OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo TsakoTTstlne tiskovine

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 19, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
Išče žensko, ki je zgubila $700
v včerajšnji izdaji "News" je bilo poročilo, da ima farmer Max Rautenberg iz Kirtlanda na rokah $700, katero vsoto je našel lanskega avgusta meseca.
Rautenberg prodaja sadje in zelenjavo na Route 6, kjer se je lanskega avgusta meseca ustavila neka ženska in kupila jabolka. Potem, ko je odpeljala naprej, je našel na tleh robec, v katerem je bilo lepo zvitih $700. Ker ni imel tedaj drugih odjemalcev, .je gotov, da mora ta denar pripadati tej ženski. Poisku-^ sil je z oglaševanjem v raznih ohijskih in newyorskih časopisih, da bi ženski vrnil denar, a do sedaj so vsa njegova prizadevanja ostala zaman. Sicer pravi, da je dobil nič koliko pisem in zahtev, da vrne denar, ve pa, da so bile vse te zahteve od lažnjivih ljudi. O ženski, o kateri pravi, da je njen denar, ve le toliko, da mu je povedala, da živi nekje v zgornjem delu new-yorške države ter da je Slovenka.
Možno je, da se je katera Slovenka lansko leto nahajala na SNPJ dnevu na izletniški farmi na Chardon in Heath Rd., ki je v bližini štanta, katerega vodi farmer Rautenberg na isti glavni cesti št. 6 in Chardon Rd. Farmer pravi, da bo se sedaj poskusil z poizvedovanjem in če se prava lastnica ne zglasi kmalu, bo denar razdelil med bolj potrebne ljudi v okolici kot pa je on.
Kefauver med delavci
CLEVELAND, O., 19. junija —Senator Kefauver je nastopil včeraj na konvenciji CIO tele-foničnih nameščencev in je v glavnem zatrjeval:
Kdorkoli bo kandidat na republikanski strani, njega ne skrbi. Zmagal bo tako nad Taftom kakor nad Eisenhowerjem. Kefauver bo dobil demokratsko nominacijo.
Glede delavskih vprašanj, je Kefauver za odpravo Taft-Hart-leyevega zakona, ker je bil ta zakon mišljen kot kazenski zakon zoper delavce in enostranski. Taft je za to, da se ohrani urad za stabilizacijo mezd. O sedanji stavki v industriji jekla, po zatrdilu Kefauverja, indu-strijci niso imeli prave volje, da se pogajajo.
Kefauver je za nadaljevanje politike Roosevelta-Trumana.
JAPONSKI POSLANIK V AMERIKI
Washington, 18. junija—
San Prancisca je prišel v ameriško prestolnico japonski poslanik Kamimura. Poslanik Kamimura je prvi poslanik Japonske, odkar so se med Zedinje-nimi državami in Japonsko vzpostavile redne razmere.
HARRIMAN-NOVI LINCOLN! ZA NOVO POLITIČNO STRANKO!
WASHINGTON, 18. junija—Pri primarnih volitvah v Columbia distriktu je zmagal demokrat Harriman nad demokratom Kefauverjem. Za Harrimana so se odločili tudi črnski volilci in so vzklikali Harrimanu kot, "novemu Lin-colnu." Republikanec Pexton iz Denvera, Colo., ki vodi kampanjo za Eisenhower j a, pa je za to, da Eisenhower ustanovi tretjo politično stranko, če se bo na konvenciji v Chicagu izkazalo, da stojijo za Taftom lažnjivi in prigo-Ijufani glasovi delegatov.
\V zadnje slovo
članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 uri v Grdinov po-grebni zavod na E. 62 St., da izkažejo zadnjo čast pokojni Rose Pryatel, v petek pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
^ Dalje so članice prošene, da p'ridejo v petek zvečer ob 7.30 uri v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast pokojni Jennie Dolenc ter da se po možnosti udeleže v soboto njenega pogreba.
General Eisenhower je zanikal, da bi imel namen razbiti republikansko stranko, kakor to predlaga krog njegovega političnega agitatorja Pextona. V začetku volilne borbq se je Eisenhower izjavil za republikanca, dejal pa je tudi, da bo podpiral, tudi, če bi sam ne dobil nominacije, tistega republikanskega kandidata, ki bo nominacijo dobil, četudi bi šlo za Tafta.
Išče se sprava med republikanci
Republikanski senator Styles Bridges je prevzel vlogo posredovalca med Eisenhowerjem in Taftom, da ne bi prišlo do formalnega razcepa v stranki. Bridges je zaskrbljen, da bo dvoboj Taft — Eisenhower onemogočil republikansko zmago pri novem-berskih volitvah, v katero je sicer Bridges prepričan. Posredovalna vloga bi šla za tem, da naj se vsi republikanski delegatje na konvencijo izjavijo za pripravljene, da bodo držali strankino disciplino in se pokorili večini. Toda Bridges nima recepta kako zgladiti spor v vprašanju delegacij iz države Texas, Mississippi in Louisiane, katere delegacije so postavljene ločeno in vsako o sebi trdi, da je edino ona pravilno izvoljena.
"Taft je izolacionist!"
Da je spor med Taftom in Eisenhowerjem izredno oster, oba programa nespravljiva, kažejo zadnje izjave generala Eisenho-v/erja, ki je označil Tafta naravnost za izolacionista. Za konvencijo v Chicagu se je skušala dobiti enotna formula glede ameriške zunanje politike, katero naj bi sestavil John Foster Dulles in za katerga se poteguje tudi Taft. Toda Eisenhower je naglasil, da so pogledi Tafta v primeri z njegovimi, kar se tiče ameriške zunanje politike, tako različni, da je enotna osnova sploh izključena in torej ne more biti enotne formule, ki naj bi bila kot* uradno sprejeta na republikanski konvenciji.
General Eisenhower ne mara imeti zraven sebe kakih novih generalov. Javna polemika o njegovi trditvi, da bo znižal federalni proračun za 40 milijard dolarjev udarja v slepo, trdi Eisenhower. On ni dejal, da bo proračun znižal kar naenkrat, marveč postopoma in to oziraje se na
zmanjšanje izdatkov pri narodni obrambi in oboroževanju. Republikanski delegatje 30. junija v Chicagu
Taft je sklical svoje prijatelje že za 30. junij v Chicago, kjer se bodo vršile do 7. julija predpriprave in predkonference za konvencijo samo. Taft vsakemu povdarja, da je absolutno prepričan v svojo zmago.
rrenotno javno mnenje
Gallupov zavod javlja sledeče rezultate: V volilni borbi Stevenson kot demokrat, Taft kot republikanec bi zmagal z malo večino Stevenson, če bi šla borba za Stevensona in Eisenhowerja, bi zmagal Eisenhower. Eisenhower bi zmagal tudi proti Ke-fauverju. Pač pa bi Kefauver zmagal nad Taftom. Izid povpraševanj torej izkazuje, da Taft v nobeni konkurenci nima dobrih šans za sebe.
MacArthur je nedotakljiv!
WASHINGTON, 18. junija— Vrhovno vojaško poveljstvo je odločilo, da general MacArthur lahko nastopi kot politični govornik na republikanski konvenciji v Chicagu dne 7. julija. S tem da ne bo kršil afmadnih disciplinskih pravil, ki prepovedujejo ne-upokojenemu vojaku vtikati se v aktivno politiko.
General MacArthur je še vedno aktiven član ameriške vojske, prejema plačo, nima pa posebnega delokroga od takrat, ko ga je pred 14 meseci predsednik Truman razrešil položaja ameriškega komandanta na Daljnjem vzhodu.
General Eisenhower je obratno takoj, ko se je spustil v aktivno politiko, odpovedal se plači in zaprosil za upokojitev.
TOKIJO POZNA SAMO CHIANG-KAJŠEKA
TOKIJO, 18. junija—Tokijška vlada je izjavila, da je sklenjena mirovna pogodba Chiang-Kajše-ka veljavna za vso Kitajsko. S komunistično Kitajsko se torej japonska vlacja ne bo posebej pogajala. Za njo je edini predstavnik Kitajske, Chiang-Kaj-šek.
KRIZA V KROMPIRJU KONČANA
NEW YORK, 18. junija^ Povsod in na vseh trgih Amerike je dovolj krompirja. Zadnje začasno pomanjkanje krompirja in visoke cene so odšle v pozabljivost.
Pregled položaja izkazuje^ da so cene padle skoro za tretjino cen, ki so bile na trgu tedaj, ko se je ukinila kontrola nad krompirjem.
v glavnih središčih kot New Yorku in Chicagu so cene na debelo na starem. V prodaji na drobno se je prodajalo pet funtov krompirja za 25 centov, teden popre je pa je ista količina krompirja stala 45 centov in dva tedna popre je pod kontrolo pa 33 centov.
