C. C. Postale. - Esce ognt mercoledi e sabato. - 28 novembre 1925. Posamezna števflko 25 stotink. Izhafa: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. iiane za celo leio 15 L. « pol leta 8 L. « četrt leta 4 L. la inozemstvo celo leto 35 L. V« naročila brez do- Qoslana naročnine se ne monmo ozirati. Odgovo'ni urednik: Polde Kern perle. WfiC&JflMLI st 95 V Gorki, v soboto 28. novembra 1925. utovm. hlehankirana pisma St ne sprejemalo. Oglos se računajo no dogo voru in se plačajo v n* prel. List izdala kon sorcll >GORI$KE STRA2E* Tisk Zadružne tiskarni v (jorici, Hiva Piazzm ta St. 18. Uprava in uredništvo ulicQ Mameli štev. 5. (prel Scuole). -- Moj dragi odgovor. Dr. Wilfan je napisal v »Edino* sti«, da morajo imeti vdeleženci manjšinskega zborovanja v Zene; vi vsaj nckuj dostojnosti in diskret: nosti, iiko naj započeto mednarod- no podjctje obst ami in napreduje. Pri tern se mu je zdelo primer no, da me oznuči za vdeleženca, ki ne ve, kaj so pravila dostojnosti. Dovoljujem si, vljudno, a pntv odločno zavrniii in luhkoumen očb tek. Vsu naša javnosi VE in ZNA, kakšno je moje naziranje o zboro* vanju v Zenevi. Na desettisoče Iju; di je čiialo moje porotilo, ki sem ga podpisat s polnim imenom in did natisniti v slovenskem in hn vatskem jcziku. Očrtal sem v njem vso važnost in resnost zborovanja, popisal vlogo nusc narodne mani~- sine po ves.ti in resnici. Iz poročiln ni zvenel niti najrahlcjši prizvok strankarske pristrunosti. Kličem v podpričanje r.se trezne ljudi naše pokrajine, vso naso javi nost brez razlike nu politično pra pričanje. Če je kdo v naši dcželi poskusil kovati poliiicni kapital iz ženev; skega zborovanja, je bilo to ghisilo VAŠ.E stranke: dnevnik »Edinost«. Priznali mi boste sami, du je to ne- dopustno, zakaj, kar se je godilo v Švici, ni bila ne stvar kršč. sociulb stov in ne edinjašcv, temveč je zaz devalo najvišje koristi vsegu slo?<, vanskega zivlja v Italiji. V podpričanje tcga, kar govorim, kličem zopet desettisoče mislečih rojakov, ki so brali v tistih dneh naše časopisje. Napačen naslov. Prvi nauk o dostojnosti bi morali torei, gospod doktor, nustoviti ne name, temveč predvsem nu Vase lastno glasilo, ki ga drzite v roki in mu Vi nurckujete i:mer. Du je »Mali list« udaril nazuj in napisal na lastno odgovornost po- seben komentar k zborovanju v Svici, ni moja stvar. Obrnite se na? ravnost na »Mali list« in se z njim lepo zmenite. Kaj imam jaz pri tern opraviii? Povejie mi, kedaj sem se obrnil na Vas. ko so mene napn- dale »Novice«? Nikdar mi ni pad? lo to rui um ,kcr se znam sum briv niti, čc se mi zdi potrebno. To sto; rite tudi Vi, zakaj tak je običuj povsod v političnih borbah. Da zaključim. V rokah imate, gospod doktor, zopet iskro, ki jo lahko ra/.pihnclc v visok plamen, ako Vus.je volja. Svoje mnenje o taki politiki sem povedal že zadnjič. Ponuvljnm, da je gonja, ki so jo vpr'r/.orili Vaša stranka, »Edinost« in »Isturska Riječ« proti Sčeku, Mb lanoviču in celolncmu kršč. soc. gibanju eden najgrših in najtem? nejših listov v knjigi naše primor* ske politike. Pod pretvezo, da se borijo proti obrekovanju, so nagn madila vasa glv.siln — bijoč se r>ri tern po nedolžnih in poštenih prsih — na svoje nasprotnike toliko krivic, Inži, podtikunj in • obreko; vanj, kolikor jih nismo čuli in brali niti v dobi r.ajpri^kuinejših politic; nih bojev naše preteklosti, Vaši ljudje so trdili, du hočejo odpraviti zlo, a so ^ci storili pri tern sami desetkrat več, bruniti so hoteii svojo cast, a kradli pri tern cast in dobro ime druflim. — Ali je to pot šteno in koristno, naj sodi javnost. Zume je stvar zetključenii. Dr. E. Besednjak. Kaj se godi po svetu? Žc dostikrat smo scznaniali naše bravce o velikih tcžavah, ki iih mo* ra prestajati povojna Francija. Dr- žava, ki je vcljala in jo še tudi da- nes štcjejo med najboli denarne, trpi neprestano na finančnih teža* vah. In kako tudi ne bi? Nasim bravcem bo bržkonc še nckaj v spomini', da smo v enem izmed političnih preßledov pisali, da se Francozje zanašajo lc na nemška vojna odplaeila. Na jeziku vseh fi= nanenikov po vladnih palačah je bila beseda: »Le trošimo, saj bo Ncmec vse poplačal.« Pa so se po* šteno ušteli. Več je bilo dol#a do* miičim in tujim upnikorn, kot je bi* la Nemeija dolžna. Država je za« brcdla v denarne neprilike. Pri d.c* nar ju, sosebno, ee j.ia ni, pa bo vs^ka priprosta j^lava vedela, da ne po* ina.iia dosti visoka in premetena po? litika. Ob tem školju, ob f-inanenh, sc je razbii čolnič že treh vlad v kaj kratkem easu. 400 milijard(!) francosketfa notranje^a in zunanje- ga doli*a pa eaka rešenika. ki .qa od nikoder noče biti. Eden dol, drugi gor. Z velikim zadovoljstvom je bil sprejet glas, da je socialno usmer? jeni Herriot prevzel vlado. Vse je upalo, da bo država splavala iz motnih valov finančnih težkoč na suho. Bo^jataši so upali to in revni sloji. Ko je pa Heriot zahteval od boßatinov nekaj denarnih žrtev, da rcši tisto državo, ki jo imaio tako? vi ljudje zmeraj na koncu jezika, takrat so rekli: ne. Nai pride drugi mož, ki bo državo rešil brez naših žrtev. Prišel je Caillaux. Po vseh pariških ulicah je odme* valo veselje, eeš zdaj smo dobili moža, ki bo državi pomagal. Tudi to veselje je bilo prezgodnie. Cail* laux je zastran svojih finanenih ne* uspehov padel in poklicali so 3. no* vembra znamenitega računaria Pav* la Painleveja, naj sire v finaneno ministrstvo. Ta ueenjak ie bil že trikrat ministrski predsednik, le nikdar ni imel posebne sreee. Po par meseeih se je že moral umakni* ti. Zadnje njegovo ministrovanje je bilo pa šc celo kratko. 