Vam pride vsak odrasli otrok in vsaka ženska. Za ljudi, ki bi ne hoteli delati, je posebno nadzorstvo. Priporoča se pa, da je povsod red glede dela in najemnin. Begunska družina plača toliko in toliko za hišo in za zemljo. Posestniki in drugi toliko in toliko ljudem za delo, malo ali dosti pa določeno. Do sedaj se je priglasilo mnogo takih, ki bi radi v delo posamezne osebe. To pa je težko ustreči. Zatorej priporočam, da se dobe kjer le mogoče stanovanja za cele družine, iz katerih se dobi posamezne osebe v delo. Drugače se posamezniki težko ločijo od svojcev, ki se na tak način navadno pozgube, da ne vedo drug za drugega. Kdor more v tem smislu pomagati, naj piše na moj naslov. Ivan Mermoija, zaupnik odbora za begunce iz juga, Tačen, pošta Št Vid nad Ljubljano. Iz učiteljske službe. Za stalne učiteljice sta imenovani: Alice Kožel v Hrastniku, začasna učiteljica na Telariih, Marija Veber za Dobrno» Stalna učiteljica Antonija Kračman pri Sv. Lovrencu nad Prožinom je piemeščena na deško ljudsko Solo v Trbovlje. Spremembe vojnih pošt. Do preklica je zopet dovoljeno pošiljati .asebne poštne zavoje na vojne pošte štev’ 62 in 363 nedovoljeno pa na vojne pošte štev 181, 315 in 513. Spremembe v loteriji. Ravnateljstvo državnih loterij je odredilo da se bodo sprejemali z Novim letom kot vložki samo okrogli zneski, ki so deljivi s številko 10, torej zneski kot 5, 10, 15, 20, 2& itd. ter da se več kakor 5 številk v eni vrsti ne bo moglo staviti. Prihodnja Pondeljkova Straža izide radi praznika še le v torek, dne 2. januarja 1917. Gospodarske novice. Rekviriranje živine. Od ve5 strani) se je pritoževalo, da kmet ne dobi pri oddaji živine nobenega potrdila v roke, ko odda živino na tehtnico. Opo orimo živinorejce, da se morajo originalni listki, ki se izdajo pri tehtanju živine vsi oddati centrali v Gradcu, da zampre ta kontrolirati pravilno poslovanje kupcev. Vsak živinorejec dobi čez nekaj tednov od centrale izkaz in potr lilo, da lahko primerja resničnost vseh podatkov. Prodajalec pa lahko zahteva že pri tehtnici duplikat, na katerem je označena teža in cena živine; to potrdilo se mu na zahtevo mora izročiti. Kmetje, pozor! Strogo se naj pazi, da ne bodo nakupovalci živine jemali kmetom krav molznic in brejih ter plemenskih krav. Če se zahteva od katerega kmetovalca taka živina, se naj hitro naznani deželnemu odborniku dr. Verstovšeku, deželna hiša, Gradec. Kaj bo z bakreno galico? Odposlanstvo nižje-avstrijskih vinogradnikov je bilo pred nekaterimi dnevi v avdijenci pri poljedelskem ministra. Odposlanstvo je prosilo ministra, naj vlada poskrbi, da bo L 1917 dovolj bakrene galice in žvepla na razpolago. Minister je odposlance zagotovil, da bo vlada za 1. 1917 preskrbela dovolj galice in dovolj žvepla. Vživanje mesa 1. januarja dovoljeno. Vlada je izdala naredbo, ki določa, da je v ponedeljek, dne 1. januarja 1917 vživanje mesa v zasebnih gospo darstvih in v gostilnah dovoljeno. Prepovedano je pa omenjenega dne prodajati meso v mesnicah. Razsvetljava po gostilnah, kavarnah in gledališčih omejena. Ministrstvo je izdalo naredbo; ki določa, da se mora za polovico, v ozira vrednih slučajih za dve tretjini zmanjšati razsvetljevanje po gostilnah, kavarnah in gledališčih, da se tako štedi z lučjo. Sadjevec zasežen. Na Goraje-Avstrijskem je vlada zasegla ves sadjevec, ki ni v posesti vojaške uprave. Sadjevec se sme prosto uporabljati v domačem gospodarstvu in v gostilnah, a' se ne sme prodati brez dovoljenja politične oblasti. Dne 12. decembra se je vršilo popisovanje zalog sadjevca p» celi deželi. Kdor ima več kot eno vedro sadjevca, mora istega naznaniti pri občini. — Kakor smo se informirali, se v naših krajih ne bo zase glo ne vina. ne sadjevca. Za prodajo poljedelskih strojev bo treba dovoljenja. List »Österreichische Voliiszeitung« poroča, da so tovarne poljedelskih strojev nedavno dobile od vlade nalog, da se strojev brez uradnega dovoljenja ne sme več prodajati. Dovoljenje za pro dajo strojev izda poljedelsko ministrstvo. Za prodajo posameznih delov