John A. Bukovnik
V nedeljo, 8. junija je gradu-iral v Amherst CoUege^u, Amherst, Mass., mladi in pridni dijak John A. Bukovnik z akademsko stopnjo Bachelor of Arts. John A. Bukovnik je sin Mr. in Mrs. John in Netty Bukovnik, 18309 Schenley Ave., ki sta lastnika Bukovnik's Studio na 762 E. 185 St. Mladi graduant se bo V jeseni vpisal na zdravniški šoli Western Reserve univerze v Clevelandu, kjer 'bo nadaljeval svoje študije za zdravnika. Naše čestitke!
Popravek
/
Včeraj smo poročali, da je 8. junija graduiral iz Ohio univerze v Athens, Ohio, Frank Clicker, sin Mr. in Mrs. Martin Doršek, kar pa bi se moralo pravilno glasiti Mr. in Mrs. Martin Zdolšek iz 1153 E. 168 St. V nedeljo bo Mrs. Zdolšek priredila prijateljski sprejem na domu za vse znance in prijatelje.

ALI JE VEČ VERA ALI TRGOVINA?
MONTREAL, Quebec, Kanala, 18. junija—V tem mestu, ki šteje 1,650,000, prebivalstva, so katoličani v ogromni večini. Mestni občinski svet je lansko 'eto sklenil, da morajo biti trgovine na katoliški praznik dne 8. decembra zaprte.
Sedem veletrgovcev in kakih 100 malih trgovcev se tej odredbi občinskega sveta ni pokorilo in je imelo na dan 8. decembra trgovine odprte. Policija je napravila seznam nepokornih trgovcev in jih poklicala na odgovor. Kakih 200 trgovcev je priznalo "krivdo" in so bili obsojeni vsak
Za razorožitev Zapadne Nemčije se oborožuje Vzhodna Nemčija...
VZHODNA NEMČIJA NAJ IMA 375,000 MOŽ POD OROŽJEM
BERLIN, 18. junija—Ljudska zbornica Vzhodne Nemčije je bila sklicana za danes na izredno zasedanje in to radi predloženega zakona o splošni vojaški obveznosti in o ustanovitvi redne armade za Vzhodno Nemčijo. Ker je formalno koalicijska vlada pod nadzorstvom komunistov, za katerimi pa stoji sovjetska oborožena sila, predloženi zakonski načrt v narodnem predstavništvu ni naletel na nobeno opozicijo. S tem se je razdor med Vzhodno in Za-padno Nemčijo usodno povečal.
34 milijonov ton jekla šlo v zgubo
NEW YORK, 18. junija—Poročilo instituta za raziskavanje položaja v železu in jeklu trdi, da so stavke v jeklu od zadnje svetovne vojne dalje povzročile 34,5000,000 ton manj produkcije v jeklu. Ta količina jekla bi zadostovala, da se producira 15,-000,000 avtomobilov.
Če je omenjena statistika točna in če povdarimo, da znaša celokupna letna produkcija jekla v Sovjetski zvezi—po sovjetskih trditvah—okrog 30,000,006. ton, potem je izguba na jeklu vsled stavk še bolj otipljiva. S tem pa še ni rečeno, da so bile stavke same krive, da je prišlo do teh izgub.
Zaganjajo se v urad za mezde
WASHINGTON, 18. junija— Delavski odbor spodnje zbornice je sprejel priporočilo, da se ukine urad za stabilizacijo mezd. Odbor trdi, da je bil ta urad postavljen zato, da se bori proti inflaciji in za stabilizacijo mezd v času izjemnih prilik. V sporu v industriji jekla za novo mezdno pogodbo pa se je urad postavil popolnoma na stališče delavskih zahtev, odobril zvišane mezde, a glavno—priporočal tudi, da se naj jeklarne proglasijo za "union shop," to je, da morajo biti vsi delavci v jeklarnah tudi člani unije.
DR. SANDERS NIMA SREČE
. MANCHESTER, N. H., 18. junija—Dr. Sanders je bil pred sodiščem radi umora iz usmiljenja, ko je pomagal na drugi svet Mrs. Borato, ki je bila bolna na neozdravljivem raku. Pred sodiščem je bil sicer oproščen, zdravniška zbornica pa ga je črtala iz imenika zdravnikov. Sanders je že drugič poskušal, da' bi se ponovno vpisal v imenik zdravnikov in bi tako lahko izvrševal zdravniško prakso, pa ni dobil za sebe zadostne večine glasov.
na $40 globe. Drugi v družbi z upornimi veletrgovci so nastopili sodno pot. Medtem ko je tekla pravda, se je na katoliški praznik dne 22. maja mnogo od bivših upornikov spreobrnilo in imelo trgovine zaprte. "Se ne splača, da bi morali plačati $40 globe," so dejali.
Pravda je prišla pred vrhovno sodišče, ki je razsodilo, da je bil sklep občinskega sveta o praznovanju praznikov in zapiranju trgovin na te praznike brez zakonite podlage. Upornikom je bilo jdano popolno zadoščenje.
Vile rojenice \
I
X
'i ?
T
J ?
y
t f
v
Vile rojenice so se zglasile 2. junija pri družini Mr. in Mrs. Albert J. Vidmar iz 6312 Carl Ave. in pustile krepkega sinčka, kateremu so dali ime Joseph Anthony. Dekliško ime matere je
bilo Strnad.
\
V ponedeljek sp se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Afrs. Joe Mirtich na 12823 Kir-ton Ave. in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Betty Klemene, in dete se dobro počutita v Lakewood bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Andy Mirtich iz 13538 Harold Ave. tretjič stari oče in stara mama. čestitamo!
Pogrebi
Pogreb pokojne Rose Pryatel se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
Pogreb pokojne Frances Goz-nik se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Prestala operacijo
V Cleveland Clinic bolnišnici na E. 93 St. in Euclid Ave. se nahaja Mrs. Josephine Korach iz 1238 E. 74 St., ki se je morala v torek podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja!
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington, št. 32 ZSZ v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Sovjeti in vzhodno nemški komunisti so po sklenitvi mirovne pogodbe z Zapadno Nemčijo začeli z ogromno propagando, ne samo v Berlinu v sovjetski zoni, marveč v Vzhodni Nemčiji sploh. Dežela in mesto sta preplavljena z lepaki, letaki in napisi, kakor, da se nahaja kot sestavni del Sovjetske zveze. Povsod slike Stalina in Ljenina, zraven Marxa in Engelsa. Tudi diktator Kitajske Mao ne manjka.
Propaganda se poslužuje starih gesel o "zedinjeni Nemčiji," o "velikem Stalinu in nerazdruž-Ijivem prijateljstvu Nemcev in Sovjetov." Propaganda zahteva odstavitev kriminalnega kanclerja zapadno nemške vlade Konrada Adenauerja, ki naj se obtoži pred ljudskim sodiščem radi ve-leizdaje.
Propaganda smeši severno Atlantski pakt, napada Ameriko, njen gospodarski in vojaški imperializem. General Ridgway je v zadnjem času posebna tarča sovjetskih napadov.
Vse pod orožje!
Vzhodna Nemčija ima le 18,-000,000 prebivalstva, imela pa bo sedaj redno vojsko, ki bo štela 375,000 mož. Sddanje policijske sile Vzhodne Nemčije že štejejo 60,000 oboroženih sil. Nemška komunistična mladina pa se vež-ba vojaško obvezno že od začetka maja in je bilo vpoklicanih kakih 50,000 te mladine na orožne vaje, seveda pod firmo prostovoljcev.
Zapadni opazovalci gledajo na položaj takole: Komunistični vzhodni Nemci naj ustvarijo Nemčiji razpoloženje kot da so edino oni za združeno Nemčijo, ki je končno cilj slehernega Nemca. S tem pa, da postavijo na.noge močno oboroženo silo, naj vzbujajo pri zapadnih Nemcih strah pred morebitno državljansko vojno, če bi se Zapadna Nemčija dejansko priključila za-padnemu bloku in dala svoje vojake na razpolago—skupno 400,-00 svojih vojakov.
Poziv vsem Nemcem	i
Koalicija vzhodno nemške vlade nosi formalni naslov "Narodno demokratska stranka." V tej koaliciji je pet političnih strank, koalicijo pa vodi "Socialistična unija," pod katero se skrivajo komunisti. Narodno demokratska unija je izdala poziv na vse Nemce, v katerem trdi, da politika Zapadne Nemčije vodi Nemce v bratomorno, to je državljansko vojno. Zapadna Nemčija da je v*^ službi ameriškega imperializma. Samo vzhodni Nemci so poklicani, da privedejo Nemce v združeno Nemčijo, kar bodo tudi storili. Med podpisniki tega poziva so tudi znana imena iz Pau-lusove armade, ki se je borila v Stalingradu. Paulus sam, ki se še vedno nahaja v Sovjetski zvezi, na poziv ni dal svojega podpisa, pač pa njegovi pomočniki
V zvezi z oborožitvijo vzhodne Nemčije je bil poklican šef vzhodno nemške policije v Moskvo, da dobi tam nadaljnja navodila.