3. no* vembra je nastopil, 26. novembra je že spet šel. V ncdeljo zvecer je zbornica raz* pravljula o Painleveievih finanenih naertih. Polcg ministrskega pred* i sedstva je imel Painleve tudi fi* naneno ministrstvo. Njegovi na* črti so pa zadeli na odpor. Pri gla* sovanju o 5. členu ie bilo 278 glas sov proti njemu, 275 pa zanj. Mi* nister je bil poražen komai s tremi glasovi večine. Ne da bi erhnil be* sedo, pravi uradno poročilo, je Painleve zgrabil svojo torbico in jo mahnil urnih korakov iz zbornice. Za njim so šli šc ostali ministri. V bližnji posvetovalni dvorani so imeli kratck razgovor in spisali ostavko na predsednika francoske republike Doumergua. Ob sedmih zveeer žc ni imel a vee Francija svo* je vlade. Začela so se dolgotrajna pogajanja z voditelii različnih sku* pin za sestavo nove vlade. Toda vsak si poprej dvakrat premisli, predno se loti porivati voz iz jarka na cesto. Kaj ga je vrglo? Painleve ni niti razvil svoiih na* črtov, kako bo re.šil francoske fi* nance in je že moral piistiti mini- strovanje. 8. decembra bi imelo za* pasti 5 milijard znkladnih bonov ali državnih papirjev. Ta vrsta bo* nov, ki jih je država izdala že pred vojno, je bila predvsem v rokah srednjih slojcv, industrije in rent* nikov. Če se hoče rešiti pred doma* čimi upniki, ki bodo pričeli trkati na vrata 8. decembra, je imel Pain* leve le dvoje potov na izbero: ali država odgodi dan za izplačilo državnih papirjev, ali pa da tiskati nove bankovee. Če stori prvo, bo ljudstvo zgubilo zaupanie v državo in njene papirje. Nihce ne bo več hotel kupovati bonov in država bo spet v stiskah. Če pa poveca obtok papirnega denarja, bo francoski frank še nižje zlezel. Painleve si je dejal: srednja pot, najboljša pot in je hotel plačati lc del državnih pa* pirjev, drugi del enkrat pozneje, obenem pa je hotel dati tiskati za nekaj milijard bankovecv. Proti te* mu so sc pa dvignili socialisti, ki 1 se boje, da bi draginja šla do viška, če bo državna tiskarna kar narrej tiskala ničvrcdne bankovee brcz zlatega kritja. Vendar so se neko? Iiko omcčili socialisti ter dovolili, da mitisne tiskarna spet za poldru* go milijardo papirnega denarja. To* lažili so se, saj se jc itak za toliko bankovcev v prometu raztrgalo in vničilo. Če so bili socialisti potola* ženi, se pa ni dal prepričati nacio* nalni blok, kjer scde vse meščanske i •.;¦. ^~(>tivlndnc strnrjke. Vzroki nasprotstva. Govorniski dvoboji o financah, ki s tako silovitostjo divjajo v zbor* nici in scnatu, ter odmevajo po vsej Franciji, imajo pa še posebno ozadje. Odkar so nastopila vlado socialno usmcrjena ministrstva, gre iinančna politika vedno precej po isti poti. »Kdor ima, ta naj po* maga državi«, to jc zdaj gcslo. Dejali smo že, da so bogati in srednji sloji, ker so pač imeli v ro* kah denar, nakupili drzavnc papir* je. Teh papirjev, ki so nekako dol* žno pismo domačim upnikom, je izdala država tri vrste: navadni dr* žavni zakladni boni, ki smo jih že omenili, nprodno*obrambni. ki jih je izdala vlada v dneh skrajne si* le, ko jc morala bežati pred Ncmci v Bordeaux in jc nujno rabila de* nar in trctii boni ali državni.papir* ji nacionalncga kredita. Te je iz* dala vlada zato, da dobi notranjc posojilo za obnovo porusenih se* I vernofrancoskih pokrajin. Da bi sc ves ta domači dolg odplačal, je imel Painleve v načrtu »narodno iimortizaciisko blagajno«. Van jo bi se stekali dohodki iz takozvanc »nacionalne kontribucijc«. To bi imel biti ncke vrste nov davek, ki bi stopil v veljavo 1. januarja pri* hodnje leto. Ta davek bi zadel vse posestnike kakršnih koli premičnin in ncpremicnin in vse dohodke. Tudi tukaj je Painleve na pritisk socialistov določil posebno višino premoženja od katerc dalic je tre* ba plačcvati ta davek. Jasno je to* rej, da bi »nacionalna kontribuci* ja« zadela le prcmožne meščanske sloje. In tu jc, kar vsak bravec lah* ko razvidi, zadcl finančni minister na odpor strank v nacionalnem bloku. Glavni njegov govornik v zbornici Bokanowski je radi tega imel oster govor proti Painleveju. Po Painlcvejevem odstopu je predsednik rcpublike pooblastil že več znanih politikov nai sestavijo vlado. Toda vsak dosedaj jc šc na* Ictel na take tcžkoče, da ic moral pooblastilo vrniti. Socialistična stranka je dala od sebe glas, da bi tudi ona sama prcvzela vlado. To* da prorokovali so ji kratko življe* nje, zato se je umaknila. Tudi Briand, ki kolcba po sredi med socialističnimi in meščanski* mi strankami, ni mogel pregovoriti nasprotujočih si strank za skupno vlado. V sredo je povcril predsed* nik rcpublike sestavo nove vlade Hcrriotn. Ko ta tuc'i ni us pel s ^e* stavo, je sprejcl man^at zopet Briand. Nepremostljiv prepad. Velika francoska revolucija jc vničila vse predpravice plcmstva in visoke duhovščine. Od tcdaj naprcj je vsa francoska zgodovina polna borb med meščanskimi in proletar* j skimi šloji. In smemo trditi, da je J ludi sedanju vlaclna kriza na Fran- coskem le boj za moč. Ali bodo zmagali bogati sloji ali bodo dobile v roke vajeti tiste široke ljudske plasti, ki nimajo drugega premože* nja razun svojih zdravih rok. Po vojni se ta tiha borba bije z vso silo. S Herriotovim nastopom je slavil zmago blok lcvičarjcv, kjer sede na skrajni desnici skoro me* ščanske in ne socialistične stranke, na drugem koncu pa komunisti. Po Hcrriotovcm padcu ic že pri* šla na krmilo bolj desnicarsko usmerjena Painleve*Caillaiixova via* da in za njo še manj socialistično pobarvana Painlevč * Briandova. Zdaj so mislili desničarii v nacio* nalncm bloku, da jc napočil trcnu* tek, ko lahko popolnoma prevza* mejo vlado v svoje roke. Na to so sc žc pripravljali. 