strojev, ki so potrebni pri popravi starih strojev, ne bo treba uradnega do voljenja. Ako si bo torej hotel v bodoče kdo nabaviti kak poljedelski stroj (mlatilnico, slamoreznico itd), bo morala tovarna prositi pri ministrstvu za tozadevno dovoljenje. Kmetu se za tako dovo ljenje ne bo treba brigati. — Novejše poročilo iz Dunaja pa pravi, da je vlada gornjo prepoved zo pet preklicala. Cene za svilnati sukanec se zvišajo. Tovarnarji za izdelovanje svilnatega sukanca so sklenili, da zvišajo cene za svilnati sukanec za 10 do 15 odstotkov. Uvoz nepotrebnih predmetov v Avstrijo prepo- da je uvoz nepotrebnih predmetov, to je predmetov, ki se jih lahko pogreša, ustavljen. Odslej naprej je torei prepovedan uvoz sledečih predmetov: Razne dišave, južno sadje, namizno sadje, gomoljike, ostrige, kaviar, peneča vina, čokolada, slaščice, konser-ve, sveže cvetlice, razno nakitje kot peresa ptic, izdelki iz svile, ščipke, ima kožuhovina, raznovrstne igrače, predmeti iz dragocenega kamenja, biseri, žepne ure in verižice, daljnogledi» razna godjala i. i. d Namen te odredbe je, da se naš denar za časa vojske ne bo po nepotrebnem stekal v tuje države. Voluharje pokončamo tudi lahko s strupom. — Deželno kmetijsko kemiško proskuševališče , (Land-wirtschaitlich-chemìsche Landes-Versuehs- und Sa-menkontralLStation) v Gradcu poroča, da je na jesen, pozimi in na spomlad voluharje lahko zatreti z zastrupljenim korenjem, V to svrho korenje zastrupimo z arzenikom in ga razpoložimo po luknjah. — Prav dobre uspehe so dosegli tudi s praški, ^ M so narejeni iz posušenega in zmletega korenja in zar strupljeni z ogljikovo kislim baritoni, Baritove praške oddaja zgoraj imenovalno kemiško presikuševlali-Šče v Gradcu po 60 v 100 komadov. Sadjarji, poskusite! Sredstvo je poceni-in zelo pripravno ter neki prav dobro učinkuje Razne novice. Blatno jezero padlo za 15 metrov. V zadnjem času je padla površina Blatnega jezera na Ogrskem za 15 metrov. Še celo najstarejši ljudje ne pom nijo, da bi bilo kidaj v tem času postalo to veliko jezero tabo plitvo, kakor je sedaj. Ker so nedavno opazovali tamkaj potresni sunek, so uče njaki geologi mnenja, da je nastala nekje na dnu jezera razpoklioa, v katero se sedaj voda izteka 150 oseb zgorelo. V mestu Nižnij Novgorod na Ruskem je due 22. decembra v židovskem begunskem taborišču izbruhnil požar. V plamenih je našlo smrt 150, ranjenih pa je bilo 54 rumun skih židov-beguncev. Brezplačna kosila na dan kronanja v Budim pešti. Mestni občinski svet v Budsmoešti je sklenil, da se razddi na dan kronanja v Budimpešti v tamošnjih ljudskih kuhinjah 120.000 brezplačnih kosil. V osrednji kuhinji »Cita« bodo delili cel dan brezplačno guljaš. Polži so prišli do veljave. V okolici mesta Karlsruhe na Badenskem so letošnjo jesen nalovili j okrog 100.000 vinogradnih polžev in jih za nizko j ceno oddali prebivalstvu, katero jih je zavživalo z veliko slastjo. V nemških vinorodnih krajih nameravajo sedaj poižerejo povzdigniti s tem, da bodo napravili posebne stane, kjer se bodo polži tudi umetno redili. Stekel konj. Vladni živinozdravniški nadzornik Aleksander Balas v Reki je šel te dni preiskat konja, ki je kazal znake steklosti. Med preiskavo je konj ugriznil Balaša v zapestje. Naslednji dan se je stanje konju tako poslabšalo, da ni bilo nobenega dvoma več, da ga je napadla steklost. Najbrže je konja ugriznila stekla podgana. Živinozdravmk Balaš se je nemudoma odpeljal v Pasteurjev zavod v Budimpešto. Na Reki so izdali najstrožje naredbe proli psom. Obsojeni Ludovik Ganghofer. Med sedanjo vojno smo nekoliko spoznali tudi nemškega pisatelja dr. Ludovika Ganghofer. Popolnoma tuj nam tudi že poprej ni bil. Citali smo o njem, da piše romane, ki i-roajo pri nemškem občinstvu mnogo vspoha in daga je nemški cesar že opetovano odlikoval kot reprezentanta optimističnega, svetovju ega nazirajnja Med sedanjo vojno pa je priobčeval v raznih nemških listih utise, ki jih je dobil na vzhodni in na zapadni fronti in mnogo imenovane dostojanstvenike, s katerimi se j,e pri teh posetih