Konec dober— vse dobro
HOUSTON, Texas, 18. junija —Mladi Sheppard King je pritegnil nase precej pozornosti v Ameriki. Milijonarski sin je spoznal v Parizu v nočnem lokalu muslimansko plesalko iz Egipta in sklenil, da jo poroči. Svoje ime Sheppard je spremenil v Abdullah, postal je tudi musliman po veri. Mati Bonner je skušala z vsemi sredstvi preprečiti končni korak sina Shepparda, da.ga odvrne od poroke. Zastonj!
Zakonski par King se je po poroki v Cairu v Egiptu vrnil v Ameriko in je egiptska plesalka sedaj po nočnih lokalih v Ameriki služila lepe denarje. Mati Kinga se je prsijaznila z usodo in je sprejela tudi ženo sina med svojo družino kot svojo lastno hčerko. Vse je bilo pozabljeno. Poleg sina Shepparda ima Kingova hčerko Patricio. Mrs. Bonner King je sedaj umrla v 52. letu starosti in zapustila sinu in hčerki tri milijonsko premoženje, vsakemu na polovico.
PRELOM MPD. JUGOSLAVIJO IN BULGARIJO
BEOGRAD, 18. junija—Jugoslovanska vlada je odpoklicala osebje svojega poslaništva v Sofiji. V poslaništvu bo ostal samo še eden nSvadni uradnik za reševanje tekočih poslov.
Jugoslavija je protestirala pri bulgarski vladi, ker je ta ugrabila enega nameščenca jugoslovanskega poslaništva. Vsi jugoslovanski protesti radi tega dogodka so bili od bulgarske vlade zavrnjeni, zato se je beograjska vlada odločila za gornji korak.
DESET MILJONOV ZA JEKLARJE
WASHINGTON, 19. junija— Predsednik unije rudarjev, John L. Lewis, je odobril 10 milijonov dolarjev kot podporo rudarjev stavkujočim jeklarjem.
Duhovnik na obisku
Rev. Alojz Sterle, ki je bil zadnja tri leta nameščen v New Mexico, je prišel na obisk k svojemu stricu Mr. John Krašovec na 925 E. 73 St. Tukaj bo ostal nekaj mesecev, potem pa bo nameščen drugam.
V bolnišnici
Včeraj popoldne, je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico poznani Mr. John Simončič st. iz 6406 Carl Ave. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
\
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. junija 1952

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GROMKO V LONDONU
(1)
Ministrski predsednik Winston Churchill je v zadnjem svojem govoru Britancem povedal, da so državne finance slabe, da Velika Britanija producira živeža in življenskih potrebščin za 30 milijonov prebivalstva, ima jih pa 50 milijonov; torej mora za ostalih 20 milijonov Britancev preskrbeti preživljanje s pomočjo tujine, v obliki izmenjave blaga. Churchill rad rabi prispodobe. Trdil je, da so Britanci trenotno kot plavači, ki še držijo glavo nad vodo, torej ne utonejo, plavajo pa tudi ne.
Tudi za tiste, ki so metali sestavne dele britanskega imperija, bolje rečeno bivšega in sedanjega kolonijalnega ozemlja v en koš, je sedaj postalo jasno, da gre le za Veliko Britanijo, to je za Anglijo, Škotsko, severni del Irske in Wales, torej državo, ki se uradno imenuje "Združeno kraljestvo." Ta država je v finančni krizi.
Domin j oni, kakor Kanada, Južna Afrika, obe Indiji, Ceylon, Avstralija in Nova Zelandija, živijo vsak zase svoje državno finančno življenje, in če imajo kako krizo, imajo tipično lastno krizo. Kanada je na primer objavila, da je dobro lansko proračunsko leto in zlasti občutno zmanjšala vojne dolgove. Vendar pa je Churchill omenil tudi domin j one, toda samo v tej zvezi, da je treba Veliki Britaniji pomnožiti izmenjavo blaga v obliki trgovine tudi med domin j oni in Veliko Britanijo. Razen domin j ona Južne Afrike je nacionalna povezanost angleško govorečega sveta dejstvo, s katerim je treba računati. Toda, ker vsak domin j on kot samostojna država, vodi samostojno državno finančno politiko, veljajo v gospodarskem pogledu do matere domovine—Velike Britanije splošni gospodarski principi, katerih realni uspeh označujemo kratko s "trgovsko bilanco." Dominjon trguje z Veliko Britanijo. Uvaža in izvaža iz nje. Praktično ostane kot zadnje vprašanje eno in isto. Ali je ta bilanca aktivna ali pa pasivna za eno ali drugo stran. Ali Velika Britanija več izvaža iz dominjona, kakor pa vanj uvaža, ali obratno. Trgovina ne pozna sentimentalnosti. Če pa Winston Churchill naglaša, da trgovinska bilanca Velike Britanije ne stoji dobro, da se črpajo zlate rezerve in če med vrsticami namiguje, da bo treba za primanjkljaj, da se ta krije, dobiti novo posojilo, potem je logičen samo ta sklep, da je trgovinska bilanca Velike Britanije do domin j ono v preje pasivna kot aktivna. Ali naj Sovjetska zveza v tem pogledu kaj pomaga? V političnem pogledu so našteti britanski domin j oni brezizjemno antikomunistično razpoloženi. Iz ust predsednika Indije Nehruja je bilo ponovno, v poslednjem času s posebnim povdarkom naglašano, da Indija odbija komunizem, odbija sovjetsko-ruski način družabnega in državnega življenja. Nedavno izvedene volitve v Indiji so pokazale, da isto misli tudi povprečni Indijec.
Politična zamisel Churchilla glede povojne Evrope in Velike Britanije v svetu je bila izražena v dveh govorih. Prvega je Churchill imel v Fultonu v Ameriki, kjer se je ogrel za ožje sodelovanje med Veliko Britanijo in Ameriko, dalje pa za ožje sodelovanje v širšem smislu med državami anglosakso/iske rase sploh. Kot voditelj opozicije in kot predsednik britanska vlade pa je Churchill ponovno izrazil svoje prepričanje, da vojna nevarnost ni neposredna, da Sovjeti ne bodo napadli, to pa radi tega, ker poznajo pomen dolarja, gospodarski' potencial ameriške industrije, predvsem pa ker upoštevajo zalogo atomskega orožja, ki je nakopičeno v Ameriki.
V svojem drugem govoru v Zuerichu v Švici pa je Churchill videl dobro rešitev evropskega vprašanja v tem, da se državi Francija in Nemčija zbližata, stopita v ožjo zvezo, ker brez te francosko-nemške zveze ni trdnega evropskega življenja. Churchill ima sedaj priliko, ne samo, da opazuje, marveč tudi, da podpira francosko-nemško zbliževanje. Schumanov plan o skupni upravi zapadno evropskega premoga in jekla je prodrl. Z Zapadno Nemčijo je bila sprejeta v skupno zapadno evropsko obrambo in se je določila kvota nemškega vojaštva, kakor tudi del stroškov, ki jih bo Nemčija morala prispevati za vzdrževanje te armade in obrambe.
Ali je Winston Churchill kaj spremenil na teh političnih zamislih? Ali pa naj bo Rus Gromiko tako jak, da bo prepričal Winstona Churchilla in njegovo vlado, seveda pa tudi Britance, da je kaka druga politika za Veliko Britanijo boljša? Gromiko ne prihaja v London kot sovjetski poslanik samo za to, da gleda, koliko je ura.... L.C.
UREDNIKOVA POŠTA
Lovski klub vabi na odprtij o
CLEVELAND, Ohio—St. Clair Rifle and Hunting kluba vabi cenjeno občinstvo na odprtijo klu-bove farme na Rt. 44 v Paines-ville, Ohio, ki se vrši v nedeljo, 22. junija. Farma se nahaja eno miljo od glavne ceste 84.
Vabljeni ste vsi prijatelji in znanci od blizu in daleč. Saj veste, da se pri St. Clair Rifle klubu vedno dobro postreže, zato lahko brez skrbi pripeljete tudi jt^aše prijratelje. Kakor sem slišal, da tisti lovec, ki bo najboljše streljal na leteče golobe, bo deležen nagrade—nafnreč mu ne bo treba plačati.
Balincarji bodo imeli tudi svoje veselje, kajti prostor je očiščen kot na kegljišču, da bo vse gladko. Tudi mladina bo imela priliko do veselja in zabave.
Vse to sem zvedel slučajno, le ne vem, zakaj ti lovci držijo tako tajno vse to. Prošlo nedeljo sem bil na potu v Char-don in sem se peljal skozi Painesville. Ko pridem po glavni cesti 44 mimo klubove farme, zaslišim takoj nad klancem neko hreščanje in pokanje. Radoveden grem gledat, kaj je in kaj zagledam? Johna Novaka, ki vihti s sekigo z vso silo in podira drevesa, ki so zakrivala železniško progo. Ob potu, kjer je trava čez glavo visoka, pa koga vidim? Je li mogoče, da je to krojač Spenko, ki neusmiljeno vihti koso in kosi travo!