15. novembra so imeli monarhisti in desne stranke nacionalncga bloka svoje zborova* nje pod vodstvom Valoisa, Mille* randa, Maginota in drugih. Imajo /c tudi priprtivljenc »fašistovske lcgijcv. Kako jih bodo pa uporabili je odvisno od tega, kdb bo prišel l na vlado.. Za nas pa se nudi iz vseh | teh težav en nauk: Kjer ni social* . ne ureienosti na podlagi post.cnja in socialne pravičnosti, tarn se gro* madijo temni oblaki vsled ncprc* I mostljivega prepada med kapitali* ! sti in reveži. Republikanska Fran* cija dancs to zclo globoko občuti. DNEVNE VESTI Ali si bil pri upravi »G. Straže«? Danes je čas: Poravnai naročnino za 1926, pa dobiš zastonj »Pratiko«! Naročniki, prijateljil Leto 1925. se nagiba h koncu. Z njim poteka tudi naročnina za »Goriško Stražo«. Obnoviti jo bo treba. Zato sc obračamo do Vas že sedaj, da na to mislite in čim prej poskrbile. Ravno za trg sv. Andre* ja seVam nudi lepa priložnost. Ko b(Hlcte žc v mepti- po dnn'ih oprav* kih pa stopite še k upravi lista Via Mameli 5 (prcj Via Scuole) ter lire* dite tako tudi to važno zadevo. — Kdor plača naročruno za 1926. za relo leto naprei dobi nn vrh še G. Pratiko za 1926. Na delo! Nihče naj nc zamudi tc ugodne prilike! Poroka. 25. t. m. sta se poročila v Vipavi gdč. Dušica Črnigojeva, iz Vipave in g. Slavko Ščuka, lekarnar iz Trsta. Obilo božjega blagosloval Strap 2. »C10RI5KA STRA2A« . »Goriška Straža« dobila telefon. V našem uredništvu v i-lici Ma* meli 5 imamo sedaj tclciion. Zvezo imamo ne samo z vsemi mestnimi, temvcč tudi z vsemi telefonskimi postiijami na deželi. Naša številka je 308. »Goriška Mohorjeva družba«. Knjige so tiskane; končuje se Koledar. Poverjeniki, ki lega niso še storili, naj nemudomu sporoče tajništvu Goriške Mohorjeve druž- be, Corso Giuseppe Verdi 1, kako zelijo, da se jim dopošljejo knjige: z železnico ali pošljejo snmi ponje. Knjige se bodo oddujale v Jajništ* vu v Mnrzinijevi hiši nu vogalu Ses meniške ulice in Korzn. Dan, kedaj se znčne ekspedicija, se še objavi. »Sanguis martyrum«, (»Mučeniška kri«) romup, ki ga izdii leios G. M. dr., je delo francoskega pisatelja, ki inn svetovni sloves in je že pveveden v večino evropskih jezlkov. O na> üem slovenskem prevodu, ki ga je priredil Jv. Rejec, nam .piše naš znumeniti pisutelj in slovstveni kvU tik prof. dr. Ivo Prcgelj: »------Kcj? čev nrcvod je imcniten, dclo kaže neskončno potrpljenje in prid* nost.« Smrt. V Bolonji je umrl tamošnji vse* učiliški profesor G. B. Salvioni. Bil jc priznan znanstvcnik in clan raz* nih znanstvenih udruženj. Zanimal se jc tudi za nas Slovence in je bil naročnik našega lista. Pokoj njego* vi duši! Končne volivne številke na Češkem. Zdaj kotnaj so znane točnc šte* vilkc o izidu čehosiovaških voli* tev. Vladnc atranke so dobilc i46 sedežev, prcj so jib. imele 167. Mcd temi je narastla Ljudska stranka od 21 na 31 poslancev. Hlinkova slovaška ljudska stranka pa je do* bila 22 mandatov, dočim jih je prej imela le 11. V scnatu ima prva 16 senatorjev, druga pa 12. Med »nesmrtniki«. Francoska akademija, ki vclja v dežcli za ustanovo, kamor pridejo le najslavnejši Francozi, jc izgubi* la svoiega člana Anutole Franca. Na niegovo mesto je bil povzdig* njen Louis Bertrand. Ta sloviti francoski kritik in romanopisec bo letos postal znan tudi našim Mo« horjanom. Braii bodo namreč v krasnem prevodu njegov najboljši roman »Sanguis martyrum« (Kri mučcnikov). Pravici zadoščenjel Zveza narodov jc že izrekla svo* jo razsodbo v grško * bolgarskem sporu. Grki bodo morali plaeati okroü 13 miljonov lir bolgarski via* di za odškodnino. Še poceni so pla* čali svojo smešno bojaželjnost. Priznavamo. »Stvaža« je nanisala, da slov. vh sokošolci ne dobe drzavne slu/.be v Italiji, kcr so taka mesia določe* na samo za Italijane. Goriška po* liciju se je radi lega jrazburila in poklicala k sebi našcga urednika. »Kaj pišete v v:-:&i »Straži?« Ali nh so spričevala, diplomi in doktorati vnMh dijakov državno priznuni? Ali nimajo pved zukonom enake veljave kakor oni italijanskih viso? kosolcev? Vas pozivamo, da to v »Straži« juvno priznate!