162 številka. Trst, v nedeljo, 12. junija 1904 Tečaj XXIX. HT Ithaja rmuk dan ••dl ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. ■tzse številke ne prodajajo po 3 sovi. (6 s to trn k) * mnrgii tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Olji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, fet. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeatu itd. In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", Meiln piccolo štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. Ca»o oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 bron, 3 mesece 6 kioi. Na naročbe brez doposlane naročnine so jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsircnkevaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torro b&anoa itv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laitnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon-orcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca štv. is Poštno-hraniluien \ račun št. 841.6V2. Mo-jpsto TDjna. (Brzojavne vesti.) Iz Mukdena. PETROGRAD 11. »Ruska brz. a*en-tura« sporočila dane« iz Mukdena : Med tukaj živeč'mi Kitajci s j trdovratno vzdržuje govorica, da traja ž3 štiri dni pri Port Ar-turju silni boj in da so imeli Japonci znatne zgube. Govori se tud , da bo imeli Japonci nove zgube na morju. Vesti iz Port Arturja. ČIFU 11. (Reuterjev biro). Izpišem, ki ho dospela semkaj od inozemskih trgovcev iz Port Arturja, je posneti, da so bile ruske oblastnije naprošeue, naj dovoli norvežsemu parniku »Sentie«, da odpelje iz Port Arturja vse inozemske nevojake. Pričakuje e«e, da oblastnije tej prošnji ugolijo. Ta prošnja dokazuje, d* je izhod iz lake Š9 odprt, ker je norvežka ladija velika. Posvarilo časniku. PETROGRAD 11. Minister za notranje stvari je že v drug'č posvaril list »Peterbur-skaja Vjedomosti« radi neosoovanega vznemirjanja javnega mišljenja z objavo, da so se moskovski kapitalisti v znatni meri vdeležili japonskega vojnega posojila. Neosnovana vest LONDON 11. Kakor poroča iz Carigrada »Rauter ev biro«, je turška vlada proglasila vest, da ie Turčija baje dovolila ru^ki črnomorski eskadri prehoi skozi Dardanele, za popolnoma izm šljeno. Ruske čete v Koreji SE U L 11. (Reuterjev biro). Ruske čete, došle iz Kopkana, so zasedle malo mesto v bližini Kopsana. Vsi kozaki ee umaknili severno od Hamhecgi. En del se nahaja še v Šecengu. Japonci na poluotoku Liaotong. PETROGRAD 11. Na poluotoku L ao-tong so se umakndi Japonci 20 kilometrov južno od Vafontlana, kjer se pomnožujejo. Prodiranje ruskih čet proti jugu nima namena rešiti Port Artur, ampak le nadlegovati armado generala Oku in varovati železnico. Iz Takušana. LONDON 11. Kitajc:, ki eo prišli iz Takušana v Čifu, ho poročali, da se je japonska armada, ki Be je v minolem mesecu v Ta kusa li u izkrcala, nazaj tja vrnila. Kitajci sg menili, da so bili Japonci poraženi, vendar v Ćifu se sodi, da je ta povratek Japoncev le zvijača. PODLISTEK. 6 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. II. »Primi se !< mi je zaklical Peter in že .e bil tu velikanski val, ki nas je takoj pokopal pod svojo vodo. Ko je ta sel mimo, ^el je drugi in tretji; dobro Bmo se mo-" ii držati, da nas valovi niso odnesli. Veter aas je v kratkem zanesel prav ob južno polje, se je raztezalo neizmerno daleč na vse ani. Prav cb tem polju smo plovili z vero hitrostjo, ker 03 Jasačniji delali na vso m č, da bi prej prišli iz nevarnega položaja. »Zdaj je konec! Gospodine pomiluj !« Jasačniji »o potegnili vesla iz vode, opri -jf se vrvi, s katerimi je bil zvezan plav. £^£ledal sem velik val, visok kakor h ša, ki se je podil proti nam. Veter je bučal, led je nami hreščal, plov stokal in ječa), voda P& je grozovito šumeč hrumela nad nas. Iz f*-a»steg« grebeon padala je voda na nas in kosci ledu so leteli na plov. Jeden tak večji me je zadel na glavo, da sa mi je kar Iz-pred Port Arturja PETROGRAD 11. „Ruska br/. agent." je sporočila včerai iz Mukdena: Obstrelja-vanje obiež a med Sjunečenom in Ka ču po japonskem broiovju je pričelo 7. t. m. in je trajalo oba naslednja dneva, ne da bi prizadelo kako škodo. Japonska armada se bliža Port Arturju. LONDON 11. Is Cfu a so brzojavili : Po dvodnevnem hudem boju eo zasedli Japonci Vangtao, odkoler so bombardirali port-arturske utrdbe. LONDON 11. Iz ruekega glavnega stana v L aojangu b;> došle včeraj sledeče vesti : General Kuropatkin pričaku e pomoči. Ko dobi pomoč, prične prodirati od Liaojanga in tedaj je pričakovati zelo važnih dogodkov. Vzdržujejo se govorice o bitkah na kopnem in na morju, ki §t* Be vršile pri Port Arturju. Gotovega ni ničesar zsanega, razun da se japonski poskus ni posrečil. Ogrska državna zbornica. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 11. V nadaljni razpravi o peticijah glede vinske klavzule je naglašal ministerski predsednik grof Tiaza, da se ne sme povdarjati izključno carinsko varstvo, ampak vlada in javnost se morata potruditi, da zavarujeta pogoje glede izvažanja ogrskega vina. Vlada bi grešila, ako bi neposredno pred pogajanjem z italijansko vlado glede obnovitve trgovinske pogodbe z nepremišljenimi irjavami onemogočila sklep pogodbe, ki bi zadovoljil obe stranki. Radi važnih na-rodno-gospodarsk.ti koristi dežele je želeti, da se sklene pogodba z Italijo. Italija ima morda pri tem še večje koristi v nevarnost . Ministerski predsednik upa tore , da se pogodba sklene in sicer ne da bi naše opravičena koristi trpele. (Živahna pohvala na desni.) Zbornici je z veliko večino sprejela predlog peticijskega odseka, da se V3e peticije nanašajoče se na odpravo vinske klavzule iz-roČe vladi. Ob enem je odklonila sklepni predlcg, da naj vlada te peticije pri razpravi o carinski pogodbi uveljavi in da naj ne odjenja od vinske carinske postavke, ki jo je sprejela v carinsko tarifo. zopet pojavili dolgotrajajoči napadi in težko dihanje. Atentat na ruskega odposlanca. BERN 11. (Poročilo Švicar, brz. agent.). Početnik atentata na ruskega odposlanca se imenuje Iinicky. Zii se, da je umobolen. V minolem letu je Itnicky potoval v Darm-stadt, da razloži rsebno carju svojo stvar. O tej priliki mu je baje carjev tajnik obljubil, da predloži njegovo prošojo carju. BERN 11. »Švicar. br^. agent.