Občudoval sem ta dva člana. Enkrat sem ju mislil že ogovoriti, pa sem se premislil, saj je bolje, da ju ne motim. Mesto tega sem pognal svojo staro li-zo naprej protijDhardonu in spotoma premišljeval, kaj neki bodo ti fantje zopet naredili. V tem sem sredi Chardona naletel na nekega uradnika, ki sem ga pobaral, kaj bodo zopet imeli na njih farmi in tako sem zvedel za njih odprtijo.
Prišedši popoldne domov; sem ženi povedal, kaj sem videl in slišal, pa mi pravi" boljša polovica, pa pojdimo gori, saj ne veš kdaj imajo tisti jagri svoje zabave. Potrdil sem ji in hajd zopet proti Painesvilleu. Bilo je že pozno popoldne in na farmo smo prispeli ravno ob času, ko je divjala huda nevihta. Jaz sem baš zavil iz Rt. 44 na levo, ko se s strašnim hruščem podere veliko debelo drevo. Z ženo sva se pošteno -prestrašila, saj nisva še nikoli bila priča tako hudemu vi-hurju. To je bilo dovolj in sem si mislil, fant, kar lepo počasi obrni in domov, pa bodi vesel, da se lahko odpelješ, kajti tak vihar ni noben špas. Dvomim, če je tedaj več kdo bil na farmi, če pa ga je vihar dohitel, potem ve, kako je bilo. Upam, da bo prihodnjo nedeljo vreme bolj milo, da bomo lahko veselo uživali prosto naravo.
Ravno ko to pišem, je prišel k meni klubov uradnik, ki sem ga srečal v CSiardonu, in pravi, ker že pišeš, pa še to povej, da se prihodnja redna mesečna seja ne bo vršila prvi petek v mesecu, ker bo ravno na ta dan največji ameriški praznik — DAN NEODVISNOSTI. Seja se bo vršila en teden pozneje, to je na 11. julija. Članstvo se prosi, da upošteva to spremembo in se seje gotovo udeleži 11. junija ob navadnem času in v navadnih prostorih.
Sedaj pa najlepše vabim vse naše stare in nove, mlade in stare od blizu in daleč, pridite na veliko odprtijo lovske sezone na farmi St. Clair Rifle and Hunting kluba v nedeljo, 22. junija. Tudi če bo nekaj dežja, se ne ustrašite, saj imajo jagri precej strehe, pod katero se lahko stisnemo. Za vse obiskovalce bo v vseh ozirih najbolje poskrbljeni.
Na veselo svidenje!
Lovec.
Nova izdaja "Oskrba dece"—najbolj priljudna vladna knjižica
Pred kratkim je izšla popolnoma preurejena izdaja vladne knjižice "Oskrba dece." Kot v osem prejšnjih izdajah, skuša tudi v tej (1951) urad U. S. Children's Bureau strniti skupaj najnovejše in najbolj obširno sprejete ideje glede: kaj je dobro za dete od njefovega rojstva pa do prvega rojstnega dne.
Prva izdaja je bila objavljena leta 1914. V letih, ki so od tedaj pretekla, je dovedel napredek v zdravljenju, znanosti in v kar imenujemo razvoj deteta kot osebnosti do mnogih sprememb v "Oskrbi dece." Posebno moremo opaziti mnogo večji poudarek glede duševnega zdravja deteta—to je, kako ga ohranimo zadovoljnega. V prejšnjih izdajah se je polagalo važnost v prvi vrsti na njegovo telesno zdravje. Za to je bil prav dober vzrok: leta 1914, ko je izšla prva knjižica, je bilo zelo važno vprašanje: kako ohraniti dete pri življenju. Glasom podatkov je umrlo v onih časih v Zedinjenih državah tekom prvega leta nekako sto detet od vsakih tisoč rojenih. Danes Umre komaj 30 do-jencev od vsakih tisoč rojenih tekom prvega leta. In ker je zdravniška veda povišala priliko detetovega življenja, je mogoče posvetiti več pozornosti njegovemu zadovoljstvu. Radi tega odobrava ta zelo moderna knjižica glede oskrbe dece nekatere običaje, katerim so sledile ljubeče matere podzavestno izza pradavnih časov.
Nekatere druge načine, pri katerih je čas spremenil—ali potrdil—ideje glede oskrbe dece tekom prvega leta njih življenja, moremo opaziti, ako primerjamo prvo izdajo knjižice "Infant Care" z najnovejšo.
Na primer leta 1914 se omenja samo cepljenje proti ošpicam kot protisredstvo tej bolezni. A ko so tekom časa zaznali zdravniki, kako varovati deteta v slučaju difterije, oslovskega kašlja in otrpnenja tilnika, je pričel urad Children's Bureau priporočati^ da se uporablja iste načine. '
Istotako niso leta 1914 zdravniki še vedeli, kako se lahko prepreči otroško oslabelost (rickets), katero povzroča slaba prehrana. Radi tega se ne omenja v knjižici ribjega olja do leta 1926.
Leta 1914 se je glede otroške hrane omenjalo, "da je mleko vsake živali drugačno in sestavljeno, tako da ustreza zahtevam mladičev dotične živali. Nikakih nadaljnih dokazov ni potreba— vsaka premišljena mati naj bi dojila otroka takoj od začetka."
Nova izdaja pa pravi: "Negle-de na to, da-li dete dojite ali ga hranite s steklenico, vaša skrb naj bo dcwoljna množina pravilne hrane, katero naj užije, kadar jo potrebuje in da bo med uživanjem vesel . . . Pri tem velja več načinov hranitve kot pa kaka posebna vrsta mleka, katero mu nudijo."
Leta 1914 se ni privoščilo otroku niti čajne žličice preceje-nega sadnega soka, dokler ni bil sedem ali osem mesecev star. Sedaj dobi dete dnevno po dve unči, ko je dva meseca staro. Dete, rojeno leta 1914, ni smelo uživati trde hrane z izjemo "mehkih jajc, svežega prepečen-ca," dokler ni bilo leto staro. Nova izdaja knjižice pravi: "Domači zdravnik bo določil, kdaj naj dobi dete poleg mleka tudi trdo hrano. -Nekateri pričnejo hraniti dete s to posebno hrano, ko je komaj par tednov staro; drugi čakajo, dokler ni staro tri ali štiri mesece."
Sesanja palca se je strogo grajalo v prejšnjih izdajah knjižice "Infant Care." Leta 1914 se je celo priporočalo /'pripeti rokave jopiča preko prstov roke za Več dni in noči," da se prepreči sesanje palca. Postopalo se je pa v takih slučajih vedno milejše. V novi izdaji čitamo:
"Sesanje je otrokova prva zabava. Ko je utrujen, lačen, ali ako ne more česa drugega zanimivega opazovati, bo poskusil izvabiti nekaj malo zabave iz palca ali prstov. Sesanje je skromen nadomestek pestovanja, ali prigovarjanja, ali hrane; vendar je pa bolje kot nič. In včasih, pravijo matere, je uspeh tega zadovoljen otrok."
Izza časa, ko je izšla prva knjižica "Infant Care," se jo je razdelilo med več kot 28 milijo-
nov oseb. Zadnje čase jo je prestavil Državni oddelek v osem jezikov—prestavljene izdaje pa razdeljuje oddelek potom svojih uradov samo onkraj morja.
V novi 145 strani obsegajoči knjižici s slikami, najdemo mnogo nasvetov, kako nuditi detetu nežno, ljubezni polno oskrbo, katera jim pomaga zrasti v zdrave, srečne otroke. Cena posameznemu iztisu je 20 centov. Ako želite iz tis, pošljite ček ali poštno denarno nakaznico glase-čo na: "Superintendent of Documents, Government Printing Office, Washington 25, D. C.
(Common Council for American Unity)
PO SEDEMLETNEM POTAPLJAČEV
Nedavno je bilo končano preiskovanje dna reške Inke in dvignjeni so zadnji tam potopljeni veliki objekti. Vsa dela. so trajala blizu sedem let in največji delež je imel inženir Karel Bauman, ki se je prvič spustil na dno reške luke že novembra 1947 kot eden od tehničnih voditeljev podjetja "Brodospas."
Reška luka obsega približno 700,000 kvadratnih metrov, glo boka pa je pet do 44 metrov, da lahko skoraj ob vseh njenih jezovih pristajajo tudi oceanske ladje zelo velike tonaže. V sredini je luka globoka 30 metrov. V tej globočini so končali dviganje štirih večjih potopljenih objektov. Tako so dvignili že 26 v raznih delih luke potopljenih ladij. Samo nekaj manjših čolnov bodo Š8 dvignili v "Mrtvem kanalu."
Tudi podvodne mine so že davno odstranili. Pri čedalje večjem prometu v luki ni danes nobenih ovir—od dna. Vse, kar je bilo tu potopljeno med vojno, je odstranjeno od potapljačev in luka je očiščena.