« Priznti; mo, priznamo, gospodje! Vsak kmetič ve, da so spričevala postav* no veljavna. in enakovredna, ve pa tudi, da si njeü,ov sin, nko ne dobi službe, vsa la enakovredna spriče? vala lahko zatakne za klobuk. Sejem v Sežani. Na tr^ v Scžani dne 23. (. m. je bilo prignanih 1150 glav živine in j sicer: 540 volov in krav, 99 telet, 105 konj in 406 prašičev. Kupčija je biia hrednje dobra, s prašički prav clobra. Cene goveji živini od 425—450 L stot žive teže, konjem od 1500 do 5000 lir glava, prašički 5 do 8 tcdenski od 60 do 100 L gla* va, teleta in odrastli prašiči od L 70Ö--750 stot. Kupeija z manufak* turo prav dobra, isto kupeija s čev* lji iz Mirna. — Prihodnji tržni dan se bo vršil 12. decernbra t. 1. Pristna domača vina vseh vrst ima v zalogi »Vinarska zveza«, Via Formica I, tik Korna. Gostilničarji in zasebniki, posku« šajte! Novo poljsko ministrstvo. Po doltfih po<*ajanjih se je 1c po? srečilo zunanjcmu ministru grofu Skrzynskemu, da je pretekli petek sestavil novo ministrstvo. Novo vlado bodo podpirale skoro vse stranke, ne izvzcmši Judov, ki so pa stavili zato svoje posebne po* «oje. Tepež za zibelko. Nek proresor skusa v »Piccolu« v potu svojega obraza doi*nati, da je sedanji linaneni minister Volpi po rodu lstran, doraa tarn nekje od Rovinja. Gotovo jc profesorja zadivila Volpijeva siava, ker je sklenil pogodbo z Amerikanci. Nek Ijubljanski list pa je ußotavljal pred dneyi, da jc tudi boljšcviški diplomat Čičcrin lstran. C.ič in ČU ctrin si jc res nekam podobno. Niti zagovornika noče! Fasistom prijatcljska »Epoca« pravi, da je zarotnik na Mussoli- nija poslanec Zaniboni odklonil še zagovornika. Sodišče mu ie zato moralo uradnim potom enega do* loeiti. Po sili hočejo cesar.ja. Znano jc, da so Habsburžani po prevratu že parkrat skušali pri^ ti spet na prestol na O^rskem. 20. t. m. jc obhajal sinček pokojnega cesarja Karla svoj trinajsti rojstni dan. To so izrabili madžarsl^ mo? narhisti, prcdvsem .^rofje in baro* ni, ki st> zbobnali skupaj svoje pri- staše, imeli slovesno službo božjo in potem pojcdino, kier so slavili cesarjeviča Otona. Kakšen naj bo »Naš Čolnič« prihodnje leto? Našc ljudstvo na Goriškem jako potrebuje dober družinski list. Za- to bi bilo jako primerno, da bi bil naš društveni list »N. Č.« nc samo društveni list, ampak tudi družiiv ski list. Poleg dosedanie vsebine, naj bi se v njem objavljalc tudi za= bavne ,in poučne povesti, novele in črtice. Za naše malčke pa naj bi se ustanovil v listu »Kotiček malih«, kjcr naj bi bile kratke mladinske povcstice in pcsmi. Tudi kotiček ugank naj bi se razširil. Polef* tega naj bi sc v listu od easa do časa priobčevali tudi življenjepisi raznih slovenskih, za narod zaslužnih mož, kakor na primer pesnikov in pisateljev, ker to jako vpliva na ljudstvo. Naslovna slika se mi jako dopade, ker odgovarja imenu lista. Sevcda bi se morala tudi naročni* na primerno zvišati, ker dosedanja naročnina 6 Lir je prav malenkost* na v primeri z drugimi listi in v pri* meri z današnjo draginjo. List bi se moral tudi razširiti in povečati in tudi njegovi sotrudniki bi se morali pomnožiti. Do sedaj je »Naš Čolnič« kot društveni list častno vršil svojo nalogo. V prihodnjem lctu pa mo# va biti »Naš Čolnič« leposlovni, društveni in družinski lint. Več ko bo imel sotrudnikov in naročnikov, lepši bo. Zato pa naročajmo, čitaj* mo in širimo »Naš Čolnič!« J. S. Angleški potniki. Zadnje čavSe poslnje več dnižb, ki prireja potovanja po Evropi. 2e vnaprej jc na sporedu določeno, do kam pripotuje družba na gotov dan. Taka družba sire v Trst. V ve* likem skupnem avtomobilu dirjajo proti mestu. Dečko praSa mater: »Je to Trst?« Mati: »Cakaj bom pog'lcdala na koledar.« Kako letajo po zraku? Znani nmerikanski miljarder in tovarnar avtomobilov Henrik Ford je šel v Nemčijo, da bo študiral nemško zrakoplovstvo. Potcm se bo še sam lotil mesto avtomobilov zrakoplovov. Mož že voha, da bo po zraku dobil še več dolarjev kot po avtomobilskih cestah. Gj, ta soldaški boben ... Iz Civitavecchia 22. novembra. Podpisani "slovenski fantje * vojaki, ki služimo pri 82. pcšpolku v Rimu. sedaj v Civitavecchii, pošiljamo pozdrave staršem, bratom in se* strain ter fantom in dekletom. Po* zdravljamo lctnik 1906., ki bo pri* šcl prihodnjo pomlad mcd nas. Po* sebno pozdravljamo vrlo »Goriško Stražo«, ki nam prinaša novice iz domačih krajev! Vuga J. Leopold, Vedrijan; Rutar Ivan, Poljubinj; Prinčič Henrik, Srebrnič Jožef, Me* dana; Bratina Benedikt iz Gorenj; Brecelj Ivan, Ajdovščina; Prinčič Franc, Fojana; Prinčič Franc, Cero* vo; Hvala Ludovik, Gor. Tribuša; Gorenčič Jožef, Drežnica; Lavren* čič Venccslav, Dobcrdob; Meton Marij, Škofiia; Blažič Jožef, Des* kle; Colja Emil, Trst. F. Š. Škof Slomšek vzor slovenskega rodoljuba. (26. nov. 1800 — 26. nov. 1925) Skoraj ncmogoče je Slomšeka vsestransko oceniti, ker je bil na vseh poljih doma. Ako bi ua ho* teli do dobra spoznati, bi morali vsako pano^o njegovega delovanja poscbcj proučiti. Enega pa ne sme* ! mo in ne morcmo pri Slomšcku prezreti, kar nam La. dcla tako pri* ljubljenega, to je njegova ljubezen do slovenskega naroda. Ljubiti svoj narod in vse, kar ima lepega na sebi, navdušen biti za svojo domovino, tega nas uči škof Slomšek z besedo in dejanjem. Ne vein, če je kdo srčncjše ljubil slo* vensko ljudstvo kot on! Vse svoje življenje je posvetil svoj emu narodu. Pri vsaki prilož* nosti je vnemal in navduseval k pravi ljubczni do domovine, bodisi svoje čitatelje, bodisi svoje poslu* šavce v zasebnih in javnih krogih. In kako plemenito je bilo njegovo rodoljubje! »Ni dobro svoj narod ljubiii, soseda pa sovražiti; dobro in pošteno je le: vsakemu svoje pravice pridobiti.« In to je botel Slomšek priskrbcti Slovencem: pra* vico in jednakopravnost v uradu, soli, v gospodarstvu in politiki. Zravcn tega jc bodril brate, naj se zavedajo svoje narodnosti in naj jo povsod s ponosom in častjo ka* žejo. »V borbi za naxodne pravice moramo biti vztrajni in nevstrase; ni. Spoštovati moramo zlasti to, kar nam daje narodni obstanek: slovenski jezik.