« je zvedela, da je ruski odposlanec prebil mirno noč. Mrzlica se ni pojavila. Nevarnost je seiaj odstranjena. Nadvojvoda Friderik na Angležkem. LONDON 11. »London Gazzette« je priobčila, da je kralj podelil nadvojvodi Frideriku vojaški veliki križ bathovega reda. LONDON 11. Nadvojvoda Friderik je odpotoval danes ob 10. uri predpoludne. Princ Valcški in vojvoda Connaught sta ga spremila do kolodvora. Iz Beligrada. BELIGRAD 11. Danes predpoludne je bil v cerkvi sv. Marka na starem pokopališču parastos (obletnica) za pokojnega kralja Aleksandra in kraljici Drago ter njuna brata Lunjevića. Parastos ste naročili seBtri pokojne kraljice Drage. Carkev je bila natlačeno polna. Službi božji ni pris:Btvovala nobena političaa oseba. .Trgovinska pogajanja. RIM 11. „Agenzia Štefani" je zvedela, da se pričakuje, da pridejo avstro-ogrski posredovalci radi trgovinske pogodbe dne 20. ali 21. t. m. v Rim. Vihar. BOMBAY 11. Tukaj je nenadno pričel razsajati monsum (vihar). Nesreča v rudniku. MOST (na Češkem) 11. V rudnik „Princ Evgen" je udrla sinoči ob 10. uri voda. En rudokop je mrtev. Za mesto ni nobene nevarnosti. Brzojavne vesti. Požar. LVOV 11. Ie Turke so brzojavili, da je sinoči tam pogorelo v notranjem mestu 90 h;š. Nad 10U0 ljudi je brez strehe. Bolezen s škega kralja DRAŽDANE 11. S;anje kralja Jurja je bilo tudi včeraj povoljno. Po noči so se pa posvetilo in takoj sem izgubil zavest. Krčevito sem zgrabil za vrv, a tu nas je voda že zagrnila. Koliko časa sem ležal v nezavesti, ne vem. Saratin mi je pozneje povedal, da me je nenadoma zapazil na tleh ; hitro me je dvignil in mi obvezal glavo, Kjer mi je na sencih tekla kri curkoma. Ko sem se zavedel smo bili že blizu brega. Ledeno polje na južni strani se je približalo severnemu in vsaki trenotek bi morali trčiti Bkup. In res, kmalu amo začuli za sabo grozen, glušeč pok. Led je sade1 ob led; voda je brizgnila kvidku kakor vodomet, veliki ledeni kosi in cele plošče letele so v zrak ; vse je bilo zavito v voioi dim in ledeni prah. V tem se je stresel plav ; na bregu smo bili. Peter je prvi stopil na suho in vskliknil : »Gospod, hvala ti — rešeni smo !« Stopal je počasi, opotekaje se kakor da je pijan. Jasačniji so odvezali konja 111 stopili smo na suho; potem so potegnili plav na breg in privezali vesla in drogove nanj. Jasačniji so poiskali prostor za tabor. »Ali bomo tukaj taborovali ?« »Da, je odvrnil Peter in omahnil nazaj. Vjel sem ga v naročje, da ni padel, spustil ga nalahko na zemljo in mu odpel kožuh. Iz rane na prsih je bruhnila kri; ko sem mu Aleksej Nikolajević Kuropatkin. Ves svet gleda napeto pozornostjo na vsaki korak vrhnega ruskega vodje in za-povednika v Mandžuriji. Aleksejevu Nikolajevima Kuropatkinu je poverjena usoda ruske vojake, ki čelo v čelo stoji pripravljena proti rumenm Japoncem. A kako je enamenita ta vojna, ki jo slovanski Rusi vodijo z Japonci, je vidno iz tistega Bilnega interesiranja, ki je izobraženi svet razdelilo v dva markantna tabora : v rusofile in japonofile. Orni oblaki strelnega prahu vijejo se rano obvezal, položili smo ga k ognju, ker ga je jako zeblo. Zvečer ga je pričela tresti mrzlica; vso noč je grozno bledel. Vpil je svojim JasaČnijem : Hej vrli Uiusi, napadite, pobijte jih psa! Proč z vami, proč v črti prokleti ! — Ha ! prav ti je izdajalec, da te je zadela kroglja Tungutova, prav je to plačilo za Kurzuk. Kejto ! Tristo jih je bilo vrlih bojnih tovarišev in jaz sem jih izdal, jaz ! Nu, proklet sem! Pobijte me ! Na, tu so moje prsi, vdari, bij!« In že si še pričel odpenjati kožuh; :n da mu nismo ubranili, strgal bi ai obvezo 2 rane. Proti jutru se je pričal smrtni boj. Ob solnčnem vzhodu je umrl. Jasačniji so nesli njegovo truplo na plav in odpluli so na jezero z mrtvim tovarišem. Dolgo še je veter donašal k nama njihove žalostne, monotone pesmi, ki so jih peli na čast umrlemu tovarišu. Po kratkem odpočitku sva se odpravila tudi midva na pot. Zasedla sva konja in od-jahala v sireri proti Barguzinu k Amderju, kjer sva mislila loviti. (Pride še.) nad Port Arturjem. Junaška ruska posadka v tej danes glasoviti ruski vojni luki na daljnem Vztoku stoji ob svojih topovih in puškah dan in noč. Človeška zloba in zavist je že mnogokrat zaželela pad Port Arturja. Zlohotni neprijatelji Rusov in Slovanstva proglašajo od časa do časa lažne poraze Rusov, a še lažneje zmage Japoncev. A ne-krščeno novinstvo, katerega predstavi telj i sanjajo in žive v večnem razburjenju, ker se boje, da bližnji dogodki razkrijejo njihove laži in izmišljotine, dvigajo bolj in bolj svoj neprijateljski glas proti junaškim Rusom. Nu, ne koristi jim. Ti lažnjivi novinski proroki se zadušijo čim prej v lažnjivi 'mlaki svojih brezobraznosti. Veliki dogodki na bojišču, ki se skoro uresničijo s popolno zmago ruBkega orožja, iztržejo lažnjivim novinarjem njihove objestne jezike in zmrvijo njihova v žolču namočena peresa. Kaj vse se ni govorilo, pisalo, ugibalo, prorokovalo in trdilo ? Čeaa niso neprijatelji Rusije in Slovanstva poskušali, da bi njo in njene brate očrnili in omrazili pred civiliziranim nealovanskim svetom ?! Kolike hvale in čudesa o morali in izobraženosti Japoncev niso vlačili v svet na škodo Rusije in Slovanov ? Resnica in pravica moreti biti potisnem in vračani za kak dan, za kak teden, za kak mesee. Ali za tem prihaja oni veličanstveni čas, v katerem svetli žarki božjega solnea obkrožavajo svojimi jasnimi kolobarji resnico in pravico v vsej njijini veličini in vernoBti. To in tako se začenja dogajati in uresničevati sedaj na ruskem