Prvi večji objekt, ki so ga po tegnili na površje, je bila nem ška vojna enota "Ramb," ki jo je leta 1947 dvignil inženir Bauman. Zadnje štiri večje ladje, ki so jih dvignili meseca aprila ali razrezali pod morjem, pa so bile "Petka," bivša potniška ladja nekdanjega društva "Dubrovni-ška plovba," ter italijanske lad je "Istria," "Arpione" in "Salvo re." Pri dviganju teh ladij je imel eno od glavnih nalog inženir Bauman, ki je prav tako nalogo imel tudi pri dviganju največjega objekta iz globočin reške lu ke. To je bil -nekdanji "Locchi," današnja jugoslovanska motorna oceanska ladja "Učka."
Dviganje zadnjih štirih ladij ni bilo tako preprosto, kakor bi se to dozdevalo po razmeroma kratkem trajanju dela. Prvi dve ladji, "Petka" in "Istria," so morali razrezati pod vodo, potem pa njihove dele dvigniti z dvigali, da so jih pozneje uporabili za staro železo. Ladja "Arpione" je bila dvignjena na šest metrov izpod ppvršiiie in potem s pomočjo valjev potegnjena v susaški bazen. Tam so jo pustili v globočini 14 metrov ter jo vnovič pregledali. Ko so ugotovili, da jo je mogoče popraviti, so jo spet odvlekli v središče reške luke. Zdaj je privezana ob Tržaški obali, zraven ladjedelnice "Viktor Le-nac," kjer jo bodo popravili. Videz privezane ladje je strašen.
Še nobena iz morskih globočin dvignjena ladja ni bila takšna, kot je "Arpione," pa vendar bo iz tega zarjavelega, zvitega in polomljenega železja jutri nastala obnovljena ladja za reševanje drugih ladij, kar je bila "Arpione" pred svojo potopitvijo. Nazadnje so pod vodo razrezali ladjo "Salvore." Medtem ko je "Petka" ležala sama, ločeno od
DELU
italijanskih ladij, so italijanske ladje ležala pravzaprav druga na drugi v globočini 30 metrov. Na tako lego potopljenih ladij jugoslovanski potapljači doslej še niso naleteli med svojim praktičnim delom. Inženir Baumart je o tem takole pripovedoval:
Pri preiskovanju dna reške luke sem naletel na "Petko" pri lukobranu "Petra Drapšina." Da z ladjo nekaj ni v redu, sem opazil že, ko sem se spuščal na morsko dno. Potem sem videl, da leži nasajena na poveljniški most in da ima polomljene jar-bole. Pri potapljanju se je zako-talila po nasipu lukobrana kakih 33 metrov globoko ter se preobrnila. Pogled nanjo je bil fantastičen. S kljunom ali prem-cem je bila zabita v grez, njen zadnji del, krma, pa je štrlel kakih 16 metrov v višino.
Propeler, obrnjen proti povi'-šini, je bil podoben lopatam mlina na veter, a pod ladjo se je dalo hoditi kakor pod Ijcako pečino. Podvodno rezanje ladje z električnimi napravami je šlo hitro od rok. Lega italijanskih ladij je presenetila vse potapljače, kajti redkokdaj se zgodi, da bi bile tri potopljene ladje nabite druga na drugo, a da pri tem njihovi jarboli ne bi štrleli nad površino. V reški luki pa se je to zgodilo. Pravzaprav so vse te ladje .predstavljale samo eno železno tvar, ki jo je bilo treba pod morjem razbiti, da jo bo mogoče razrezati in dvigniti.
Ladja "Arpione" je ležala na dnu z nagibom 150°; z bokom je bila deloma naslonjena na nasip jeza, hkrati pa je povprek ležala nad ladjo "Salvore." Da bi bila lega še bolj nenavadna, je bil *hjen. jarbol zarinjen v bok ladje "Salvore." Dvigniti smo jo morali z valji bhzu površine, potem pa na drug prostor. Ko je Uila odvlečena ladja "Arpione," je bilo šele omogočeno nepro-sredno delo na ladji "Salvore," kar je bilo dosti lažje.
Zanimivi so opisi Baumana o dnu reške luke. Že od nekdajJn tudi danes je on edini strokovnjak; ki jo bil največkrat na dnu te luke. Zato je to dno bolj preiskano kot v drugih pristaniščih. Koliko delovnih ur je prebil na tem podmorskem terenu, tudi
sam ne mor.e tako lahko izračunati. S temi svojimi "izleti" je pričel že leta 1947 in od tedaj se je na razne točke dna spustil že sto in stokrat. Tako je spoznal vsak kotiček in mu je danes dno reške luke bolj znano kot reške ulice. Na pamet lahko vsak čas ugotovi, kje je še kakšen potopljen predmet. To velja tudi za najnavadnejše stvari, recimo za kakšno sidro, za kose svinca, razno posodo in najrazličnejše druge stvari, da o potopljenih ladjah in letalih sploh ne govorimo.
Veliko bogastvo malih stvari leži na dnu reške luke. Ali bi kazalo iskati in dvigati to bogastvo? Vsakemu potapljaču je čas dragocen in tako odmerjen, da ga za tako delo ni mogoče žrtvovati. Vendar je inženir Bauman mimogrede odnesel to ali ono manjšo stvar in tako v svojem domu uredil pravcati muzej potopljenih stvari iz reške luke. To niso kake posebnosti, temveč samo navaden srebrni nož iz kake potopljene ladje, krožnik, kozarec ali slika, razni okraski in med njimi celo majhna lutka iz porcelana. Za inženirja Baumana predstavlja še večje bogastvo malih stvari kvarnerski bazen, ker ležijo tam tudi ostanki zgodovinskih ladij, kakršnih v reški luki ni.
Dna reške luke so preiskovali na razne načine in z raznimi aparati. Najuspešnejši način je bil ta, da se je inženir Bauman zvezal z motornim čolnom, ki je polagoma plul, medtem ko je na morskem dnu vlekel za seboj svojega potapljača. Tako je inženir Bauman "plaval" v raznih smereh luke ter si ogledoval njeno dno. Samo na ta način si je lahko večkrat ogledal po večini greznato dno. Ko je naletel na potopljeno ladjo, je dal signal ljudem na motornem čolnu, ki so to zapisali in tako dobili načrt dna reške luke.
Vsega skupaj je inženir Bau-Aian preho3il okrog 30 kilometrov na dnu reške luke in ni pri tem doživel nikdar kake nezgode. Nevarnejši so bili samo tisti trenutki, ko so razstreljevali podvodne mine, ki jih je bilo v reškem pristanišču mnogo. Take eksplozije pa vplivajo na potapljača seveda predvsem pgihično.
Različno od kvarnerske ali recimo bakarske luke dno ruške luke ni bogato ne flore ne favne, do pet metrov globočine je greznato, v večji globočini je pa čisto zaradi podvodnih izvirov, ki jih ima obala reške luke mnogo. Pozimi je temperatura na dnu povprečno 5° Celzija, poleti pa do 11° Celzija. Na obali so veliki kamniti skladi, na katerih so zgrajeni jezovi, velika globočina pa se začne pri glavi lukobrana "Petra Drapšina," kjer je tudi vhod v luko. Nasprotna smer vodi v Kvarner. Njegovo dno je temno, globočina pa je 60, 80 in tudi 100 metrov. To je še nepre-gledan, neznan svet, medtem ko je dno reške luke pregledano in očiščeno.	V. M


V blag spomin
ob prvi ohlclnici odkar je umrl iiuš nepozabni soprog in oče
ANTON GUBANC
Zalisnil je svoje mile of i dne 19. jnnijn 1951
Eno leto je poteklo, odkar si nu.s zapustil, ljubljeni. Eno leto že počivaš v hladni zemlji, a mi 'le težko pogrešamo. Naša srca so polna tuge in oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da se snidemo pri večnemu Bogu— nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
ROSE, soproga
FRANK, ANTHONY in ROBERT, sinovi PAULINE, poročena ROSE, hčerka
Cleveland, Ohio, dne 19. junija 1952.

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
ZLOČINCI
(Nadaljevanje)
"Šel sem torej na sodišče. Tam so me pošiljali iz ene sobe v drugo, slednjič sem se srečno ustavil pri mladem gospodu; menda se je zbal, ko sem mu povedal, da sem major, in me ni naprej zapodil. Bil je prav prijazen gospodič; take lepe kravate ne vidiš vsak dan, kakor je dičila njega, ponudil mi je celo stol in vse sva se pomenila. Obljubil je, da bodo orožniki preiskali vso stvar—zaslišali bodo priče in potem bo sodišče ukrenilo svoje.