« Škof Slomšek je pri ustanovitvi prvc slovenske »Čitalnice« v Mari* boru imel kot priprost ud več na* govorov, v katerih je budil rojake k dclu za dom in narod, k ljubezni do Boga in domovine. »Hočemo«, pravi med . drugim, »da bo slovenska beseda slovela, imela cast pri narodih, naših so* sedih; sami jo prvi spoštujmo, nc toliko v praznih besedah in malo* vrednem pričkanjn, temveč v det janju. Materinska beseda bodi nam navadna v naših družbah in pri ve* selicah, na sprehodu in doma. Ta* ko bodo pošteni tujci nažo sloven* sko besedo spoštovali, če bodo spoznali, da jo mi prvi spoštuje* mo.« V »Čitalnico«, v to prvo narodno budilko z verskim in narodnim programom, je zahajal Slomšek vsako nedcljo, ako je bil doma. Prvi po dostojanstvu jc bil temu narodnemu društvu tudi prvi po delu in vztrajnosti. Ko je nastopil kot govornik je bila dvorana vse* lej polna; njegovi govori so bili preprosti, toda poučni, navdihnje* ni najčistcjše narodne ljubezni in navdušenosti. Povslušajmo ga, s kakim ponosom govori o slovenskem jeziku: y>Dn žimo se z obema rokama slovem ščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim. Po omiki in liki jezika se navadno človek in ljudstvo ča* sti. Jczik je najžlahtnejši telesni dar božji; pismo našega naroda, po katerem se spoznavamo in spoštu* jemo; narodna beseda je večji del mati narodne slave, ali pa mačeha, če jo pustimo v nemar . .. Terjajs mo svoje pravice, toda po modrosti in v pravi meri. Branimo se napa; dov nasih nasprotnikov, pa brez vsakega srda in praznega pričkas nja. Naše orožje bodi beseda vet- ne Resnice, ki pravi: Cesar sum se? bi ne /eilš, g/e/, da ludi drugemu i ne storis.« Tako je postavil Slomsck zlato pravilo narodne enakopravnosti. Toda škof SlomSck ni samo v »CMtalnici«, to je v posvetnih pro* storih, bodril rojake k ljubezni do domovine, porabil je tudi cerkev ter v vznešeni besedi opisal, da je jezik dar božji, zato spoštovanja in ljubezni vreden. »Slovenski jezik le tisti malo cc* ni, ki sveta ne pozna in nc vc, kak* šni ljudjc živijo *p° svetu. Kdor svoj materni jczik zavrze ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Kar je oče od svojih starišcv prcjel, mora svojemu sinu zapustiti in kar se je mati od svoje matere naučila hvalevrednega, bo tudi za* pustila hčeri. Materin jezik je najt drazja dota, ki smo jo zadobili od svojih staršev. Oj ljubi, lepi, poster ni slovenski jezik, (vzklika Slom* šek v isti pridigi), s katerim sem prvič svojo ljubcznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil, tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih rajnih sta* rišcv, hvaležno spoštovati in ohra* niti. Za tvojo cast in lepoto po pa; meti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube bra? te in sestre — Slovence — najrajsi učiti želim, kakor hvaležcn sin svot je ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tu* di moja poslednja bo. Ne bodi vas sram, da ste Slovenci, to naj bo vaša casts Pokažimo, da smo pot štenih očetov posttni sinovi. Ljw bite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za cast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi ,kakor pošten že* nin za cast in poštenje svoje neve? ste. Pred Rogom ni nobenega- raz* ločka v jezikih! Pred prestolom božjim bomo iz vseh narodov in jezikov«. In v »Drobtinicah« 1. 1862 kliče: »Velik dar božji je naš matcrin je* zik! Pa ne pozabimo, srečni otroci, da je beseda materina vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojilja vsa* kega nauka in narodne izobrazbe. Dokler se glasi beseda materina, časti se narod in oživlja; kakor beseda materina umira, peša tudi narodna slava in moč. Kdor ljubi torej svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi, oni so ziv* ei dušnega življenja. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!« Navedeni odlomki iz govorov in spisov Slomšekovih govore glasno in jasno, da je bil Slomšek v narod* nem boju hraber in neustrasen ju* nak. Živel je ob času, ko je pretil pogin našemu narodu. Takrat je veljalo geslo: živeti ali umreti. Slomšek je to dobro spoznal, zato se je z pogumom postavil v prvo vrsto narodnih bojevnikov. Ker je narodno stvar branil tudi v višjih krogih, je moral zato prestati mar* sikatero grenko. Za narodno pre* bujenje je pridobival priprosto ljudstvo in nadepolno mladino nav* duševal, naj se vedno in povsod zaveda svoje narodnosti. Iz njego* ve sole so prihajali najboljši in najvztrajnejši narodni delavci (Konec prih.) »OORISKA STRATA« St ran 3. Kaj je novega na deželi? Solkan. Kakor že javljeno, vprizori pri* hodnjo nedcljo 29. t. m. ob 5, uri popoldne v dvorani gosp. Al. Mo* zetiča »Miklovo Zalo« našc »Kato* liško slov. izobraževalno društvo«. Povsod, kjer je bila vprizorjena ta igra, jc žela krasne uspehc, priČa? kujemo, da jih doseže tudi v nede* Ijo v Solkanu. Radi tcga pričakuje* mo obilno vdeležbo domačinov ka* kor tudi bližnjib bratskih društev. Vstopnina: Scdcži I. vrste L 4, — II. vrste L 3, — stojišča L 2. Plave s Prilesje. Prosv. društvo »Lipa« je priredi* Io v nedeljo dne 22. t. m. prvo go* spodarsko predavanje po vojni. Prcdavatelj g. inž. Rustja nam jc v lepem govoru podal razne nauke o našem qospodarstvu; posebno jc poudarjal potrcbo o ustanovitvi mlckarnc v našcm kraju. Po prc* davanju sc je razvil pogovor s po? sameznimi gospodarji, katerim jc g. inžVdajal razne nasvete .Izrcka^ mo na tern mestu iskreno zahvalo g. inž. samemu in »Prosv. zvezi« v Gorici. Nujno potrebno pa je, da .sc združimo vsi nc le v prosv. dru- štvu, ampak da uporabimo nauk, ki smo ga slišali v nedeljo in si orga* niziramo zadrugo, katero nam je g. predaviitelj priporočal, kcr lc na ta način bomo oteli pogube našc go* spodarstvo! Društvenik. Lokavec pri Ajdovščini. Na dopis v »Ed.