bojišču v Mandžuriji in v Koreji. Še nikdar ni svetovna zgodovina zabeležila do danes tako velikega primera političnega in gospodarskega samoubojstva, kakor ga zapiše v svojo knjigo o bednih Japoncih.' A za to samoubojstvo se bodo morali Japonci zahvaliti kulturnim državam v Evropi in v Ameriki. Ko se razbrzdanemu in objestnemu detetu daja v roko polna puška, tedaj so nesreče, ki se je dogodila s puško, več krivi oni, ki so dali detetu puško, nego-li dete samo. Ali vendar mora le ono dete samo pretrpeti vse posledice tuje lahkomišljenoati ali zvijačnosti. Nočemo se Bpuščati v modroznanske in Btrategične razprave glede pozicij obeh vojsk v Mandžuriji. Naš zdravi razum nam predstavlja sliko vojne sodanjosti Rusov in Japoncev v Mandžuriji vsporedno s sliko iz bližnje minolosti, odkar se je vojna začela. Toliko prošlost, kolikor Bedanjoat rusko japonske vojne uverava nas o neizogibni bodočnosti, v kateri se završi ta vojna. Ž9 danes slutimo katastrofalen poraz japonske vojake. Ali vendar priznavamo, da bo se Japonci pokazali pred očmi vsega sveta kakor izvrstni in hrabri vojaki. Ta svojstva jim priznavajo v polni meri in z vojaško pravičnostjo tudi Rusi sami. Mi smo že enkrat, pred tremi meseci, hili omenili v tem listu, da utegne Rusija v Tokiu diktirati mir. A rekli smo to ra7«o v onem kritičnem času, ko je imela Rusija v Mandžuriji le ie povsem neznatne vojne sile, doSim je JaponBka s pretežno močnejimi vojnimi kontingenti toliko na kopnem^kolikor na morju potiskala rusko vojno mc~-Port Artur je pretrpljaval najhuje vojne napade z morja, dočim so Japonci na reki Jalu s petkratno močnejimi silami prekoračili Jalu in šli na Fengvangčeng. Japonski general Ku-roki je bil slavljen kakor zmagovatelj Rusov. Nakajeni hvalospevi ruBofobskega novinstva proglašali so Ruse kakor premagance in govorili, da je zmaga Japnnske gotova, neizogibna stvar. Aleksej Nikolajev: d Kuropatkin je po svojem prihodu iz Petrograda v Charbin — molčal. Iz-prva Be ni vedelo o njem skoro niti tega, kje je. Kamo-li : kaj misli, kaj hoče ! Rusofobski svet se je posmehaval temu ruskemu vojskovodji. Mejtem je on v Liaojan-u pripravljal, gradil in dovišaval oni plan svoje trategije, ki ga je zamislil in utrdil že v Petrogradu. Ta človek je stojičnim mirom prenašal napade in kritike rusjfobskih ne-mirnežev v Evropi in v Ameriki; a ni se brigal ni za zbadljaje, s katerimi so ga poče-ečali politični in vojaški nevrasteniki tudi v sami Rusiji. Aleksejev Nikolajev c Kuropat-kin je vedel dobro, da pride dan, ko bo on po zvršenem svojem velikem vojniškem delu mogel s sarkastičnim smehom na licu pogledati v oči vsem. Oni Port Artur, katerega v Bvojih nervoznih halucinacijah zlobni neprijatelji Rusije vidijo padati skoro vsak dan, ta Port A rt ur pokoplje pod svojim zidovjem ;n v svojih minirsnih morskih vodah najlepši človeški materijsl lahkomišljenega Japana in uniči njegovo blagostanje in njegovo bodočnost. Okolo Port-Arturja nastavljena je Japonaem po Aleksejevu Nikolajevieu Kuropatkinu past, ki jo je on vešče zamislil in is vel. Kuropat-kin se svojimi 250.000 vojniki v Liaojanu, in 50.000 ruske pesadke v Port Arturju® glavne sile poslal proti Kuropatkinovi glavn armadi ; pretrgal bi bil vse zveze severno od Mukdena ter prisilil nasprotnika v odločilno bitko. Izid te bitke ne bi bil dvomljiv iz ozira na japonsko premoč. Japonci bi bili zadobili Mukden in Port Artur, ker bi bilo m nilo več mes?oev, dokler bi 89 zamogla okolo Harbina zbrati dtuga iuska crmada, in ozem Jje severno od Mukdena jo lahko braniti. Sedaj si zamoremo samo misliti, da imajo Japonci morda pred seboj kako veliko diplo-matično akcijo pretežna važnost:, ker je res neverjetno, da ne bi broiovje in armada več harmonično sodelovala. Mjrda mislijo Japonci — tako zaključuje angležki list — pi i vabiti Kuropatkina na jug. Sicer bi morali sklepati, da si hočejo Japonci ob 11. uri napraviti zlat most do miru! ster za trgovino Hieronvmi je izjavil, da se sedaj vrsć tozadevna pogajanja ter da ne more priobčiti podrobnosti, vendar zamore dati v tem pogledu pomirljiv odgovor. Meja med Bolgarsko in Rumu n s k o. Iz Sofije poročajo, da sta se Bolgarska in Rumunska sporazumeli o pre-pornem vprFŠanju radi mej na donavskih otocih. Po tem sporazumu pripadajo otoci na desni strani plovne črte Bolgarski, oni na levi strani pa Romunski. Bivši italijanski minister X a s i. Z Reke javljajo: Sumi se, da se ubegli italijanski minister Nasi nahaja na avstrijskih ali hrvatskih tleh. Redarstvo poizveduje. Iz Armenije prihajajo poročila o novih turških grozovitostib. Turki s> več dni obstreljavali in zavzeli mesto Sasun, kamor se je zateklo prebivalstvo 45 vasij, ki so jih Turki požgali. Tisoče žensk, otrok in starčkov so Turki pomorili. Bolgarski begunci. Glasom uradnih izjav turške vlaie, se je dosedaj povr- eaka, da v družbi z generaloma L'nevičem' ... .. . u . , ic ReoneDkampfom naval, kak„r eieKeDtar,„ i F'"anc.jelna nagodba med Hrvatsko vihar na neprijateija, ki, predvidjajoč danes, j 09rs^O. kaka usoda ga čaka, hoče z živimi glavami Opozicijonalni madjarski listi besne in nilo 7^G7 makedonskih beguncev, svoj h vojakov Lui ob trde zidine Port kriče grofu Tiszi kakor da je vao Madjarijo i Armaden škandal v Belgiji. Aiturja in žrtvovati po i rjimi bodi tudi 50 prodal Hrvatom z financijelno nagodbo, ki I5 Bruselja poročajo, da so trdnjavske vežbe, ti=oč* svojih vojakov, samo da doseže imagi- 8ta ravnokar sklenili obe regnikolarni de- ki so se pred nedavno vršile, dokazale, da Hi;roi vspeb s padom Port Arturja. Voiniški putaciji. Drugi madjarski listi, ki so bolj niso niti utrdbe pri Bruselju za rabo, niti mement pnkpzuje se veličanstveno. Japrn^ki blizu vladi, in ki so v tem svojem Bvojstvu da so dovolj preskrbljene s topovi, streljivom Mika "o Mucunit3 pošilja svojega najboljega vezani izbirati bolj fine, diplomatske izraze, in