"Korčele ni bilo več k meni, ne vem zakaj ne... zatekala se je rajši k Fajfarici. Podpirali smo ji otroka z mlekom in kruhom— zase in za svojega ljubega moža si je pač že drugod priberačila prehrano.—Hčerka Amalija je prebila zrelostni izpit s prav dobrim uspehom in komaj je pričakovala, da jo nastavijo in da vzame mater in bratca k sebi. Stopil sem k deželnemu šolskemu nadzorniku in jo priporočil, naj jo vtakne čim dalje proč od Ljubljane kam v hribe, kamor dedec zlahka ne najde za njimi. Nadzornik je obljubil, da bo upošteval razmere — vsa stvar je bila torej v dobrem tiru.*
"Ali človek ne bi verjel, kako težko je rešiti ljudi iz močvirja bede!
"Vprašal s$pi, če lahko otroka takoj zopet vzamemo; odgo-
~ POTUJEM V FLORIDO
Koncem tega meseca odpotujem v Florido, če se kdo želi pridružiti za druščino, naj se zglasi zvečer ob 6. uri.
PETER HOSTAN , .
449 E. 158 ST.
voril je, naj rajšf počakamo—če bo sila, bodo že orožniki storili svoje.
"Prosil sem ga še pojasnila, v kolikem času se utegne stvar rešiti. Povedal je, da v kakih treh, štirih tednih; seveda nadaljnjih štirinajst dni ima Korče še pravico pritožbe in če se pritožuje do konca, pač lahko par mesecev preteče, predno stvar stopi v pravno moč . ..
"Dovolil sem si pripomnjo, da so razmere pri Korčetovih tako napete, da lahko kar v hipu pride do katastrofe—mladi sodnik pa me je potolažil: 'Saj so orožniki tukaj!' Imel je ganljivo zaupanje v orožnike in nekoliko sem že dvomil, ali sem prav storil, da sem šel na sodišče, ali bi se ne bil bolje obrnil naravnost na orožnike.
"Torej čakati!
"Preteče teden, pretečeta dva, pa prisopiha zopet Fajfarica name: 'Malka je poslala vest— oče je pretepel mater, da nezavestna leži, če že ni umrla; soseda je bila prihitela k botrici ji to sporočit—za božjo voljo naj torej poveznem svoj klobuk na glavo in tečem na sodišče!'
"Seveda jaz koj pokonci in jo uberem tja proti hramu pravice, pa ko zagledam sodno poslopje, se mi obude spomini, kako sem romal od vrat do vrat in kako dolgo tukaj stvar potrebuje, da stopi v 'pravno moč'—pa sem se obrnil in se peljal na orožništvo.
"Tam človeku res bolje postrežejo. Bridki mož postave me je poslušal, že se je opasal in okomotal in šla sva h Korčeto-vim.
"Njega, Korčeta ni bilo doma. Korčela je ležala na tleh, glavo je imela v naročju Malke, ki je sedela na tleh in močila materi čelo, oni mali, ki se je v bolnici seznanil z žlico, je pa pripravljal obkladke. In smrdelo je, da se mi je kar želodec obračal.
"Malka je bila v zadregi. Hitela je pravit, da ni tako hudo, kakor se je bala . . . mami je le slabo ... pa ji že odlega . ..
"Orožnik se je sklonil čez bolnico, potem se je ozrl se po sobi, res je našel na tleh ia pest ženskih las in mi jih pokazal. Naročil je še Malki, če bo treba, naj le pošljejo k orožnikom. Potem sva zopet šla skozi vrsto zbranega radovednega ženstva in naraščaja.
(Dalje prihodnjič)
DINASTIJA MOLJEV
Molji vsako leto uničijo za neštete mUijone dolarjev vrednosti oblek, preprog, kožuhovine in raznih tkanin. Dobijo se razni kemični preparati, ki moljem prignusijo izbrano dijeto začasno, toda ne za stalno. Zato je treba vedno tako rekoč na straži stati, da nam molji ne pretvorijo naše najbolj priljubljene obleke v nekaka žalostna oblačilna re-šeta.
Vpričo tega se je nedvomno že mnogokrat'pojavilo vprašanje, kako so se molji preživljali, ko še ni bilo človeka na svetu; znanstveniki pravijo, da so molji zelo stara dinastija. Na to vprašanje so nedavno odgovorili angleški biologisti, ki so to reč temeljito raziskavah. Našli so molje v gnezdih vrabcev, škorcev, lastavic in drugih ptičev; tam se menda preživljajo z materialom, iz katerega so zgrajena ptičja gnezda. Ker so se ptiči pojavili na svetu dolga tisočletja pred človekom, je indi-rektno odgovorjeno vprašanje, s čim so se molji preživljali, dokler se niso povabili v oblačilni-ce človeka.
—NOVA DOBA
Obleka
NIKOLI
ne obledi! » «
iif iiiiiii m
vašem Av+omatičnem plinskem sušlinlku
%


Wan... and	^1
yoiiVe gla.d Itlg	■ ^

Tudi ko je solnce najbolj pripekajoče . . . vaša barvana obleka se posuši varno—v vašemu avtomatičnemu PLINSKEMU sušilniku. PLINSKO sušenje obvaruje obleko pred obledenjem, dlje!

V
nato. <».6»
Q!
Sušilni čas
je ugoden čas—
Vzemite perilo in ga vložile v vaš Plinski suŠil-nik. Perilo pride ven bolj rahlo, mehko in sveže—napol posušeno za likanje, ali Cisto suho, za spravili!
te
B
Sušilni čas
je vsak čas—
Zjutraj, opoldne ali zvečer! Da! Najsibo kakršno vreme—katerakoli sezona . . .vi imate vedno 365 dni, perfektnih za sušenje z vašim Plinskim sušilnikom!

Sušilni čas
je vaš šas—
Da ž njim storile kar hočete! Zato ker rabite lahkejši, HITREJŠI način sušnja perila—avto-itiatičhi PLINSKI sušil-nik! Vas stane manj kot en ceni za vsa)co kopico!
Oglje+e si presenetljive nove av.toma+ične plinske
sušilnike sedaj!
THE EAST OHIO GAS company
TUJERODCEM, KI SO ZAMUDILI PRIJAVITI NASLOVE
Kot poroča U. S. Commissioner for Immigration and Natural ization, mnogi tujerodci niso prijavili svojih naslovov leta 1952 najbrže radi tega, ker so menili, da jim tega ni treba storiti.
Lanskega decembra je urad Immigration and naturalization Service opozoril vse tujerodce, ki bivajo stalno v Zedinjenih državah, dne 1. januarja 1952, da morajo tekom desetih dni po tem dnevu prijaviti uradu svoje naslove. Obvestilo se jih je tudi, da so dopisnice za naslove (tiskovina št. 1.53) na razpolago pri vseh poštnih uradih in da morajo izročiti izpolnjeno dopisnico osebno poštnemu uradniku.
Urad poroča nadalje, da je izročilo do 21. marca dopisnice z naslovi 2,087,771 tujerodcev, do-čim je urad prejel lansko leto do istega dne 2,260,984 dopisnic z naslovi. Poročila za leto 1952 še vedno prihajajo.
Urad je mnenja, da nekateri tujerodci niso prijavili naslova, ker niso razvmieli dolžnosti, ki jo tozadevna postava nalaga. Mnogi so na primer zaprosili za državljanstvo in mislijo, da jim radi tega ni treba prijaviti naslova. Drugi so mogoče poročili ameriškega državljana in menijo, da so radi tega oproščeni te dolžnosti. Morajo pa v obeh slučajih prijaviti svoje naslove.
Tujerodci, ki radi nerazumevanja niso prijavili za leto 1952 svojih naslovov, naj pošljejo takoj dopisnico z naslovom (še vedno na razpolago pri poštnih uradih, v zalepki na naslov: The Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Ako store to kakor hitro mogoče, se jim ni treba bati neprijetnih posledic, ker tega niso preje storili. Ako pa naslova ne
prijavijo, se podvržejo kazni glasom postave.
Ako kak poštnr urad nima več dopisnice za naslov na razpolago, jo lahko dobite, ako pišete na: Common Council for American Unity, 20 W. 40 St., New York 18, N. Y.
(Common Council for American Unity)
SMRTNA NESREČA ŠESTIH DELAVCEV PRI ZENICI
V Orahovci pri Zenici so delavci naložili na kamion med* starim železjem najdene granate in bombe, ki so ostale tam med voj-
no. Med vožnjo na mesto, kjer naj bi bile granate uničene, pa je ena granata padla na tla in eksplodirala. Pri priči je bilo ubitih pet delavcev, šesti, ki je bil šofer, pa je bil tako hudo poškodovan, da je umrl čez eno uro. Več tisoč delavcev iz Zenice se je udeležilo pc^reba ponesrečenih tovarišev.
OPROSTITE
Naše prijatelje in čitatelje Enakopravnosti prosimo oproščenja, ker sem prošli teden objavil oglas, da imam hišo naprodaj. Prišlo je več prijateljev in kupcev na ogled, pa me ni bilo doma, vzrok ker smo imeli gosta iz druge države, s katerim se nismo videli dolgo let. Skušali smo ga najbolje postreči, zato nas ni bilo doma. Hišo si sedaj lahko ogledate.