na frontah seznanil. Sicer so njegovi popisi vzbujali pri gotovih listih jako posmehljive kritike, vobče pa je dr. Ludovik Ganghofer postal poznan thjdi izven kroga svojih domačinov. Zato bodi zabeležena epizoda, ki se je primerila pri sodišču, v Mona ko vem. Dr. Ganghofer je bil na literarnem potovanju, to se pravi, študiral je tipe a la Wurzelsepp. Na neki postaji j» naletel na be-rolinskega odvetnika dr. Korna in prišel z njim v prepir, ker je dr. Korn rekel, da pridejo popotniki pri oddaji prtljage že vsi na vrsto. Dr. Ganghofer je na peronu prijel dr. Korna za ovratnik, ga malo potresel in ga potem imenoval: Schweinehund, Prolet, akademischer Schweinehund, Flegel, Idiot. Dr. Korn je pa bil mnenja, da teh priimkov ne zasluži,, ter je vložil proti dr. Ganghofer ju tožbo. Sodišče je obsodilo dr. Ganghoferja na 500 mark globe ali 50 dni zapora in na povrnitev vseh stroškov. Telesni ostanki Kare Mustafe prepeljani v Carigrad. Telesni ostanki znanega turškega velikega vezirja Kare Mustafe, ki je leta 1688 brezvspešno oblegal Dunaj in štiri leta pozneje umrl v Belgra-du, bodo prepeljali iz Belgrada v Carigrad Rojstna hiša kralja Nikite zgorela. V Njegušu v Črni gori ie dne 22. decembra zgorela rojstna hiša črnogorskega kralja N kite. Pohiitvo so re šili. Nemščina in angleščina. Na. dvoru cesarja Ferdinanda I. je bil obed. Skupaj sta sedela lokavi angleški poslanik Tomaž Mounton in pa cesarjev svetnik Ivan Lang. Ta se je ravno prav na glas ne-kai jezil; govoril je nemško, česar Mounton ni razumel. Nemščina Mountonu ni zvenela prijetno in za to reče Langu po angleško: „Vi ;Nemci ne govor de, temveč rjovete in grmite. Ko je Bog v raju- izrekel Adamu in Evi svojo obsodbo, mislim, da je to napravil v nemščini.“ Lang odvrne: „Tega ne vem! Če pa Vas pogledam in pomislim, kaj ste s svoj m jezikom že naredili in kako znate ljudi pregovoriti, se mi zdi, da sta kača v raju in pa vrag govorila angleško,8 Nameravano naročevanje časopisov po pošti preloženo. Poštna uprava je nameravala s 1. januarjem 1917 urediti naročevanje na časopise v Avst-ro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini na ta način, da bi se smelo naročevati na časopise samo po poštnih uradih. Poštno ravnateljstvo za Štajersko pa sed'aj javlja, da je nameravana sprememba preložena na poznejši čas ter da ostane glede naročeivanja listov vse pri starem. Dopisi. Maribor. Okrajno glavarstvo je razposlalo trgovcem v mariborskem političnem okraju za dobo od 23. decembra 1916 do 22. januarja 1917 večje množine sladkorja. Dobili so: Sv, Marjeta: Baumgartner 000 kg, Jager 65,0 kg; Pesnica: Ferk 600; Št. Lenart: Dimnik 450, Spitzy 4501, Sedminek 550, Zemljič 350, Breznik 100; Sv. Trojica: Golob 800, Cauš 800; Spodnji Porčič: Ceh 800; Sv. Anton: Ozvatič 650, Tušek 300, Markovič 300; Sv. Benedikt: gumenjak 1200, Škrlec 400, Zemljič 600; Sv. Jurij: Bauman 500, Wergles 500; Partinje: Siter 200; Žitnice: Fras 200; Partinje: Kramberger 200; Sv. Rupert: Lorber 700; Selčanje: Bauman 700; Cermlenšek: Golob 30,0, Rojs 300; Biš: Kurbos 200; Sv» Martin pri Vurbergu: Krajnc 1600; Sv, Barbara: Sabeder 300. Šauperl 600; Sv. Jakob: Sclmeeberger 700, 0-ravec 300, Arnuš 700; Ploderšnica: Schönwetter 600; Jarenina: Zwilak 1000, Kramberger 800; Pesnica: Likavec: 500; Vukovski dol: Jamernik 400; Kaniža: Pinterič 400. Reiterar 400; Sv. Ilj : Gasser 600, Plevnik 600, Svaty 500; Ceršak: Faleš 300, Hamer 300; Selnica ob Muri: Hercog 7,00; Plač: Skri-he 600: Zgornja Sv. Kungota: Wrus 300, Rojko nar sled. Vaupotič 800; Svečina: Smonig 1400: Sv. Ju- 1 rij ob Pesnici: Dobaj 300; Gaube 300, Klug 100. ! Sch nutzer 300, Strablek 200; Sv. Križ: Verdonik 900; Sv. DuJi: Peklar 400; Sv. Ožbolt: Lamprecht 400; Pekre: Sorko 500; Limbuš: Zemljič 500; Bistrica: Kasjak 500, Rotner 500; Ruše: Reigot 500, Kunčič 400, Leske 400, Mahorko 600, Seme 500; Puščava: Fiklnk 500, Kores 400; Selnica ob Dravi: Pinter 600, Jagrič 600, Golob 200. Kanzler 450;. G. Boč: Grušovnik 300 in Sterk 300; j a nžev vrh: Glar ser 300; Sv. Lovrenc: Kifer 250, Boldin 600, Jäger 600, Kukovič 700, Oder 200, Ranch 100, JuršniklOO: hala: Oder 200; Cinžajf}: Kjarhičjntik 300, Niki 100, Lešnikova parna žaga 100; Ribnica: Povoden 200: Rače; Bothe 500, Lašič 300, Sijanec 300; Sv. Marjeta na Dr. polju: Macun 1000; Podova: Novak 500; Mala Gorica: Milauc 450; Sv. Miklavž: PaukoSOO; Fram: Högenwarth 700, Kodrič 700, Zamolo 700; Dobrovci: Raunig 400; Slivjnica: Lob 800, Polajnko 800; Hoče: Lebe 1000, Polc 600; Laporje: Kro-šelj 500, Občina, 400.; Sv. Martin na Pohorju: Kos 1000: Smitsberg: Wernig 1200, Ratej 500; Križni Vrh: Wutte 788; Črešnjevec: Žitnik 1500; Makole: Ozebek 700, Košorok 700, Novak 600, Juršič 400 ; G. Polskava: Kartin 500, Navratil 400, Cizel 400, Ura-njak 300; Sp. Polskava: Sieherl 900, Lampo 200: Pragarsko: Tischler 80*0; Slovenska Bistrica: Ko-patscli 200, Löschnig 337, Omerzu 356, Pinter 623, Krautsdorfer 1016, Stieger 1097, Strassgüthel 300: Poljčane: Vodenik 1214, Žumer 283, Knaflič 187, Sima 216, Schweiz 304, Drofenik 954, Safsky 371; Studenice: Kaučič 995; Pobrežje: Ferk 300, Horvat 300. Marko 300, Mayer 300, Preehtler 300, Pobeschin 300. Majhenič 100; Radvanje: Lobnik 400; Razvanje: Kotz 200; Sv. Peter: Lorber 200; Presterai,ca: Ravnjak 600; Leitersberg: Pölzl 200, Kodrič 200, Lu-pinšek 200, Perko 200; Tinje: Rozman 350; Sv. Ven-česl: Skrbiš 500, Obenem se je tudi mariborskim trgovcem nakazalo večje množine sladkorja, za prebivalstvo iz kmečkih občin mariborske okolice. Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se bo vršilo meseca januarja 1917 obdačenje psov mariborskega. mestnega okoliša za leto 1917. Davek znaša za vsakega čez 4 tedne starega psa 12 K na leto in za vsakega nadaljnega psa 4 K več. Kdor ima dva psa, bo plačal 16 K, kdo tri pse 20 K itd,, letnega davka. Za pse, ki so namenjeni za varstvo hiš, pa znaša davek 8 K. Vsak, kdor ima psa, mora to laviti na magistratu v mesecu januarju. Maribor, m.sim uiagts .at iiazaanja, da so stare kartice za krompir za nadaljno nakupovanje krompirja neveljavne. Vsak, kdor bo hotel po Novem letu na mestni občini dobiti krompirja, moral oddati s are karte za krompir, se izkaz z družinsko nakupovalno kartico pri komisiji, Tždaja krušne karte v Hamerlingovi ulici in bo ts___ dobil nove karte za krompir. Dan in ura, ko se bodo izdajale nove karte za krompir, še pa nista določena. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočah priredi s pomočjo Dekliške Zveze dne 1. ja-nuarja 1917 ob 3. uri popoldne po večernicah in ob 7. uri zvečer v prostorih g. Vodenik (prej Rojko) I-,gro „Marijin otrok sem“, čigar čisti dobiček je namenjen v vojaške namene. Pridite! Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica yHočah sprejema še nadaljne podpise za V. avstrijsl rajno posojilo. Grušova. Pri skupnem lovu v Grušovl je n , bral g. M. V. dne 17. decembra za avstrijski Rdi križ 18 K od zbranih lovcev v gostoljubni hiši g. V. Verliča» Posnemanja vredno! Sv. Anton v Slov. gor. Začetkom tega meseca so nam vzeli iz zvonika tri zvonove. Ostala sta dva. Veliki, katerega so tudi vzeli, je bil težek krog 2500 kg. Zvonovi so bili novi, iz leta 1913. Sv. Anton v Slu v. g r. Na bojnem polju sta padla mladeniča Karol Kukovec iz Vanetinc in Ignacij Vršič iz Peščenega vrha. Oba sta bila prid na in uzorna uda Majine družbe in Mladeniške zveze. Beg jima bodi dober in usmiljen sodnik ' Sv. Križ pri Ljutomeru. Le doni zvon iz temnih lin ... ! Tako je pri nas pel in nas klical k polnočnici — veliki zvon sam; kajti preteklega meseca vzeli so nam 3 maDjše zvonove. Na lepo ovenčanem vozu poslovili so ee od nas tja na bojno črto v spremstvu č. domačih dveh dušnih pa stirjev in mnogo odraslih ljudi. Šolarji so pa zreč za njimi zaklicali jim v slovo: »Srečno, zvonovi!