baterijami, čeravno je bilo vedno za to generaia in vojskovodjo Vamagata - ODega naglašajo le, koliko razloga da imajo Hr- določenega dovolj kredita. Vojaški in uradni istega, ki je v kitajsko-japonski vojni 189-4. vatje za zadovoljnost, kajti Ogrska da se je krogi so radi tega zelo osupneni. zapovedoval japonskim četam v Mandžuriji, izkazala zopet enkrat pravo mater svojim Miniaterstvo Combes. Dne 7. Ta starček, ki ga tlačijo leta starosti, ne ide otrokom ! t. m. je minolo 2 leti, odkar je prišlo na z raj več m veseljem na krvavo svatbo — na Ogrska.... mati nemadjarskim plemenom vladno krmilo francozko ministerstvo Com bojišče. Ta starček Be menda boji v svoji — ni slaba šala to! — Nu, ta krik ne more besovo. To ministerstvo se izredno dolgo duši, da bo bojna slava, ki je ovenčala nje* varati nikogar. Svet naj ne vidi, da so kaj drži. V tretji republiki so doeedaj samo 3 govo glavo z lovor vencem v vojni japonsko- dobili ; zato kriče, da s<» le dali ! Stvar je ministri-predsedniki, dlje časa službovali in kitajski, uničena v tem velieanstvenem rusko- vendar jednostavna ! Ako je res, da morajo sicer : Ferrv, Mčline in Waldek-Rousseau. japonskem boju. Madjari toliko žrtvovati za Hrvate, da mo- Najdlje Ee drži minister za zunanje stvari Kuropatkin in Vamagata sta stara znanca rajo — kakor se glasi tista običajna fraza — Delcasse, kateremu je to področje poverjeno in prijatelja. Kuropatkin je bil gost Vamagate v Hrvatsko vzdrževati, potem pa res ne vemo, že šeBt let. Tokiju. ^ amagata neizmerno ceni Kuropatkina zakaj Be nočejo financijelno ločiti od Hrva- in njegove vojniške kreposti in vrline. Ya- tov, kar bi storili tem laglje, ko vedo, da bi i DnCVIlC IlOViC 6 magata zna, kaj Kuropatkin hoče in more. jim Hrvatje ne delali nobenih zaprek ? ! Ko ^ v A Kuropatkin, ki danes v Mandžuriji pose- že obojni zatrjajo, da trpe krivico in da go- v tastllim cliUlOUl »Slavjanske duje numerično pretežnost vojne sile, ki pa spadarski krvave ob sedanji fioancijelni skup- Čitalnice« bil je imenovan na sinoč- ee raBte bolj in bolj od dne do dne — nesti, bi bila — bi rekli mi — ločitev naj- nem občnem zboru istega društva, znani mora izvojevati zmago po sodbi in proceni jednostavneja, najprimerneja, najlogičneja in rodoljub in 32 letni član tega društva vseh vojniŠKih strokovnjakov, in tudi Tarna- tudi najpravičneja rešitev teh večnih sporov radj nje Agra- Friderika P a u 1 i-j a računarskim re- mer Tagblat.U pa izjavlja, da so Hrvatje videntom, računarskega jazistenta Adolfa doživeli naj britke je razočaranje, da ta nova Viktorja M a r i n s c h e g a računar-nagodba ni le slaba, marveč najslabša, koli-!ekim cfisijalom in računarskega praktikanta kor jih je bilo sklenjenih do.edaj. Najslabša Cezarja P o 1 1 i j a računarskim azi- v političnem pogledu, ker ne le da ni od- 8t©ntona* pravila nobenih dosedanjih nezakonitosti, am- In ™petna prošnja do si. C. k. pošt z brati Rus, mogli vsklikniti ono italijansko : , , marveč novo kršenje državne ne§a brzojavnega ravnateljstva. Iz megli o, chi r i d e V u 1 t i m o ! j indi viduvainoeti in Baffiostalnosti Hrvatske KoPrive na Kra8U' ZoPet 6m:> tu m PonaV" ter še huje priklopljenje na Ogrsko. A v 13amo Pr0ŠnJ0: Požtaa zbiralnica je pri nas ... . . , krvavo potrebna! Ce drugo ne, dajte : maternalnem obziru ne sanira najhujših pri- r » » j M , , _ - . . , vsai odgovor, da bomo vedeli, pri čem tožeb, pač pa se znižuje avtonomno tangento t J 6 . * ' 1 Hrvatske. Ta sodba opozicijonainega no vin- sm0 1 Proelmo : j stva dobiva sankcijo po silni nevolji, ki je zavihraU v v«h neodvisnih krogih. Tej' Rodoljuben .lar Gospod ... j . , j . j j . k i c. urednik »Slav. Misli«, je izročil na- nevolji daja izraza proglas, podpisan od od- ' ' , . , . ličnih mož vseh opozicijonalnih strank, in ki šemu uredništvu oO K za dijaško kuhinjo v da se Hrvatski pripravlja na- Trstu in 50 K za diJaško PodPorn» društvo , n -i j • ^ o i v Pazinu. Iskrena hvala ! daljna financijelna podrejenost. Proglas po življa vse rodoljube na veliko skupščino, ki Slavnost razvitja zastave »Bralnega se bo vršila danes v Zagrebu, ia na kateri in pevskega društva« v Brjah. Radi po-hcč?jo zahtevati popolno fiaancijelno samo- ročil o važnih dogodkih, izlasti pa oepo stojnoBt, da bo narod hrvatski mogel sam in haln h dogodkih na skrajnem Vztoku in tudi svobedno razpolagati s svojim premoženjem! radi porotnih razprav, ki ravno topot močno — Nevolja, ki je zavihrala na Hrvatskem zanimajo naše tržašio občinstvo, !;ili smo te — ta je najbolji odgovor na madjarsko hi- dni siljeni odkladati razno gradivo. Tako se navsko trditev, češ, da se je Ogrska zopet je godilo tudi temu-le poročilcu. enkrat pokazala pravo mater Hrvatom in dal Že predpoludne, ko smo mi Tržačani — jih hoče še nadalje »vzdrževati« ! ! Hrvatje menda prvi od daljnih gostov — došli v pa vede, kako jim je »materina« skrb ubila Kasovlje, bilo je tam že precej živahno vr- Rusko-japonska vojna. Trst, 11. junija 1904. Japonci so odložili napad na Port Artur. Angležki list »Daiiv Mail« je ievedeP konfetataje» iz Tokia, da so Japonci odložili napad na Port Artur, da prej popolnoma odstranijo mine v talienvanskem zahvu, da Lodo mogli potem izkrcati velike topove ia obleganje. »Dailv Cnronicle« ima spotočilo, da je treba, čeravno je plovitev d » Daljnega odprta, odstraniti v talienvanskem zalivu še »i kar se izvrši še le v 10 dneb. ?