660 E. 109 Si., LI 1-0833
r
COUNT ON
WITH A NEW
JUNIOR
Window Fan
At a terrific bargain price!
$1 25 PER. WEEK
5 year guarantee
Oglašajte v Enakopravnosti
You want a dependable window fan at a bargain price... here it is! America's foremost quality fan manufacturer brings you this outstanding value—a fan that will give you more for your money than you ever thought possible. Single-speed, 16-inch blades, adjustable side panels, spiral guard, attractive ivory finish. We believe it will outperform any fan at this price, in terms of air delivery, quietness and long life. Let us show you this and other Emerson-Electric fan values!	^
FREE HOME DEMONSTRATION
NORTHEAST APPLIANCE AND FURNITURE CO.
22530 Lake Shore Blvd. RE 1-2303
JERRY BOHINC, prop.

n JI J STAKICH vam da visoko ceno UM! vaše stare pripomočke pri
nakupu iioviii. Ne glede na izdelek ali starost boste tu dobili največ
Pridite, da vam pokažemo KOLIKO vam PRIHRANIMO na čisto novih pripomočkih izdelkov; RCA, ADMIRAL, STROMBERG, G-E, THOR, ESTATE, APEX, WHIRLPOOL, TAPPAN, INTERNATIONAL HARVEST, SERVEL
DAU VAM BOMO
®90
.am K
za
star T. V. pri nakupu novega velikega!
DALI VAM BOMO $80
za staro peč pri nakupu nove plinske ali
električne peči!

For your VACATION welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
KLIČITE PO
ŠTEVILKAH
za HITREJŠO dolgodistančno postrežbo
• Ako nimate višnjevega osebnega naslovnika za vpis izvenmestnih številk, pridite po brezplačen iztis istega v naš poslovni urad.
The Ohio Bell Telephone Company
NAPRODAJ
DALI VAM BOMO
za vaš
star pralnik
nakupu
novega!
DALI VAM BOMO
SIGO
za vaso staro ledenico pri
nakupu nove!
STAKICH FURNITURE CO.
16305 Waterloo Rd.
Kakovost po zmerni ceni Cleveland 10, Ohio
IVanhoe 1-8288
Lahki pogoji
JAMES D. STAKICH
NAPRODAJ JE
dobroidoča delikatesna trgovina, nahajajoča se na prometnem kraju na Euclid in Noble Rd. Ima licenco za prodajo piva in vina na dom. Proda se radi bolezni v družini.
Za podrobnosti se pokliče MU 1-2015
DELO DOBIJO MOŠKI
TEŽAKI
ZA
livarsko delo
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Vidite Mr. Wilsona osebno v našem uposljevalnem uradu na ENGLE RD., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR CO.
17601 BROOKPARK RD.
CLEVELAND, OHIO
Moški za MILLING MACHINE DRILL PRESS
58 ur tedensko; čas in pol nad 40 ur.
ženska
ZMOŽNA STENOGRAFIČNEGA DEL^ IN KNJIGOVODSTVA. THE AETNA MACHINE PRODUCTS CO. 4200 Hough Ave. EN 1-7877
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
Ančka in Rozalka sta se pre-stopavali vsaka po svoji sredi, se priklanjali k zemlji, pobirali kamenje, katerega so ob nakladanju detelje iz rodovitne prsti iz greble grabi je, ga metali v tru-go, ki sta jo zdaj Ančka zdaj Rozalka pehali s sabo vštric po razoru, in odnašali v njej, vsaka za eno uho, nabrano kamenje na že posečene ozare.
Govorili sta samo najpotrebnejše, obračali se pa tako urno, da je bilo kljub jutranjemu hladu, do takrat, ko je Marko prignal svoj trop na Reber, že obema vroče.
Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva na cvetno nedeljo in se je razveselila:
"Ančka!"
Ančka je globoko sklonjena hitela pobirati kamenje in je skušala prikriti Rozalki obraz.
"Ančka! Ali ne slišiš?"
"Kako si rekla, Rozalka?"
"Čeprav so tako nasprotovali, pa vendar žene Marko čez Vrh."
"Žene. Čez Vrh žene."
"Dober je vaš ata."
Podlipnikova ni odgovorila. Spomnila se je na mamo, ki ji je šele sinoči, ko sta legali spat, povedala, da bo morala na vse zgodaj na njivo. Kaj bo o njej. o Ančki, mislij Marko, ko mu edino ona, Ančka, ni voščilo srečne planine. Še doma je ni bilo danes zjutraj; sinoči je pa prepozno zvedela: "Oh! Naša mama," se je po tihem vznejevolje-vala na mater, na razumno in tiho ženo.
Želela je biti Primoževa, Mar-
kova sestra: "Kaj se tebi mara, Rozalka."
"Ali si mar kaj bolna, Ančka?"
"Nisem.—Ne vem."
Če bi bila Ančka vedela, kako kar ni mogel Marko odgnati jar-cez v dvora, da je bilo celo Pod-lipnici žal, ker je poslala Ančko z doma, in kako je še z vasi iskal Marko v Podlipnikovih oknih Ančko, bi ji bilo še huje.
Ropota je je padalo kamenje v trugo. Obema dekletoma, An čki in Rozalki, pa so uhajale mis li in oči čez polje, čez vas in čez Reber k Marku, ki je gnal čez Vrh največji trop v srenji. Mar ko, najmlajši ovčar.
Nič manj ni hodil v mislih z njim, z Markom, Jernej. Samo— drugače je hodil kakor sestra in. no—Ančka. Na vrtu je sedel, na nizkem stolčku. Manica je stiko-vala okrog dreves.
"Da mi ne boš jedla golenih češenj."
"Ne bom oca, so še prekisle in predrobne. Sama koščica jih
je."
"Tak si jih že pokusila."
"Sem jih. Pa so zanič."
Gledal je v Peči, kjer je čez meli gnal Marko z Volkunom, naravnost po Bninku navzgor. Jok pa s Hristom: "Prehitro žene fant. Na Vrhu se jima bosta tropa zmešala in vso planino jarci^ ne bodo vedeli, čigavi so. Joka bi moral spustiti naprej. Saj pravim, kako je narobe, ko človek opeša." Godrnjal je sam zase.
"Ali bi kaj radi, oča?" je prihitela Manica.
"Nič, nič, Manica. Kar igraj se."
Ko bi se bil Jernej spomnil, kako je tudi njegov trop nekaj let, ko je še njegova rajnica živela, neurejeno in zmedeno hodil čez Vrh, bi se bil za Marka bolj bal kakor za Rozalko in Manico. Pa on, starec, niti slutil ni, da Marko, mladec, kaj malo misli na jarce in da je Primožev fant tako žalosten zaradi Podlipniko-vega dekliča, tako žalosten, da se jezi na Ančko, ker mu ni voščila srečne planine, "^.es! Primožev Marko na Podli} ;::'-ovo Ančko.
"Je že prav, .nčl:a! Ne bom pozabil."
Žal mu je bilo, da je Podlipni-kov ovčar, žal, da ni šel na Ko roško past.
Manica je pobrala v travi dva para zraslih, prezgodaj odpadlih češenj, si jih obesila za uhlja in se prikošatila k Jerneju:
"Oča, poglejte, kako imam lepe uhane."
"No, no, Manica! Grdi so; pa ti tudi, ker se šopriš."
"Pa če bi bile češnje že zrele in rdeče?"
"Ph!" Se je razhudil: "Še takrat bo prezgodaj za ničemur-nost, ko boš sama kakor zrela češnja, če boš kdaj."
"No, pa ne." Vrgla je golence v travo.
"Kaj se nič ne bojiš, da bi Za vrhom medved ne raztrgal Mar ka?"
"Še malo ne. Medved naj se boji Marka."
Vendar je ostala pri oču in se z njim vred zazrla v Peči. Joko vih jarcev ni bilo več videti; Mar kove pa je Volkun poganjal skozi tesen pod kri jen. Marko sam je pravkar stopil od križa na nas protno stran poti in obstal na visoki skali. Iz vasi in s polja se je videlo za njim in nad njim sa mo jasno nebo.
"Traa-taaa!"
"Trobi," se je razveselila Ma niča.
"Slabo trobi," se je vznevoljil Jernej.
"Hoohoooj!" se je oglasila s polja Rozalka.
"Hooj," se ji je pridružila na vrtu Manica.
"Traa ?taaa!"
Dekleti sta izsuli kamenje iz truge in obstali tesno druga ob drugi. Bolj iz otroške preprostosti kakor zares je šinila v glavo Rozalki čudna misel: "Tebe kliče: Aančkaaa."
"Hoohooooooj!" se je odzvala Ančka, se tisto jutro prvič nasmehnila in se tesno pritisnila k Rozalki, Markovi sestri.
Marko je spoznal njen glas in je še enkrat zatrobil: "Traa-taaa! Aaan-čkaaaaa!"
Marko je zginil s skale, odšel za tropom in sram ga je bilo, da se je jezil nad Ančko.