« z dne 14. t. m. treba, da spregovorimo g. dopisni* ku odkrito besedo, prvič zato, ker nc izhaja dopis od firme R. S., kateri bi siccr ne odgovarjali, dru? gič zato, da se obranimo cčitkov, navedcnih v omenj. dopisu. Zdi se nam, da hoec g. dopisnik igrati vlo* go pomirjevalncga sodnika, pa mu odkrito reeemo, da ima jako ne* srečno roko. Mi nismo hotcli pred časom v »Gor. St.« pisati o naSih domačih razmcrah, ker ncradi pošiljamo v svet stvari, ki nam niso v cast. Ali g. dopisnik nas naravnost izziva, da spregovorimo o stvari. Pred čas som jc prišel namreč v vas g. taj* nik »Zveze prosv. društev« in usta« novil društvo. Ker nismo //arukani' in vcmo, da ima »turn špico vluftu« kot i^ravi g. dopisnik sitk) tudi brž vcdcli, kaj nam jc storiti in smo sc odstranili. Rekli smo pa tudi, da jc društvo mrtvorojcno dctc. Kako tudi nc? V društvvj, v katcrcm se* de v bratskcm objemu komunisti, slov. snoparji in narodno naprcdni, bo prej ali slej završalo. Koliko jc društvo storilo za prosvcto v Lo* kavcu? Nič! —- Vcndar: Fotografi* rali so sc gg. To za spomin! Naj* budncjši mcd njimi (ne društvo) so pa prircdili nočni konccrt far. kus harci. Opravičcno jc radi tega kon* certa vslal sunder v vasi. Gg. pevci so bili klicani na odgovor in kaznos vani. Kazcn pa je obstojala v tern, da pripade polovica v korist obč. revežem, polovica pa »Prosv. dru* štvu. (Salomonska razsodba res — op. urcd.) To sc pravi z drugimi besedami: Volk sit — koza cela. To so dejstva, g. dopisnik, vse drugo pa larifari. Pa šc na nckaj bi g. dopisnika opozorili. On trdi namrcc, da so se* daj v občini konflikti, katcrih pre? je ni bilo in skoro kažc s prstom na one, ki naj bi te konflikte pov* zročili. Počasi gg.! V Lokavcu so bile že od nekdaj živahne pol. raz- mere. Tu so imeli komunisti svojo besedo, pozneje so rogovilili slov. snoparji, tako da smo bili vedno pol. »delavni«. Zdaj pa prihaja g. dopisnik s svojo jeremijado o lo* kavških konfliktih. Vendar ne bo* ste mislili, da živimo še zmeraj pod kaminom? Samo v neccm smo si v navzkrižju: v naših vrstah nurnreč ni takih, ki bi prodajali nas eela, kakor so v vaših, ker drugaee hi . \ ne menjavali pol. srajce vsa* kc kvatre. Zato, samo zato nc mo* remo z vami! Da veste, enkrat za vsclej! Pika! Čc bo potreba, pa v prihodnjc še kaj! Podbrdo. (Prejeli smo in priobčujemo, ne da bi s tarn hotcli izraziti knko sta? lišče našega listn in ne da bi se ho: teli vmesavati v občinske zadeve ilrahovske občine. Gbčinurji bodo ze sanri znali presoditi, kako nuj se uredi zudeva. Op. urednisiva.) Kot v vsaki občini z do 5000 pre* bivalci, bo po novcm zakonu tudi grahovska občina dobila »podesta* ta«. Podbrčani hočemo sedaj — po dolgolctncm volivnem boju — do* scči eilj: sedež županstva v Podbr* du. Imamo tchtne razloge za to: obmcjno postajo, financo, komisa* rijat javne varnosti, carinarno itd. Po vsej pravici sc lahko trdi, da je Podbrdo sedaj — že kolikor. toliko zmiraj — sree grahovskc občine v vsakcm oziru. Kot smo žc zgoraj omenili, bomo delovali na to in prepričani smo, da to tudi doseže* mo. Apcliramo tedaj na oblastva, posebno pa na podprefekturo v Gorici, da naj podpira našo težnjo in navedene vzroke vpošteva. Z ugodno rešitvijo bodo imeli, kar je samo ob sebi umcvno, tudi tukaj* šnji drž. uradi velike olaišavc. — Podbrčani. Čepovan. (Nesreča.) Preteklo soboto 21. t. m. žc proti veceru se je tu blizu. vasi nad lok* varsko cesto smrtno poncsrečil 34 lctni mladenič Venceslav oratuž. Spravlial je z dvema tovarišcma drva s strmega gozda ter prišcl pri tern tako nesrečno pod velik vlak dcbclih vcj, da ga je na mestu ubi* lo in je oblcžal mrtev. Pokojni jc bil tiiko dobcr in mircn mladcnič tcr splošno priljubljen; zato so vsi obžalovali njegovo žalostno smrt tcr se v obilnem štcvilu vdeležili njegovega pogreba; tovariši * mla* deniči pa so mu zapeli v slovo dve ganljivi žalostinki. Bog tolaži ža* lostno mater vdovo, ki. je zgubila sedaj edinega sina ,in obc prcostali scstri! Ti pa predragi Vencelj, po* čivaj v miru in na svidenje nad zvezdami! Iz Mirna. Mi Mircnci smo jako potrpežljivi in nimamo navadc spravljati v jav«= nost domačih zadev. Kmalu bodo stiri leta, od kar so zmagali pri ob* činskih volitvah komunisti. Obljub* ljali so nam takrat razne ugodnosti kakor vodovod, električno razsvet* ljavo, hiše za dclavcc, biralnico zu rcvežc, jaA^no kopališče in šc celo vrsto drugih lepih reči. Toda po vo* Htvah jc ostalo vsc pri samih oblju* bah in tako jc sc dancs po skoro šti* rih lctih gospodarjenja naših občin<= skih »očctov«. Občinski vodnjaki so v največ* jem neredu. So odkriti, da gre notri razna nesnaga. Ker so ob cesti, po kateri vozi par desetin avtomobilov in drugih vozil na uro, gre v vod* njake cestni prah in z nijm gotovo tudi bacili raznih bolezni. Ljudje