>ve ruski trgovski ladiji, ki nista mogle ubežati, sta bili v zalivu pogreznjeni. Sodba ansrležkesa lista o japonskem vojevanju. »>:andard« ne more umet:, zakaj kro iijo japonske ladije ob obrežju ? Is tega da se daje posneti, da japonskemu brodovju in armadam ne zapoveduje eden ed ni oigo-vorni poveljnik. Namen vsega m.dernega vojevanja od Napoleona sem je bil ta, da je vsaki dobri vojskovodja v hitrih marših .n z veliko premočjo skušal napasti in uničiti armado nasprotnikovo tsr je v ta namen puščal v nemar vse manje stvari. Po boju pri Kinču bi bil vsak evropejeki general pustil na cž;ni le malo čet ter bi bil vse 6voje nam da Vaščani. Ante J a- in razsula pospodarako življenje in zato vi- venje. Poslopje gospe Trdinove in prostor na dijo svoj vrhni politični interes in svojo go- plansm, kjer se je vršila slavno?t, sta bila spodarsko rešitev edino le ša v geslu : proč odičena zastavami, narodnimi in... drugimi, a od »matere« ! ! pred poslopjem je bil prirejen okusen slavolok. Popoludne so jeli prihajati gostje od vseh strani: peš, z vozovi, s kolesi in že-»Sokol« in »Glasbeno in Drobne politične vesti. Vinska klavzula. V seji ogrskega leznico. Goričani, državnega zbora je prišlo v petek na raz- pevsko društvo« ter drugi rodoljubi, so do- pravi o peticijah do velike razprave radi šli deloma z železnic;), deloma na vozovih, klavzule italijanskega vina. Opozicija je Slavnost razvitja zastave se je vršila na vložila predlog, naj Be brezpogojno obdrži planem. Prva sj nastopila domača pevska carina 20 gld. v zlatu na hektoliter. Mini- društva iz Brji-Rihemberga-Vrtovina z »Bojno pjesmo«. Peli so povoljno, a če uvažujemo, da so imeli le eno skupno vajo, moremo reči, prav dobro. Tej točki je sledil krasni slavnostni govor g. dra. Turne, ki smo ga v glavnih potezah že priobčili v tem listu. Naslednjo t)čko programa jo izvajal mešani zbor iz D )bravelj-sv. Križa. Peli so »Mlade vojake«, — kakor jih je za to priliko priredil g. pavovodja. Ta mešani zbor nas je prijetno izne.iadil po svojem številu in po svojem izvajanju. Vsi glasovi so bili čisti in ubrani, a kaj posebnega — ako pomislimo, da smo bili na deželi — S3 bili soprani. Lahko režemo, da na deželi so le redka pevska društva, ki b; se mogla ponašati s takimi pevkami. Ni to prazen poklon, ampak izjava prepričanja, ako izrekamo g. pevovo-dji vse priznanje. Sledila je glavna točka : razvitje zastave. Predsednik društva, g. Alojzij Makovec, je nagovoril občinstvo priprestimi, ali tako izrazito povdarjanimi besedami, da Bi takoj videl, da tu govori mož, ki tudi čuti, kar govori. Ta govor je res prihajal iz duše. Izlasti je govornik apeliral na mladino obojega spola, naj bo zvesta zastavi, ki se ima razviti, in naj se vnema za veliko idejo, katere znak bo zastava. Po teh lepih besedah je zaplapolala nova zastava z odra doli in se posestrila z zaBtavo »Pcdp. društva v Gorici« in z ono pevskega društva »Koloc iz Trsta. Ta čin so spremljali glasni živio-klici. Ko je vsklikanje poleglo je sporočil pozdrave bratov od Adrije predsednik »Kola«, g. Makso Cjtič. Menil je, da pomen te današnje slavnosti je že gospod dr. Turna toli lepo označil, da pač ne treba ničesar prido-dajati. Pač pa si dozvoljuje posebno opozoriti na oni odstavek v slavnostnem govoru, kjer je govornik razpravljal, kateri zastavi naj sledimo ! Ko si določamo zastavo ne smemo pozabiti, — je menil govornik — da se nam je boriti z drugim rodom, ki nam ne dopušča življenja in razvoja. A mi ne smemo pozabiti, da poleg onega sovražnega nam roda imamo proti še družili mogočnih sovražnikov. Ko si izbiramo zastavo, družita naj nas mejsebojna ljubezen in pa zavest, da nas vseh tepe eden in isti bič! V tem boju proti našim mnogim sovražnikom naj nas vodi edino le naša slovenska zastava in druži naj nas na skupno delo ne le za narodno in politično, ampak tudi Bccijalno in gospodarsko povzdigo našega naroda. Na tako delo naj nas vodi naša slovenska zastava, ker v njem je naša bodočnost. In kjer plapola naša zastava, govori naj svetu, da se okolo nie zbira zaveden in ponosen rod. S slavnostnega prostora bo odšli udeleženci v dolgem sprevodu in z godbo na čelu proti poslopju gospe Trdinove, kjer se je vršila nadaljna zabava ob pevanju in plesu. B:1 je to lep dan, ki je pokazal vnovič, da v vipavski dolini biva čvrst in zdrav slovenski rod. Kje smo ? Kaj se snuje proti nam l ! Iz Barsovelj smo prejeli : V nedeljo smo imeli v Birkovljah procesijo sv. Rešnjega Telesa. Sjaj te cerkvene slovesnosti pri nas je tradicijonalen in privablja vsako leto mnogo ljudi tudi iz me3ta. Povodom tega praznika kaže naša vas svoj značaj — prave slovenske vasi. Tako je bilo tudi letos, v kolikor je bilo to odvisno od domačinov. Naše Barkovlje so bile divno odičene in plapolale so mnoge slovenske zastave. Bar-kovljani so tudi letos v polni meri storili svojo dolžaost do cerkve in svoja narodnosti. Ali od drugih strani so prišli letes v prvo pojavi in odredbe, ki so nas osupnili in nas silijo v razmišljanje...... kakor da *e nekaj pripravlja in Bnuje kaj kombiniranega proti Slovenstvu naše vabi. Kakor vsako leto je tudi letos vojaška godba sodelovala na procesiji. In kakor vsako leto je tudi leto& prinesla Beboj note raznih slovenskih koračnic. Ali letos se je dogodilo nekaj, kar nas je osupnilo in užalilo do skrajnega. Predno se je začela razvijati procesija, je dal veleč. g. župnik pred cerkvijo, vpričo ljudstva, godbi zapoved, da ne sms svirati nič slovenskega! To je presenečenje : vsi smo te spogledovali začudeno. Kaj pomenja to ? Kje je iSKati vzrokov tej novi odredbi?! Na lepi cerkveni slavnosti nam je lfgel pelin v dušo. Izgovarjali ee bodo morda, da skladba narodnega značaja na sodijo na cerkveno slavnost. Potem pa moramo vprašati : sodijo mari ua cerkveno slavnost tiste koračnice, ki smo jih morali potem poslušati in ki odgovarjajo znanim — kosmatim tekstom ? ! 1 A ni najhuje dejstvo samo po sil pravi škandal. Ze v jutro, med proces jo so uganjali na terasi takov kraval, s katerim so namenoma motili cerkveno slavnost, da je morala posredovat policija in j h spoditi s terase. Vsklikali so razao in tudi žvižgali ljudem v procesiji. Na večer je imela ..Adrija" v „Narodnem domu*" vesel.co, ki je kaj lep> izpala v aazočno-rt mnogih domačinov. (Jako pa smo obžalovali, da je lilo la malo ljudi iz mesta. Nu, morda je bila temu kriva predstava pri »v. Ivanu, radi česar se nadejamo, da bo o :>r hodnji priliki drugače.) Petje je b:lo izva-iaco točno, kar gre zasluga dem ičemu pevo-vodji g. Ferdo P e r t o t - u. Posel) 30 je pjhva ti izborno sodelovanje gledal ščn h diletant^v. Med veselco »Adrije< eo imeli laški veslarji večerjo na razsvetljeni terasi ob — neprestanih demonatrac jah prt t Slovencem. Kričali so kakor zbesneli »Viva Danie, il ;ran maestio!