« Med polnočnico smo pa se začudeni razveselili, ko smo zagledali presv. Evharistijo v novem domovanju — v novi gotiški monštranci; na njej sveti se mnogo sv. podob in 176 dragih kameno v; res re dek umotvor! Hvala preč, g. župniku, da je z mi lodari dobrih svojih faranov (13.000 K) omislil sv. Evharistiji res tako prmerno monstranco. Ž njo je dobil ljubi Jezus prekrasen nov dom, naša dična cerkev dragi zaklad m farani mnogo duhovnega veralia in gorečnosti do presv. Zakramenta. Ljutomer. Zadnji čas so se vršile v našem trgu sledeče premembe posestev: Thurman-Severovo gostilno na trgu je kupil tukajšnji trgovec A. Krainz, Postružnikovo hišo na trgu pa trgovec F. Seršen,: Te dni je dobilo tudi posestvo in hiša pokojnega dr. Feuša, prej Duboisa, novega lastnika, namreč Filipa Seršen ir Podgrada. Učiteljica F. Nemetz pa je prodala svoje posestvo na Kamenščaku, oziroma v Ljutomeru, trgovcu Mihaelu Cimerman. Ljutomer. V trgu ni dobiti petroleja, pa tudi elektrarna je odrekla radi raznih popravil svojo luč. Imamo torej pravo egiptovsko temo. Kdaj že dobimo drugi boljši električni motor, bo nam znal povedati slavni trški občinski odbor in g. župan. , Ormož. Ker je v občinah Samušani in Cvet-kovci kuga-slinovka prenehala, se odslej svinjski sejmi v Ormoža zopet vršijo redao vsak torek-Tudi pasji zapor v okraju Ormož je pf e dican. Spodnji Dravograd. Uradni dnevi šentpavelskega sodišča v Spodnjem Dravogradu bodo I. 1917 vsak prvi četrtek v mesecu ojd M2, ure dopoldne do %5 ure popoldne v gostilni Rudolfa Domainga. Poljčane. V Gradcu je na posledicah vojske u-mrf v starosti 24 let poročnik Alfonz Zupanc, sin rajnega veletrgovca Andreja Zupainc v Pristovi. — Truplo prepeljejo v Poljčane, kjer se bo vršil pogreb dne 30. dec, Trbovlje. Ponesrečil se je v premogokopu 171etni delavec Alojzij Klemenšek. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je vsled raznih poškodb umrl Trbovlje. Dne 31, decembra priredi ob 3. uri popoldne telovadni odsek Orel skupno z Dekliško Zvezo večjo prireditev. Vspored: 1. Igra prvokrat dekliški tamburaški odsek. 2. Burka s petjem v treh dejanjih in dve spremembi „Lumpacij Vagabund.“ 3. Med prosto zabavo tamburata dekliški in orlovski tamburaška odseka, posamezno in skupaj, licitacija, šaljiva pošta itd. Vstopnina: sedež na galeriji 1.20 K, partèrni sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, stojišče 50 v Pridite, ker je čisti dobiček namenjen v prid Rdečemu križu, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zadnja poročila došla v petek dne Z9. decembra. Majnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 28. decembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina gcnerala-feldmaršala plem. M a c k e n s e n a: Zavezniške čete generala plem. Falkenhayna so prizadjale Rusom pri Rimnicul-S a r a t težek poraz. Sovražnik je včeraj še enkrat, južno-zahodno in južno-vzhodno od mesta poskušal se ustaviti in je napravil več močnih sunkov, da bi se rešil iz zagate. Njegove črte so bile na več mestih predrte. Sovražnik se je umikal, zasledovanje se je vršilo čaz Rimnieul-Sarat. Tudi na višinah severnc-zahodno od zavzetega mesta so se Rusi u-maknili pred bajoneti avstro-ogrskih in nemških čet. Včer a je bilo vjetih 3000, od pričetka bitke čez 10 tisoč sovražnikov. Armadna fronta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa: Pri S o o sme z ö in v gorovju iuihovzhodno narašča boj. Naši zrakoplovci so na tem, obmejnem prostoru sestrelili dva sovražna Far-man-letala in so prisilili dva druga sovražna zrakoplove a, da sta se morala spustiti na tla. Naše postojanke na ozemlju M e, s tic an e s ti so Rusi obsipavali s topovskim ognjem. , Airmadna skupina generala-ieSIdmarišaln pr':.;-a L e o p o,l d a bavarskega: Nič .novega. . italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojiš*«. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hčfer, podmaršal, Hajnovejle nemško uradno poročilo. Beroiin, 28. decembra. Francosko bojišče. Na posameznih delih fronte v Flandriji in ob kolenu reke Somme od časa do časa hud artilerijski Qgeuj. Maeedonsko bojišče. Severno-vzhodno od jezera D o j r a n je po močni artilerijski pripravi brezuspešno napadlo več angleških stotnij bolgarsko prednjo stražo. Kronanje v Budimpešti. V- četrtek, dne 28. decembra, ob 3. uri popoldne,-so prepeljali insignije za kronanje iz shrambe j v kraljevski grad. Ob ’43. uro popoldne se je zbralo l odposlanstvo državnega zbora v prostoru, kjer so bile shranjene insignije. Grof Aleksander Apponyi je odprl železna vrata dotične sobe. V sobo so vstopili kraljevski komisarji, odposlanstvo državnega z-bora ter varuha krone grof Szechenyi in grof Am-brozy. Plašč sv. Stefana so zložila in položili na železno skrinjo, v kateri se nanajajo druge insignije za kronanje. Vse to je nato straža, ki straži prostor, kjer so insignije shranjen® ter šest članov telesne garde prenesla v cesarjevo stanovanje v kraljevskem gradu in sicer v takozvano sobo sv. Stefar na. Cesar je v sprejemni dvorani pričakoval poročila, da so insignije prenešene v njegove sobane. — Nato je šel cesar v sobo sv. Štefana., kjer se je plašč sv. Štefana razgrnil na mizo. Državni notar jdr. pl. Drasche-Lazar je nato izročil cesarju ključe do s-hrambe insigniji Notar je prosil cesarja, naj izroči ključe varuhu krone. Cesar je ključe izročil grofu Ambrozyju, nakar se je železna skrinja odprla.. — Krono sv, Štefana in insignije so vzeli iz skrinje. Ko se je namestnik najvišjega državnega sodnika, grof Apponyi, prepričal, da je krona z drugimi i.n-signijami vred nepoškodovana, se je poslednji zar pisnik položil v skrinjo, državna znamenja pa so položili na krasno baržunasto blazino. Namestnik najvišjega državnega sodnika je še izjavil, da se bodo insignije za kronanje pustile po stari navjajdi v cesarjevih sobanah, da se preuredijo. To se tiče pred vsem plašča sv. Štefana, katerega bo cesarica Gita lastnoročno popravila. Insignije za kronanje ostanejo do dne 29, decembra popoldne v sobi sv. Štefana, odkoder se bodo isti dan ob 2. uri popoldne prepeljale v cerkev sv. Matija. Kralj Karel je potrdil izvolitev grofa Julija Ambrozyja kot varuha kraljevske krone in grofa Tisza kot namestnika palatina. © Cesar Karel o miru. Med pogovorom z odposlanstvom ogrske^, državnega zbora dne 27, decembra je cesar nagovoril tudi grofa Julija Andrassyja. Cesar se je prav živar hno dotaknil vprašanja miru. Izrazil je upanje, da bodo naši sovražniki končno vendar uvideli, da. nas ne morejo premagati in da nas bo naša mirovna ponudba vendar približala miru. Četverosporazumov odgovor. Italijanski list „Messaggero“ poroča, da bode četverosporazum na mirovno ponudbo četverozveznih držav o Novem letu poslal svoj odgovor. Nevtralne države za mir. Londonski „Times“ poročajo iz Washington a: Z vso gotovostjo sie upa, Ha se bodo Švedska, Nizozemska in druge nevtralne držav» pridružile Švici, da podpirajo Wilsonovo mirovno noto. Poročila iz južne Amerike pravijo, da vlada tam dokaj močno razpoloženje za tako |»odvzetje. V- Severni A-meriki velika večina javnega mnenja odobrava mirovno, goto predsednika. WUsona. Najnovejša poročila pravijo, da se nevtralne države v zadevi W'ilsonove note še niso izjavile, a da možnost take izjavo ni izključena. Kje je rumuoski kralj? Rumunski kralj Ferdinand se nahjaja sedaj a svojo vlado in družino v mestu Jassy ob ruski meji, kjer se je te dni vršil rumunski kronski svet. — Sklenilo se je, da se. bo rumunsko ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo premestilo v Petrograd, ostala ministrstva pa v Kijev. Kralj je izjavil. da za svojo osebo ne more več kot mesec dni u-živati gostoljubnosti Rusije in da nameraiva nato čez Skandinavijo odpotovati na Angleško. Kraljica Marija je z otroci dospela v Petrograd in se je nastanila v carjevi palači. Upanje kralja Petra. Srbski kralj Peter je te dni obiskal srbske čete v Bitolju, katerim je zatrdil, da je zaseden je Bi’ tolja prvi korak do zopetne ustanovitve cele Srbije. Rešitev cele Srbije se bo izvedla letošnjo spomlad. Na mir se more od srbske strani misliti še le tedaj,-ko bo srbske, zemlja očiščena Sovražnika, Srbija bo za- svoje žrtve bogato odškodovana. Tako upanje goji sedaj bolni srbski r- kralj Peter, Posojilnica v Mariboru (Hamdni d&mi sprejema prijave xa peto avstrijsko vojno posojilo ter daje potrebna pojasnila vsak delavnik