princsejo vsak svojo posodo od do* ma ter jo spuščajo v vodnjak in via* čijo ven vodo. Vsakemu je dovolje* no vlaciti vodo z vsako posodo, ker ni nobene kontrole. Z lastno poso»= do prihajajo vlačiti vodo iz vodnja* ka tudi iz his, kjer ima Jo bolnike z nalezljivimi boleznimi kakor jetiko in drugimi. Mimogredoči vlačijo vo* do s posodami, iz katerih dajo piti živini. Za slučaj cpidcmične bolezni je cela občina izpostavljena grozni ncvarnosti. Nesnuga po in ob javnih pofeh je v naši občini na vrhuncu. Pot od županove hiše do farovža jc narav* nost vzor najvcčje ncsnagc in ne* marnosti. Najprvo stoji banika, ki sega deloma na občinsko pot. (Ob* činska rcgulacija?) Pred to barako so vedno odpadki razne zelenjave, olupki sadja tcr brivski ostanki t. j. lasjc in drugo. Tik zraven jc prcšičji hiev in odkrit kup gnoja. Od tu pro* ti farovžu je pot posuta že par let s takim materijalom, da mora kdor po njcj hodi paziti, da si nc razbije nos. Pot od glavne ccste na »Breg-¦< ima tudi svoie zanimivosti. Posebno v zgornjem koncu, ki je popolnoma podoben najncsnažncjšemu dclu po* ti na farovž. Tudi ostale ulicc, poti in trgi so v najgršem in ncsnažncm stanu. polnc raznih odpadkov in ma* terijula, ker niso bile po vojni še osnazene. Pred vojno je imelo županstvo po* sebno komisijo za vzdrzcvanje sria* ge v občini. Ta komisija je parkrat na Icto preglcdala vse gnojne jame. stranišča itd. v občini ter dala na- vodila in ukaze nanašajoče se na vzclrževanjc snage. Dancs so gotova dvorišca \ občini naravnost gnez* da ncsnage in Bog ve katerih baci* lov. Skozi občino drvi vsakih par minut avto, korjera, motorno kolo ali kako drugo vozilo, ki povzroča ogromen prah. Velik del his stoji tik ob glavni cesti ter mora jo njih stanovalci dihati cestni prah. Škrop* Ijenje ceste bi bilo jako lahko, ker teče Vipava na več krajih tik nje, a županstvo ni v tcm oziru nič ukre? nilo. Sploh nima naše županstvo nobenega smisla za snago in higije* no. Zdravstveno stanje v občini sc je vsled navedenih nedostatkov ja* ; ko poslabšalo. Tuberkuloza, ki je bi* i la pred vojno skoro popolnoma za* | trta, se zopet množi. Da ni slabše, | se imamo zahvaliti vipavski burji, ki j od časa do časa zapiha po par dni j in odnese smrad ter razčisti zrak. : Poprava občinskih hiš čaka najbrž »Poteštata«. Vsi občinski odborni* \ ki z županom in tajnikom vred ! imajo popravljenc lastne hiše. Ob* • činske hiše pa so in kakor kaže ostanejo razvalinc. V občini ima* mo še barakovce, občinske hiše v katere bi lahko spravili precej dru* žin, stoje porušenc ker nimajo go* spodarja. Rüzsvetljava! Pred vojno smo imeli petrolcjsko cestno razsvet* ljavo. Po vojni pa nobene. Naši so* sedjc Orehovci so srečnejši ker jim že eno leto sveti elektrika. Tu* di pri nas se sedaj napeljujc elek* trična razsvctljava, a to proti volji j komunističnih občinskih »očetov« in župana. j Za cerkvene polrebc ne daje mu- se županstvo nobenega zneska. (>erkveno oskrbništvo mora samo skrbcti za vsc. Kcr jc ecrkev porv!« sena se vrši služba božja že scdcm ¦ let v brezplačno prepuščenih pro* storih Čevljarske zadruge. 2upan stoji na stališču, naj ccrkev vzdr* žujejo verniki, dobrega zgleda pa noče pokazati. Sploh moramo pod komunistič* nim gospodavstvoin v občini sumo phičevati ogromnc davke, ne da bi se s tcmi davki napravilo kaj ob* čno koristne;.;a in potrebnega. Go* spodu županu in drujiim komuni* stom v občinskem odboru svctuje* ino naj vsaj sedaj ob cnajsti uri vzamejo grabljc in metlo v roko in občino u-snažijo ter tudi drugače popravijo kar so zamudili, da ne bo kronika pisala kako je od vlade imcnovani poteštat popravljal, kar so zancmarili od Ijudstva izvoljeni občinski možje. Postojna. (Volkovi v postojnski okolici.) V pctek 20. t. m. ob 7.30 zvečer je žclczniški usiužbcncc v čuvajni* ci štev. 33 na progi Postojna .< Ra* kck, ki stoji 6 km oddaljena od Postojnc, teiefonično prosil postajo Postomo, naj pošljc pomoč, ker je tolpa volkov pbkolila čuvajnico mcd groznim tuljenjcm. Kmalu po^ tcm sc je odpravilo nckaj mož že* lezniške milice in oboroženih ka* rabincrjcv s posebnim vlakom pro* ti omenjenemti kraju. Med tern so se volkovi razpodili v gozd, ker jih je mogoče splašil ropot vlaka. Do* šli so slišali samo še glasno in dol* go tuljenje ubeglih volkov iz tern* nega cozda. Tudi v soboto 21. je bila poklicana oborožena pomoč od čuvajnice iste proge s postaje Postojnc, ker so slišali prav v bli* žini glasno tuljenje neprijetnih go* stov — volkov. Žrtcv ni bilo nika* kih, ker sc je čuvajem posroČilo za* preti se pravočasno v cuvajnico. (Nesreča.) V petek 20. t. m. so pokopali y Postojni jugoslovanskega želczni* car ja Karla Misleja, ki je opravljal službo na naši postaji. Pokojni jc ncsrcčno padel z vagona, ko jc po* pravljal ncrodni naklad lesa, ter si ranil črepinjo. Prenesen je bil v mestno bolnico, kjer je naslednje jutro izdahnil dušo. Pogrebni spre« vod je bil velik. Krsto so nosili ju* goslovanski žciczničarji. Pogrdba so se vdeležili tudi višji nadzorniki direkeije iz Trsta in mnogo itali* janskih železničarjev s postajena* čelnikom na čelu ,ki so v sprevodu nosili tiir;1! velik venec v znak spo* Stovanja drugonarodnega sode^ lavea. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija Dü. fl. QE FIORI I GORICI, C0R50 VITT. EH. III. St. II SFRE3EM OD 9 - IZ IN Z-l ROB. BERKA PRESELIL ssvojim ZOBOTEHNIŠKIM ateljejem na Corso Verdi 36, Gorica M zdrounib je dp. R9D0 SFILIE03 Gorica, Travnik 5-L Delitev skupnih zemljišč, občin? skih pašnikov in gozdov. — Brez«= plačnc informacije v pisarni v Go* rici, Corso Vitt. Emanuele HI. # 19 pt. (v hiši Hipotečnega zavoda). Ugodna prilika! — Kateri Slove* ncc si žcli utsvariti miren dom v Sloveniji z nakupom lepega poscst* va? — Posestvo, katerega je 18 oralov, obstoji iz 9 oralov starega gozda ter 9 oralov njiv in sadonos* nika; skupno iz treh parcel in leži na najlepši legi v vinorodncm kra* ju Krškega okraja na Kranjskem. Obiskovalci trga sv. Andreja pozor! Velika trgovina z vsakovrstnimi Cevlji odlikovana na lovski razstavi ---------------— v Gorici z diplomo in srebrno svetinjo — Trampuž & Kokelj Gorica -t v Raštelu štev. 30 Gorica priporoča svoje prvovrstne domače izdelke. Cene primerne. Izvršujejo se čevlji po meri, kakor tudi vsakovrstna popravila. Stran 4. >OORI$KA STRATA« Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. si. Jos. Mašera, sodni svetnik in advo« kat, 40 L, č. a. Alojzij Pavlin, Voj* ščica, 25 L, neka oseba iz AjdovščU nc 35 L. P. n. g. Andrej Mavrič, tr* ßQvec v Gorici, Via Carducci, 12 maj za otrokc in blago za srajce v vrcdnosti 450 L. N. N. 100 K. — P. n. baron Rudolf Teuffenbach, Vipolže, 50 L. — Srčna hvala! Pozdravi fantoo - vojskov Pismo iz Belluna. Draga »Straža«! Ne vcmo, kdo iz mcd nas je sprozil miscl napisa* ti par vrstic v pozdrav vrlim cita*- teljem »Goriške Stražc«. Tukaj nas je malo slovenskili fantov, vcn* dar včasih zapo'jemo kako doirm* Co in ob akordih slovcnske pesmi čutimo kako nas veže bratska miscl, misel, da hočemo ostati Slovenci. Prestajamo dobo, v ka* teri je mla'denic podvržen klctvini, moralni pokvarjcnosti" in mno^im drugim nevarnostim, a mi se dobro držimo in varujemo. Novincc let* nika 1906 vabimo, naj nas kaj kma* lu obiščejo. Obcncm jim priporo* čamo, naj bodo bolj pridni kot mi. Tiste denarce, katcrc zapr'avljajo po gostilnah, bodo krvavo pogre* šali. Pošiljamo bratske pozdrave vsem skupaj in kličemo na vesclo svidcnje za bo/ice. Fantje 2. polka gorskih^ topničarjcv, Bclluno. Darko Suligoj, Gorica, Bajcc l:cr* dinand, Trst; Franc Braz, Srpcnica; Vedam Franc, Ukve; Flego Bcnja« min ,Buzct. Pozor kmetovalci in trgovci! — Na prodaj imam več posestcv in ^rajščino (Čardak) v raznik dclih j Bosne. C>ene so zelo nizke, zemlja j plodovita. Da pa ne nasedctc raz* . nim koristolovccm, da.jcm pojasni* la vsakemu našemu Slovencu brcz- plačno: Jernej Šinigoj, tr^ovački putnik, Vojvode Putnika ulica 57. Banjaluka, Bosna. Zgodnji grah »Express« iz Er^ furta po L 8.— kg prodaja J. Ušaj, Gorica, Via Favetti 6. PODRIf ŽMBCA Liubljanslie kredftne teote n Borici Cor so Verdi „Trgovskl Dom" Telefon št. 50 -— Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška jfiavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CE^TRALA LJUBLJANA Rer.erva 8 H 8 Din, 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jiti obrestuje: na vložne knjižicc po čistih 4% (davek plač.j banka sama). Na tckoči račun ter proti odpevedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemsrvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priztiano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posit1 najkulantncje. Teod. Hribar1 (nasi.) - Gorica CORSO UERDI 32 - « (hisa Centr. Posoj«) Veliks i&m ccsHcijs pEstna iz imn tovarns itwMrt I Rayrnajin, ssako- yrstna btaga in pnročence Mmr tici n\\te t;bii*s niošiisp in Vatiwß sukna Blago solidno! Cene x^ierne! Itaznanjam si. občinstvu da scm presclil svojo obrt s Kornja (hiša Draščck) v via Carducci St. 16. Priporočam se za nadaljni obisk. M. ŠULIGOJ, urar, Gorica, via G. Carducci 16 (prej Gosposka ulica). ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam F3ASTI in POSF.BNO MESO za lov na divjačino. Delaunica u strojenje in baruanjs ¦»¦" Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH =: fiORICA - Via Carducci 6 - GOKICA Pozor mat izpremenjeni naslov! Obiščite domačo tvrdko ¦¦¦¦¦¦¦¦¦(¦¦¦¦¦¦¦¦1BII Ulica Garducci 3 (JONCS Ulica Cartai 3 Bogata izbera domačega in inozem- skega sukna, velika zaloga perila, cvilha za postelje, kovtrov, odej, zaves, raznih vrst tkaniti ltd. itd. — — — Velika izbera kožnhovin Lastna krojačnica. — Sprejema vsako naročilo za ženske in moške, katero izvršuje po najnovejšem kroju. — — Velika zaloga izgotovljenih oblek, sukenj, dežnih plaščev za ženske, za moške in za dečke. — — —---------- Cene solidne. ¦BdgSP"1 Obicajni trgr sv. AndrejaL " v GORICI od 3O. novembra - 13. deccmbra 1Q2S. „,^=-^-^ Razsfavne in razprodajne sfojnice na trgtn clella VittoHa (Travniku). Velik živinski sejem. Obsežno Ijudsko zabavišče z raznimi novosf mi. OJ 1. dj 6. däcsTibra b> velika beneika gledališka družba pod vodslvom vit. Michelazzi vprizorila učinkovite novosti. V nedeljo 6. decembra bo na trgu Cesare Battisfi (prej Telovadni trg) javna tombola v dobrodelne namene (Congregazione di Caritä) V nedeljo 13. dscem'jra: OjiŽajna telimi furlanskih pevskih zborov prirejena od alpinskega koralnega društva (Societä Corale Alpina,). inforimciJE daje: Industrijslia in trjusl^ zusza za GdfIš^j (Fsderazians Industriale c Commmale del Dorizionoj, Gorico, Corso Vitt. Em. HI št lO.-I.