Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 8. avgusta 1926, štev. 178.
Stev. 32.
Znamenitosti   Iz   naše   Slovenije.
Korne klopi župne cerkve v Ptuju it 1. 1*46., najodličnejše delo gotske retbarake obrti v Sloveniji.
270
Z letošnjega francoskega narodnega praznika (dne 14. julija):
Dostojanstveniki in va&i gostje prisostvujejo pri Are de Triomphe v Parizu vojaški paradi;  med drugimi je videti maroškega sultana <1), prejšnjega min. predsed. Herriola (2), španskega diktatorja Prima de Rivero (S) in zun. ministra Brianda (4).
Raimond Poincaré,
med vojno predsednik francoske republike, ki je prevzel sedaj ministrsko predsedstvo in od katerega pri-iffkujejo, da bo rešil Francijo teikih sedanjih finančnih kriz.
Palača nekdanjih turških sultanor v Carigradu,
katero je dala sedanja turška vlada v najem neki italijanski družbi, ki uredi v njej igralnico po vzorcu Monte Carla.
Triumfalni sprejem Amundsena,
ki je pred kratkim preletel severni tečaj, v Oslu.
S pogreba korejskega cesarja Yi-ja:
V aprevodu peljejo velike lesene konje, ki jih nato seigejo; časih ao seiigali iive cesarjeve konje
hlevskim osebjem vred.
Dzlerdžinski,
načelnik >Čeke<, zloglasne sovjetske policijske organizacije za pobijanje protirevolucije, ki je pred kratkim umrl. Naša slika nam ga kaie, ko se poslednjii poslavlja od predsednika sovjet-»ke vlade Rykova.
271
SimonoTič,
minister za socialno politiko in glavni eksponent PaSiéa v sedanji vladi.
K zadniim poplavam v Celju in okolici:
Voda zaliva ceste, polja in hiSe.
K nedarnemu obiska angleške vojne mornarice v Splitur
Del angleSke sredozemske eskadre prihaja v splitsko luko; od leve na desno je videti krlžarki Assistance in Coventry ter admiralsko ladjo dreadnought Barham
Dr, SlaTko Barle,
bivii konzularni uradnik v DUsseldorfu, ki je bil vsled znane >intervencije< dr. Žerjava premeSSen; pred kratkim je bil pa celo od-puiien iz driavne aluibe.
Slike kSlovenskemu blo0rafskemu leksikonu.
CotiC Makso
(• 1854), žurnalist.
Brigido Mihael
(1742—1816), prvi in zadnji ljubljanski nadžkof.
Cižek Alojzij
(• 1869), katphf'tiJen pisatelj.

272
Motivi z naših Kamniških planin
(Fotografiral Janko Skerlep iz Ljubljane.)
Turški žleb, Križ in Štajerska Rinka izpod Hudega praska.
Pogled z Ojstrice
aa Grintovéc, Skuto, Rinko, Savinjsko sedlo, Mrzlo goro in Okrešelj, Slika na levi t krofn:
FriscIiauloT dom na Okre^lju
z Ojstrico v ozadju.
Rinke in Savinjsko sedlo z Brane.
Grintovec z Brane.
273
Pogled na Ojstrico
izpred kofe na OkreSlju. Slika na desni v krogu:
Češka koča za Grintovcem.
Vhod v Turški žleb ia Štajerska Rinka
izpred doma na Okrešlju.
Vežice izpod Zeleniških Spie.
Pogled na štaiersko Rinko z Okrešlja.
274
Lepa Nizozemska s ptičjega pogleda.
Pogled na giamo mesto Amsterdam s njegovimi kanali.
Z obrežja r Scheven ingenu,
morskega kopališča v južni Nizozemski.
Mostovi v Rotterdams,
drugem največjem mestu in luki na Nizozemskem (pol mili j. prebiv.).
Volendamerska ribiška Inka;
ribištvo je velevaien pridobitni posel Nizozemcev.
Pogled na obreZne nasipe na Nifoiemskem.
Ker leEi skoro ena tretjina dei«le pod morsko gladino, so ti deli zavarovani z ogromnimi nasipi, da
jih ne zalije voda.