«, »Viva Rossetti!«, »Viva rieste italiana !c, »Viva Istria italiana!«, »Viva la 6tampa libera !« itd. itd. To divjanje je trajalo do l1/« ure po polu-noči in s tako silo, da je b.lo čuti tja gori ca Greto. A glejte : ni bila še enajsta ura *večer, že je pridal polic.jski stražaik v »Narodni don« skrbet, da se ne bo mo-nečni mir!! Za one, ki so na terasi razgrajali, kričali in zarili, ja je ni bilo nebsne redarstvene ib'tsti! Pač pa je redarstveno cio etrego pazilo ca oae, ki so sj v zaprli a prost>rih — mirno in pošteno zabavali!! Nibta li izšla zjutraaja prcpovtd :n večerno postopanje policije — skrajna strogost 1 roti Slovercem in mirno toleriranje najgiš ga žal enja od strani Ital j3nov — iz ene in iste že1 e naših dobrih »prijateljeve v Trstu, od namestn štva pa d j škofi eke j alače ? ! Mi Lo'emo pr ti stvari do daa : da-li so resnične vesti o izvestn;h ob sk h in večerjah v izveva laški h š v Barkovljah ! Mi hočemo priti na čisto, da bomo vtdeii za vse, ki so proti nam!! Še nekaj t udgotor dr. 1. M., kritiku predstave našega "»dramatičnega iruštva« pri sv. Iranu. Naprofieni tmo, (it priobčimo še to-le : Vse te dni sem se govori po met tu o si prioLčeni v štev. 157. l:sta »Edinost« lae 7. t. ro.f v kolikor sa iti* dostaje goip. Jake Šiosa. Ne samo osebni pri-/1 imenovanega gospoda, temveč tudi - =e ljudstvo obsoja rolate izraze kiiiika, ki ».» a morajo t>i t i žaljivi za osebo, ca katero se nanašajo. Nu, vroč:na je sedaj tu v r-iu res trop čn* ; morda je ta kritiku pre-g" a nekoiiko mežgane, da je »zvezal neko otrob«, ki čl«; ve k u povzročajo klubu ▼sej vroč ni »zeio miz o kur^o polt«, ?.ko jih l>o'go vrsto let sem poznamo g. Šoka Uk r izborno moč mej ntšimi diletanti. Ni gi menda v Trstu in okolici Slovenca, ki se tedn<> udeležuje naših vesel:c in elavnosti, ki t-e ne bil še nikoli prav od trca* tasmejal dj - vina dovtipoui in ne znal zsdietio cenil. n>g vega nastopa ob £pril ki vsakoletne pr r t »e Silvestrovega večera in pri upr*-®-r?vi dtuiih iger, kjer nts opa g. Stoka ▼edno z ujrav povoljnim vspehom. A ne kakor igralec je g. Štoka debro poznan ; 0D 'živa simpatije v mestu, po okolici la I izven iste. Kdo ne pozna njfgjvega i »rem-citfgi zaaSaja in njegove blage duše j 0 ; ateljstva njegovega ? ! Kdo izmed mno i fvilnth njegovih prijateljev ga ne cfni"? In ta kritika, ki je gotovo globoko uža r h'.očutno njegovo dušo, naj bi mu na-*°Krat odvzela veselje za nadaljnje delovanje, Sa*eremu je požrtvovalno posvetil že toiiko ^la ter mnogo materijaln h in duševnih ^v? Xe, on nsm mora ostati še za naprej ktr nam e bil d<.e>lej — glavna opora 1 ijl našega dramatičnega društva! Igrali* njegovo se gotovo ne odtfguje kritik1, kr od Zij kritika mora biti sploh in povsod ! Ali vedno naj bo taka — posebno, če gre za diletante in ne za igralce po poklicu — da je vsaj vspodbudno pisana in da ne žali, kar pod gotovimi odnašaji lahko provzroča veliko kvara, posebno še pri naših tužnih razmerah, ko je priznano bore malo takih, ki sa žrtvujejo v narodne Bvrhe. Sicer pa naj bi vsaki, ki misli pisati kritiko, prej dobro pomislil, da li ima pravo razpoleženje za to. Gosp. Štoka naj si radi omenjene kritike, po domače rečeno — prav nič ne Btori, temveč naj še naprej neumorno deluje na polju, ki si je je izbral. Simpatije so in ostanejo na strani g. Jake Štoka in ne na strani njegovega kritika ! ('lani trgovskega izobraževalnega društva ki sa vdeleže danes goriške elav-nosti, so naprošeni, da se zberejo opol u d n e v restavraciji na kolodvoru. Odbor. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu. Kakcr je bilo že naznanjeno, vab-| ljeni so udje »Del. kons. dr. pri sv. Jakobu« 1 danes ob 4. uri popoludne na posvetovanje 1 za volitev odseka po § 40, v bivše prostore : v ul ci Concjrdia št. 1. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava pr^ti bivšemu občinskemu tajniku v Dekanih b'J letnemu Ivanu Monfreda, doma iz Tolmina radi zločina sleparstva in falzificiranja javnih papirjev. Predsedoval je sodni svet. Pederzolli, votanta sta bila sodni svet. Crusiz in tajnik R sraondo. Državno pravdn štvo je zastopal or. Minio, a branil ja toženca odvetnik dr. KvekviČ. Obtožnica trdi, da je Monfreda osleparil istrsko deželno finančno blagajno, potom 6 po njem falzifi kovanih pobotnic, svoto 1575 kron, in to v dobi, ko je bil občinski tajnik v Dekanih; da je, pozneje, na Reki tslepa-ril Ferdinanda Pravdač.'ć za 22 kron in 30 stotink in Martina Travaglia, istotam, za skupno svoto 100 kron. Prvi zločin je še izza let 1887 — 89. Ža leta 1893. je moral radi istega odgovarjati pred tukajšnjimi porotniki tedanji župan v Dekanih Ivan Grižon. A Gnžon je bil dekani, da je nedolžeD. Pozneje sa je spoznalo, da je bii Grižonjv podpis na dotičnin pobotnicah ponarejen in da ga je ponaredJ Monfreda. Monfreda je bi! dolgo vreto let na Rsai. Lani ee je pa vrnil v Trst in b 1 je kmalu potem aretovan. Gitde faiziticiranja pobotnic seje Monfreda pr zaal krivina. Trdil je pa, da je b i on zaupal pozaeje \s> stvar Grižjnu, kateri je prevzsl ua te vso odgovornost, dcČ m mu je ou v ojrokih povrnil 72-1 gld. od onih 785, katere je bil prisleparil potom onega falz.ficira nja ; cstalih 61 gld. nu je b 1 Grižon pustil v piuč.li za razna dela. Glede slepinj na škodo Pravdfcčici in Travaglia, je trdil, daje prvemu povrnil deaar potom neke tretje osebe, ki je pa umrla, a druzega da ni osleparil. marveč da e dobil od njega denar, ker ga )e i.a:lužii