od 8 de 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoMrv 7t« Ranjeni» padli in vje-ik mm. Domobmuaki pcnpulk Štev. 20: Padli Ö as t ni ki: Krepek Franc, kadet, Maribor; ’ Treutler Gustav, poročnik. Mrtvo m o S t v o : An tie ' Janez, poddesetnik, Brežice; Brglez Jakob, Ptuj; Eiehberger Robert, častniški > sluga, Ponikva; Feldfin Anton, poddesetnik, Skofjavas, Celje; Gole Jožef, četo vodja, Radgona; . • Hard Janez; Hiter Janez* Mari,bor; Jauk Franc, Jerman Edvard, Studenci; Kaukler Janez, poddesetnik, ffošnica; Kežman Franc, poddesetnik, Sv. Ilj; Kolšek Anton, Celje; Korošec Jurij, desetnik, Slovenjgradec ; Korošec Janez, Maribor, Sv. Jakob; Kostej Simon, desetnik, Spodnja Novavas, Maribor; Križaj Mihael, Brežice; Krofi Martin, Sv. Stefan, Celje ; Kropej Alojz, poddesetnik, Konjice; Kumer Janez, Radgona; Ledinek Karol, Kamnica; Lovec Anton, Laže, Konjice; Mört Janez, Slovenjgradec; Moškon Ervin, desetnik, Slovenjgradec; Pobratinšek Jožef, Zrkovci, Maribor; Polanec Janez, J arenine,, Maribor; Potisk Ljudovik, Pretrež, Maribor; >*- Retužnik Franc* Konjice; Schober Ljudovik, desetnik, Pesnica; Selič Prane, Celie; Sixt Rudolf, četovodja, Gornja Radgona; Sorko Avgust, Spodnja Polskava; Tišlarič Avgust, Ptuj ; Tofani Jakob, Sv. Lovrenc. Celje; Zelunšek Florijan, Start trg ; Vertovšek, Anton,, poddesetnik, Brežice; Vodišek Janez, Marijd-Gađeo, Celje; Vutolen Anton, Ptuj, Zitale; Vele Leopold,, Maribor ; - ■> Z vel bai- Martin, Brežice. Lovski bataljon štev. 20: Ujeto mo 6 tv o: Blažič Štefan (Rusija); v Jakomin Jože! (Rusija); Kodrin Martin, Brežice (Rusija); Kornik Ja-nezt Maribor, Sv, Jurij (Rusija); ;<■■■: Lezovšek Ludovik, Konjice (Rusija); a ^ Lužin Janez (Rusija); Legiša Anion (Rusija); Retužnik Janez, Konjice (Rusija); Skok Anton (Rusija). Razni: Ujeto moštvo: Ciglarič Jožef, Ptuj; Jazbinšek Martin* četovodja, Brecce (Rusija, Srjetensk); . : ;v:. Kac Jožef, pešec, 27. domobranski pešpolk; Kelhar Janez, pešec (Rusija); rt Limovšek Anton, Maribor (Tjumen, Rusija); Neuwirt Franc, poddesetnik, Radgona; Pajtuh Anton, desetnik, Brežice; ;r : ; Pišnik Frane, Ribnica, Maribor; ■ rt;‘^,.g Pezdirc Matija (Rusija); Polenšek Mihael, Konjice ; Riegler Ivan. (Rusija) ;• Sinko Karol, Hoče ; Skuk Franc (Rusija.) ; Sinkovič Antön (Rusija); Schrei Anton, Radgona (Rusija) ; Stoiser Ožbolt, Radgona; Temer Janez, 152. Črnovojniški bataljon, Sv, Peter, Brežice (T'aggia, Italija); Vehovar Leopold, Šmarje (Rusija); Žitnik Anton, Brežice (Rusija); Čop Lovro (Rusija); Hudovernik Valentin (Rusija); .Turšič Simon, Maribor (Rusija); Ravtar Janez, Brežice (Rusija); Šegula Štefan, Ptuj (Moskva, Rusijp); Jug Franc, Slivnica, Celje (Rusija); - -Žnidarič Jakob, Ljutomer. Sevšek Vinko, Sv, Janž; Svetina Janez (Rusija); Strahovnik Janez, Dol (Ufa, Rusija); Jug Matija, Hošnica (Moskva, Rusija); S točki Leopold, Slovenjgradec; Pešec Frano (Alatyr, Rusija); Schwarz, Janez, Ptu; (Spaskoje selo, R(e»an, Rusija);- "' * v'rt Spain (.Spora) Franc, Braslovče (Kijev, Rusija): Stajnko J ožel, Ljutomer (Perovak, Rusija); Stern Peter.; Maribor (Seras, Rusija); Strašek Jožef, Šmartno, Celje (Rusija); Vizjak Karol, Radgona (Rusija); Kudrun Franc, pešec, Slovenjgradec (Jelabu-ga. Rudija) ; - Listnica uredništva, Trbovlje; Zakaj ne navedete imena dotičucga odlikovanca. Brez imena ne moremo objaviti. — Ivan Stražišuik: Leonova dražba ima svoj sedež v Ljubljani. Svoj pristop lshfco javite družbi potom dopisnico. 'm IVovo leto 1017 želi č. č. duhovščini in vsem svojim cenjenim odjemalcem Frani® Duhek, svelar in meditar & Mariboru, Viktringholova ulica. Ireèno doto leto vsem svojim c. odjemalcem želi Anton Ertl, čevljarski mojster v Mariboru. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spomiaskilT pTdšč, kà-kor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski nagemu slovenskemu urneiniku-podobarju in poziatarju tiranu Soj6 Maribor, Reiserjeva ulica št, 26. Na Kalvarijo! 