Kraljevina Nizozemska ali Holandija
leli zapadno od Nemčije in severno od Belgije ob Severnem morju. Delela je po veliki večini ravna ter se peča v prvi vrsti s poljedelstvom in iivinorejo. ki sta tam na izredni višini. Jako ste razvita tudi vrtnarstvo in semenogojštvo, zaradi česar bi bilo jako priporočljivo, da bi poslale od Časa do časa tudi naše kmetijske kor-poracije proučevat kake nnše strokovnjake ta-mošnje kmetijstvo in njegovo vzorno organizacijo. Zelo pomembna sta na Holandskem tudi industrija in ribištvo, zlasti pa trgovina, s katero se peča nad eno tretjino prebivalstva. Nizozemska obsega 84.000 km' in šteje skoro 7 milijonov prebivalcev, torej je izdatno manjša nego naša država, vendar vlada tam pri vseh slojih veliko blagostanje.
Znamenita je holandska zgodovina, saj j« bila v XVII. stoletju ena največjih kolonljalnih in pomorskih velesil, a v prvi polovici preteklega stoletja se je zaradi notranjih bojev skrčila na sedanji obseg. Med svetovno vojno si je znala ohraniti nevtralnost. Od leta 1898. vlada deželi kraljica Vilhelmina. Najglavnejše politične stranke tam so katoliki, kalvinci, liberalci in socialisti.
275
Križem   Slovenije.
Moštvo gas. društva Kozarje-Podsmreka z novo elektromotorno brizgalno,
ki je menda prva te vrste v Sloveniji.
Dr. Janko Marolt
vrhniiki iupan, ki ie 12 let naieljuje tej veliki slovenski obiioi.
Centralni šolski vrt v Ljubljani.
Slika na levi nam kaže skupino defrkov pri delu v drevesnici; slika na desni pa deklice na Igriiiu pri vrtu.   Vei o tej hvalevredni ioatitucljl gl«J v
danainjeni >81ovencu<.
Mežica t našem delu nekdanje Koroške t goro Peeo v ozadju,
kjer namerava zgraditi podruiuica Slov. plan. druitv« ta Meiliko dolino planinsko koio (glej ilaniičv danaiojem >SioveQcu<).
276
Gabrijel Pekorec,
68 let star kmet i/. Preddvora, ki je bil letos ie tridesetih na Sv. Yiiarjah.
Trije Žerjavovi »demokratski« ptieki na »avtonomnem« ljubljanskem magistratu,
katerih g. minister Pucelj kljub svojemu silnemu vplivu v vladi in kljub pomoii >slovenačkih radi-kalaca< ie vedno ne more pregnati iz toplega gnezdeča.
Ijetošnji gojenci dvoletne kmetijsko-nadaljevalne šole v št. Ilju pri Velenju,
ki je prva te vrste v Sloveniji. V sredi je videti ufitelje šole gosp. St. Gradišnika (1), gosp. župnika Schreinerja (2) in gosp. I. Theuerschua (3), ta je tudi ustanovitelj šole.
Sentiljska kmetijsko-nadaljevaina šola.
Pri nas imamo že par kmetijskih šol, toda ogromna večina naše kmetiške mladine je vendarle Se vedno brez sistematičnega kmetiškega strokovnega pouka. Vse hvale vredna je bila zato iniciativa učitelja v Sp. Ponikvi, g. Theuerschua, ki je osnoval v zvezi s šentiljskim nad učiteljem Gradišnikom in župnikom Schreinerjem v št. Ilju pri Velenju posebno kmetijsko-nadaljevalno šolo, ki je prva podobna institucija v Sloveniji. Zamišljena je kot dvoletna in le za zimsko dobo, tako da jo lahko obiskuje vsak. Lani jo je obiskovalo 35 fantov najrazličnejše starosti iz domače in so-
sednjih župnij. Njen lep uspeh >e dal pobudo tudi za ustanovitev sličnih šol v Vojniku pri Celju, v Rečici ob Paki, v Slivnici in v Ljubnem. Poučevalo .se je kmetijstvo, gospodarstvo, gospod, računovodstvo, živinoreja, zadružništvo in veronauk, razen tega so pa priredili tudi več poučnih izletov v razne kmetijske šole in na vzorna gospodarstva. Pouk je brezplačen, ker pomagajo vzdrževali šole občine in okr. zastopi. Pred kratkim se je vršil v Celju sestanek učiteljstva teh šol, kjer so na podlagi dobljenih izkušenj utrdili definitivni podrobni učni načrt za take šole, ki bo, kakor čujemo, v kratkem tudi objavljen. Mi pozdravljamo od srca hvalevredna prizadevanja teh delavcev, za katera mu bo naše ljudstvo hvaležno.
priporoča
p. n. trgovcem s papirjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig.
ČHanje
knjig po osebni želji, kakor tudi vezava, se izvrši v najkrajšem času ter po zmernih cenah.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.