S polja se je odzvalo še več hohojev in v nobenem ni bilo sovraštva. Zavist se je skrila in molčala, odkar je Marko obstal pred medvedom.
Dekleti sta zopet prijeli za trugo:
"Pobožala bi te, Ančka, ko bi ne imela od prsti grdih rok."
"Poljubila bi te, Rozalka, ko bi ljudje ne videli."
Obema je bilo tako dobro.
(Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
549 EAST 185ih ST.# ICE 1-8187	Jerry Feikovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za periitnino za svatbe, bankete in veselice itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVXIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
NAŠA IZJAVA!
Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost.
Danes kot vedno se lahko zanesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo.
V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX,"
"DOUBLE LIFE," itd Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom.
PARKWOOD HOME FURNISHING
7110 ST. CLAIR AVE.	EN 1-0511
TVRDKA USTANOVLJENA 1922
Please tave this price list
MIHALJEYICH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Prosimo shranite to listo
Sedaj pošiljamo spodaj navedene pakete, na katere se ne plača nikakršne carine, do zadnje železniške ali parobrodne postaje. Vsi paketi so zavarovani za popolno vrednost.
PAKET ST. 1 —
$14.90
PAKET ST. 2 —
$15.00
PAKET ŠT. 3 —
$16.50
20	Ibs. Sladkorja
9	lbs. Masti
6.65	lbs. Kave
4.45	lbs. Riža
24	lbs. Sladkorja 6.65 lbs. Kave 3.45 lbs. Riža
5	lbs. Masti
1	Ib. Toal. mila
18 lbs. Sladkorja 11 lbs. Masti 6.65 lbs. Kave 2.45 lbs. Mila 1 Ib. čokolade 1 Ib. Kakao
PAKET ŠT. 5 —
$12.25
PAKET ŠT. 6 —
$19.80
PAKET ŠT. 7 —
12	lbs. Sladkorja
10	lbs. Moke
S	lbs. Masti
7	lbs. Riža
2.45	lbs. Mila ,
.65	Ib. čaja-Tea
$21.90
16	lbs. Sladkorja
7	lbs. Masti
6.65	lbs. Kave
4.45	lbs. Riža
4	lbs. Bakalara
2	litra Olja
10	lbs. Sladkorja
10	lbs. Masti
6.65	lbs. Kave
4.45	lbs. Riža
4	lbs. Bakalara
5	litrov Olja
PAKET ST. 8 —
$12.50
PAKET ST. 9 —
$10.30
PAKET ST. 10 —
6.65 lbs. Kave .45 lbs. Čaja-Tea 9 lbs. Sladkorja 2 lbs. Mila 1 lb. Toal. mila 1 lb. čokolade
$10.60
6.65 lbs. Kave
4.45	lbs. Riža
6	lbs. Sladkorja
3	lbs. Masti
6.65 lbs. Kave 4.45 lbs. Riža
5	lbs. Masti
4	lbs. Sladkorja
PAKET ST. 4 - 5^3 80
29 lbs. Sladkorja 6.65 lbs. Kave "
4.45 lbs. Riža
PAKET ST. 11 -(1050
6.65 lbs. Kave 4.45 lbs. Mila 9 lbs. Sladkorja
PAKET ST. 12 —
6.65 lbs. Kave 3.45 lbs. Riža 9 lbs. Masti ' 1 lb. Kakao
$11.50
PAKET ST. 13 —
$20.00
PAKET ST. 14 —
$18.90
PAKET ST. 15 —
$20.00
15 lbs. Sladkorja 10 lbs. Masti 6.65 lbs. Kave 2.45 lbs. Mila 2 lbs. Mleka v prahu 2 lbs.. čokolade 2 litra Olja
30 lbs. Sladkorja 10 lbs. Masti 6.65 lbs. Kave 2.45 lbs. Riža 1 lb. Kakao 1 lb. Toal. mila
25 lbs. Sladkorja 10 lbs. Masti 6.65 lbs. Kave 4.45 lbs. Riža 5 lbs. Bakalara 2 litra Olja
PAKET ST. 16
$22.90
PAKET ST. 17 —
$20.80
PAKET ST. 18
$22.75
37	lbs. Masti
12	lbs. Sladkorja
6,65	lbs. Kave
4.45	lbs. Riža
30 lbs. Moke 20 lbs. Sladkorja 6.65 lbs. Kave 4.45 lbs. Riža 9 lbs. Masti
37 lbs. Masti
15 lbs.	Moke
6.65 lbs.	Kave
4.45 lbs.	Mila za pranje
100 Ibi. MOKE 100 Ibc. RIŽA 40 Ib,. RI2A
$12.00 $19.50 $ 950
100 Ibs. SLADKORJA 37 Ibs. ČISTE MASTI 40 Ibs. SLADKORJA
$18.50 $13.00 $ 9.50
TUDI POŠILJAMO: Singer šivalne stroje, radio aparate, biciklje in kuhinjske peči ter štedilnike in dobre italijanske harmonike
POZOR!
Carine se ne plača na moko, sladkor ali mast najsibo do katerekoli količine Na riž in milo za pranje se plača samo 10% od vrednosti
MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 ST. CLAIR AVENUE HE 1-6152	CLEVELAND 3. OHIO
The May Co s Basement
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Poseben nakup!
Dekliške aktualne 2.99 do 3.99
I- in 2-komadne
Kopalne obleke
Obilo lepih stilov in novih barv na razpolago; po posebno nizki ceni. Te kopalne obleke so narejene iz Nylon Lastex, Rayon Lastex, pletenega Lastex in Rayon Taffeta. V merah 8 do 14.
Poštna in ielefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000
Deške fine Broadcloth s kratkimi rokavi in znanega izdelka
Športne srajce
|.59
Trpežne srajce v atraktivnih plaid barvah in pisanih havajskih vzorcih. Imejte jih dovolj za večkratno pre-membo v prihajajočih vročih dni.
Mere 6 do 16.
Deški z elastiko zgoraj
Anklets
19c
The May Co.'s Basemen! z dekliško o^hravo
Živo - barvne, lične in trajne nogavice. Nekoliko neregularne v Argyle in pisani barvi. Obširna izbera barv. Mere 7 do 101/2.
Par

Postna in telefonska naročila sprejeta za nakupe od 2.01 naprej^ davek vklj. Pokličite CHerry ,1-3000
_ The May Co.'s Basement oddelek s desko opravo
GOSTILNA ZDS LICENCO
SE PRODA.
Nahaja se na prometnem prostoru na St. Clair Ave. Pripravno za družino. Izvrstna oprema in stanovanje s 9 sobami. Kdor želi dobroi-dočo gostilno, naj pokliče za podrobnosti.
EN 1-9529
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prod revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
HIŠE NAPRODAJ
SK	nr.	1. —J
Dohodek donašajoče posestvo v collinwoodski slovenski naselbini; vsebuje en trgovski prostor, ki je oddan v najem, in dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe—prazno. Vse poslopje je nanovo dekorirano znotraj in zunaj. Plinska gor kota. Zidana garaža. Cena zmerna.
E. 114 St., severno od St. Clair Ave. Lepa hiša za eno družino. 6 sob, 1 na 3. nadstropju. Garaža. Cena zelo zmerna.
E. 140 St., severno od St. Clair Ave. Hiša za eno družino, 6 sob; garaža za 2 avta, velika lota. Cena zelo zmerna.
Aberdeen Ave. Hiša za eno družino, 6 sob v lepem stanju. Garaža. Oglejte si in dajte ponudbo.
Imamo tudi veliko drugih novih in starih hiš naprodaj, v okolici E. 185th. in Euclida.
Za podrobnosti se obrnite na
JOHN KNIFIC 820 E. 185 St., IV 1-7540
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
TOOL & DIE MAKERS
MUST BE A-1 ALL AROUND TOOL AND DIE MAKERS AND HOLD CLOSE
TOLERANCES.
Free hospitalization.
Free insurance.
Some overtime.
ROCKOLA MFG. CO. 800 N. Kedzie
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, 1 year old daughter, need ' 4-6 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. Will decorate.
SUnnyside 4-8832, Mr. Engels
RESPONSIBLE Plumbing Contractor, wife, 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Prefer Austin but will take good location N.W. Will remodel bathroom.
NEvada 8-6409
BUSINESS OPPORTUNITY
Good buy — RESTAURANT-CAFETERIA — Well established business. Excellent location. Northside business district. Fully equipped business. Closed Sundays. Ideal for couple. See to appreciate. 7627 N. Paulina.
LOngbeach 1-4577 or _ Rogers Park 4-7870
Good Chance to Buy — Loop RESTAURANT. Well established trade. Selling due to owner's death. Just ideal for couple. Long lease. Low overhead. Closed evenings, Sundays and holidays.
WEbster 9-8435
Good Buy — Well Established RESTAURANT. Right for couple. Excellent location near factory and freight houses.
DElaware 7-8743 320 N. Orleans St.
J