za razne pistrje. Kakor priča fta bila zaslišana Ferdinand Pravdač c ti Martin Travagiia, katera sta oba trd la, da eta poverila tožencu neka opravila pri obastih in mu za t) dala omenjene zueskf, a on da ni storil za njiju ničaear. Ob 2. uri popoludne je bila razprava prekinjena do 5. ure. V večernem nadaljevanju razprave eta bili stavljeni porotnikom najprej 2 glavni vprtšsn i a potem, na piellog branitelja še eno dopolnilno vprašanje. Na prvo glavno vprsean;e so porotniki odgovorili z 12 glasovi »da«, na drugo glavco vprašanje z 12 »ne«, a na dopolnilno vprašanje z 9 gla-eovi »da in 3 »ne«. Na ta način so porotniki potrdili enoglasno, da je toženec kriv glede prvonavedeoega zločina, a 'zrekli sr» z 9 proti 3 gibovi, da je isti z'očin ž« pal v proakr prijo. Gleiie zkičina ua škodo Pravda-č ca in Tia aglie so pa en -glasno zanikali j vsako krivdo. Na i.odlaei tega pravoreka je sod šSe Ivana Monfreda rešilo obtožbe. Ogrska renta v zlatu 4°/a 118.— —.— „ v kronah 4% 97.20 —^ renta 3'/, 88.80 —.— Akcije nacijonalne banke 1621.— —.— Kreditne akcije 633.— —.— London, 10 Latr. 239 V, —-— 100 državnih mark 117.321/* —— 20 mark 23.43 — .— 20 frankov 19.0-L —.— 10 ital. lir 95.10 —.— Cesarski cekini 11.32 —.— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.)- — francozka renta 97.90, 5°/0 italijanska renta 103.77, španski ezterieur 85.f>7 akcije otomanske banke 584.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni^ —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 84.65 menjice na London 252.05, avstrijska zlata renta i(K'.37 ogrska 4% zlata renta 101.45, LSnderbanb 475.— turške srečke 122 75, .parižka banka 11.33 italijanske m^ridijonalne akcije ——, akcije Rio Tinto 12.84. Nepravilna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9014 Lombardi 3*/4 srebro 25%, špaaska renta 853/a ita lijanska renta 10314, tržni diskont 21 16, menjice na Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 11. junija. Budimpešta. Pšenica za oktober 8.94 do r>.96. Rž za oktober 6 77 do 6 78. Oves za oktober I Iv 5.70 do 5.71. Koruza za julij 5.2-5 do 5.24, za avgust 5.34 do 5.35. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mrtvo. -- Prodaia 16.000 meterskili stot., /a 10 stot, znižanja. — Rž in koruza za 5 stotink znižanja. Vreme: dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.— frk, za sept 41.75. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo-average za junij 33—, za september 333,4Jza dec. 341 za marec 351 vzdržano. Kava Rio navadna loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep*) Sladkor za junij 18.10, za julij 18.25, za sept 18.50, za oktober 18.70, za dec. 18.70, za marec. 18 05. Mirno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9 l/ic Sh Java 10.6— Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptne K 66.50 do 6S.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, trdno, 15 stotink zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 50, rž za julij l-i.25, za julij-avgust i4.25, za september-december 14.25 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.20, za julij 20.25, za julij-avgust 20.15, za september-december 20.35 (mirno). — Moka za tekoči mesec 27.45 za julij 27 75, za julij-avg. 27.85 za september-december 27.45 (mirno). Repično olje za tekoči mesec 46.75, za julij 46.75, Si julij-avg. 47—, za sept.-december 47.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 41.25, za julij 41.—, za julij-avg. 40.25, za sept.-december 35.60 (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 24—24ljA (mirno), bel za tekoči mesec 273/fk, za julij a75/s, za ju ij-avgust 278'1 za okt.-jan. 283/i. (mirno); rafinirar 60l/,--61 Vreme: lepo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- In inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina mož ki h srajc vseh v rs t belih, barvan ih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Ivan Pivk Selo, pošta Žiri, Notranjsko, ponuja izborni svoj brinjevec razne vrste. Na stotine pohvalnih pisem na razpolago. Cene po dogovoru. Pošilja se proti povzetju v vseh mogočih količinah. Za kakovost jamčim mr Zaloga izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekili in v boteljkah, kakor tudi Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkcrcnet. Sprejemajo se vsakovrstna dela tnd po posebnih načrtih. Euctrcvan oenlk brAxnI»flBo In franke. I)r. n. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. 1*1. Torr<* Maiica 4."» (vogal Torrcnte). ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Borzna poročila dne 11. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03 19.05, angleŽke lir* K — do —.—, Londan kratek termia K 239 40 ^39.80 Francija K 95.--95.15, Italija K 95 05 — 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K . 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— —.— j avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.40, ogrska i kronska renta K 97.10 ^7.30, italijanska renta K ' 101.25 101.75 kreditne akcije K t»40.— — 643.— državnf železnice K 634.-- — 635.—, Lombardi K 73.— 80—, Lloydove akcije l\ 64S — 652.—. — Srečke: Tisa K 321.---325—, Kredit K 465.— do 475. Boden kredit 1880 K 296 — 306.—, Bo-denkredit 1889 Iv 292.— 29M 50, TurSke K 127.— do 12H.