30 Križevih potov. Ljudska izdtga. SpVai F:ané. Ser. Šegula. Mala 8a. 640 »tiranij. Pregled vsebine: 1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p, sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. —• 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih mdž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za dražbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice i obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 26. Za postni čas — 26. S. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa1' vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenja Jezusovem, pesmi i, t- d. Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sr. Cirila predložiti na ogled ; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih Težavah: 1. z rudečo obrezo za K 250, 2. s zlato obrezo za K 3 20. 3. krasna izdaja za K 3 50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti narodi, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ■■■■■sum« I Stare cape In cunje j kupuje po visokih cenah, vsako množino, Janko ! Artman, Št. Jur ob juž. železnici. 764 MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora r. z. z n. z. obrestuje od 1. januarja 1917 naprej do preklica navadne hranilne vloge po 4%, vloge proti trimesečni odpovedi pa po 47*% . Maribor, 27. novembra 1916. Načelstvo* 763 Naročajte in razširjajte „Stražo1-! 00000 Triglasna pesem ,,Y strelskem jarka“ s: z lepo naslovno sliko u se dobi pri njo skladatelju A. Koat-Ju šolsk. ravnatelja v Središču ii v vseh slo* knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod. Pri večjem naročila znaten popast. WWfà Ljubljanska kreditna banka naznanja s tem, da je vsled izpremenjenih razmer na denarnem trgu primorana počenši s 1. januarjem 1917 znižati obrestno mero pri vlogah na knjižice od 4 Va % 110 4 pro anno. ia sicer pri oentrall v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Golovcu, Testu, Sarajevu, Gorici, sedaj v Ljubljani in Celju. Vlagatelji, ki bi jim znižanje obrestne mere ne ugajalo, lahko svoje vloge do tega časa dvignejo. Ljubljana, dne 2. decembra 1916. Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci Kdo noj jemlje Sirolin ? i Vsak, ki trpi na frsjnem košiju. i & Vodu4ljtvi,kof«Hm3trofK»en«fao lažje Je oOvarova« ««boiMnlnegolotdrwdlf. j olahča naduho* , X Osebe s kroničnim kaferom brenhijev, [ a. Skrofuznt otroci.pri katar» učinku*« Sirof Ih- ki s Si rol» n om ozdrave. » i uoodnim vapahom naapktànl počufak «s. Gobe. ICupim ■mako množino Imm® posušenih g»b (gi^ banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem pgsuietHE torke, brezovke, žemljarice, jelenovke, imdiéartee ali romene ježevke, medvedove tace, laške lesiéke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, golobarke, štorovke itd. sploh vse u&tae Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Ekspert gsb“ v Konjicah St 62, Štajersko. — P. S. Prima» aa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst. tn Kniigama, umetnine le Himliiilija, Goričar & Leskovšek Celie trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča . trgovcem in preprodajalcem velikansko febero dopisnic XX po raznih cenah. XX Za fl&stilniiaria: Papirnate servijete vsted novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema kot oficijelno mèsto prijave na 5. davka prosto avstrijsko vojno posojilo pod vsemi zakonito dovolfeninii ugodnostmi. Rok za snbskripcijo od 30. nov. do 10. decembra 1916. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju reeistrovana zadruga i neom. mmm, m m m m Obreituje Hranilne «iona ral Dale poselila Urada® ure a »I 0 na vknjižbo, na osebni kredit in oa tastava *fr 1« 0 vrednostnih IMA' pod zelo ugodnimi pogoji. * «*■*• «■* delav!,ik °6 *• M 12 od dneva vloga do dneva szdiga. ProSnje za vkniisbo, dete posojilnica brez- dopoldne. Bentni davek plaèa post jilnica sama, plačno, stranka plača le fcoleke, .pasoiiinica daje tudi domače hranilnike»* m m m m v lastni hiši (Hotel .pri balam volu* 1 v Celju, Graška casta 1. nadstr. . ................ Intelaiali In «uofafk: Konaarclj „Strete,* đdgovoenj srednft: Katarine Stapan, 3Bak ästen« n, OMI* m VujVeii