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. ur! dopoI. : včeraj danes Državni dolg v papirju „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ r v kronah 4*/c Avst. investicijska renta 3l/,7< Vydrove žitne km POSKUSITE' Vzore* Cra-oro'jnu. ^atsnj 5 kt aoti!;»J SOh trar-=c. DOMAČ! PRIJATELJ" .Mm otiiOTUJcafll zutanj pot^jiv raetacAiL đreia teisrna jitne £sve cPrcja-VTIl. iz tovarne Bratov Reininghaua Steinfeld pri Gradcu, zaloga J/lattonijcvc Qicsshubler | vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. W Zalop tu- in inozemstili viii, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. v i a d e l r A c q u e št. 12. (nasproti Me Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-o^rskih vin. Bordeaux, Bur-gunder. renskih vin. >io3ella in Chianti. — Rum ionjak, razna žganja ter posebni pr stni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki J. vrste, došli iz dot enih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. Cenike na zahtevo franko. Naic-farpiČQ 8loven3ka zal°sa in tovarna lldjold! C/j od pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po) atirnega poišhtva. ZOBOZDRAVNIK Um M Dr Mso Brillant v TRSTU nlica S. Antonlo it. 9. H. nadstr. Izvjsuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Ii deluje posamezne umetne zobove kakoQ ^ tudi eelo zobovje. ^ ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ► 99.80 99 80 11*55 99.S0 90. J 5 Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Yia dsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerlcve sy. Petra y liši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Soyji k svojim! AIT1 velika zaloga z manifakturnim blagom al Nuova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podru ?,nic"» nI. S Lazzaro žt. 5. dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako psmaožila svoj * zaloeo kakor tudi poverala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zate, da more v polni meri zadostiti V8°m zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike. « vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali p itna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izčelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitoirarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trasov za društvene zuake. Sprejema naročbe za mo>ke obleke po meri, katere izvrSi najtoćneje in najnatančneje po cenah, da se ne b »ji konkurence. Kupljen * blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadržkov. Poskušati za se prepričati ! Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička ^paSovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i naj- koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je cd p-vih liečnićkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, rluća. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida (zlatne žile), natekiih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. . • % 4 X 5 X 3K * S M. Svoji k svojim Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo j (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčićarno Za birmo: kolače, slaečice vsake vrste in sveže. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. V oblastveno dovoljeni šoli zu izpite vojaških prostovoljcev ae je ustanovil brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, L Pojasnila daje VODSTVO, ul. Ponterosso 9. Amerikanska ura ofl slap GO Ulica £rcata 9 £vogal ul. Sapone) za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone). ■IjJmlm—e— (ienfska remont, ura od plaque zlata je edina krasna ura pozlačena s 14 karat, zlaiom. Tako uro »'eni vpak na 50 gld V resnici stane pa z cdskočljivim po-krovcem, bogato gravirana, z jamstvom, da ostane 14 karat, zlatj trpežno ter preciznost ie kron 10.—, na sidro,; DANIEL PILLIN TRST - ulica Carpison 10. - TRST. Telefon 241. Tovarna in velikanska zaloga cementnih plošč. reparirana, 3pokrovcikron 14.50. Prisnat i ^ -ema ,sak0 jiaročbo tudi 11» (leželo 15 ki me- 1 " ... ( podpirajte Družbo Cirila in jfatoBa! rebrna remonterka na sidro, nov. priznano najboljša ura s 3 masivno in bozato graviranimi pokrovci Vron 15*50, za gospe kron 12.—, 14 karat, zlata ura z* dame kron 24 : jako elegantne moderne verižice od plaque zlata za gospode in gospe kron 4, 6, 8. Radi preobile zaloge neke c. kr. priv. tovarne za kovinske izdelke oddajam sledeč h 32 predmetov cd pristnega srebra rGloria- po izredno nizki tovarniški ceni kron 13 — in sicer o komadov žlic, ti komadov vilic, 5 kom. nožev, 12 kom. žličic za kavo, 1 zajemalnik za mleko in 1 zajemalnik za juho. Skupaj 62 komadov za kron 13. Te vrste srebro ne stemni, za kar se jamči. 2 kroni 14 karat. zlati prstani za dame in gospode ojačeni s pristnim srebrom. ^ sa1! prstan nosi pečat c. kr finančnega urada. Trpežnost se jamči. Z jako bliščečimi biseii ali barvanimi kamni kron 2.—, poročni prstani K -.2», Za mero zadostuje papirnati odrtzek. RazpoKilianie s<* vr*i po povz.pt.jn potoni tvrdke M. KUNI)BAKIN, Dunaj, IX., L chten-steinstrasse U3. ter plošče polaga tudi sani. = Brezkonkurenčne cene. = V novi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trsti se nahaja na izbero okvirja in zrcal a po konkurenčni ceni. ^InDrej Wouk. Kleparska delavnica ^ VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. Posebnost: žlebovi od pocinjenega kositra. mojstrom Svojim cenjenim rojakom, posebno pa sfavbinskim se toplo priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna. nahajajoča se v najlepšem kraju mesta in z mnogobrojnimi odjemalci. Cena po pove uprava lista » Edinost «£. dogovoru. — Naslov o V mirodilnici ALOJZIJA MARMOL n as L LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch;a 18. se nahaja velik izbor barv. eopieev, pokosti, tiska-nili pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej. špirit za žirati. najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro galieo itd. itd. Marija vdova Gokeij priporoča svojo dobro založeno prodajal nico kuhinjskih = - posod l>o nizkih ali. Piazza Ponterosso st, 7. m Grand Restaurant Hacker _ Sv. Ivana trg štv. 5, _ Krasen vrt. Velika dvorana. CD 00 p CD "S CD O O ro CD >alah(- pripravljena večerja za eas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! W Največji konfori! Postrežba točna CO Velika zaloga . manifaKtnr m tapetari Prosi ee za obisk. — Obširno dovoljenje kredi: i Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Q(|qI) jy3 SG DOVSOđ • JI KI SCHICHT, USTJE na LABI. IC Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. ^ *