Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur ČEDAD / C1V1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 - Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 10(949) Čedad, četrtek, 11. marca 1999 Telefon 0432/731190 novi tednik Slovencev videmske pokrajine Za beneške žene recital s piesmijo an glasbo Z Beneškimi koreninami smo v Spietru praznovali dan žena Biu je pravi recital. S piesmijo an glasbo, z recitacijo poezij an ubranim petjem, ki si ga je zamislu, zluožu an napisu Davide Clodig. Pomagali so mu ga uresničiti Beneške korenine, Katja Franz, kitarist Alessandro Bertossin an Stefano Predan z ramoniko. Vsega kupe so nam ponudb Sčarsno uro koncerta, a pu-no užitka ob dobri muziki, sladkih glasuovih an še posebno liepih an čednih obrazih mladih, ki se zbie-rajo an ustvarjajo okuole Davida. LieuSega Šenka beneškim ženam ga nieso bli mogli narest. Lepo darilo pa je bluo an za vse tiste, moSke an ženske, mlade an stare, ki jim je par sarcu slovienska besieda an beneška kultura. Na koncertu "Dno okan-ce” Pod... za... in skuoze okno se prelivajo naši dnevi, ki je biu v nediejo popu-dan v Spietarskem college za osmi marec, mednarodni dan žen, je vse lepuo teklo. Poznala se je roka ustvarjalca an režiserja, ki ima občutek za miero an harmonijo. Poslušal smo splet slovenskih piesmi, avtorskih an ljudskih, an od telili zadnjih vič ku kajšno, ku “Preuozke so stazice”, v prepričljivi priredbi Davida Clodig. Med adno piesmijo an drugo besiede an poezije, zbrane an napisane le od njega, recitala jih je pa Katja Franz. Beneške korenine an Katja Franz Incontro S. Pietro al Natisone spoznajmo Nediske doline Casa dello studente con le Valli 7 marzo - 5 aprile del Natisone venerdì 12.3 ore 20.00 Immagini e parole in libertà sulle Valli del Natisone: ambiente, storia e tradizioni presentate da Giovanni Coren, Giorgio Banchig e Valter Colle sabato 13.3 ore 14.00 Passeggiata all’antro dell'Arpit con partenza dalla Casa dello Studente. Narrazione della fiaba “Jubica e Arpit” con Claudio Moretti e Antonella Bucovaz venerdì 19.3 ore 18.00 Inaugurazione della mostra internazionale SULLE ALI DELLE FARFALLE - Bordano 1998. Presentazione del libro vincitore “Kaddish per i bambini senza figli" (autore Tomaš Jelìnek, illustrazioni di Luisa Tomasetig) del prof. Livio Sossi Comune di S. Pietro - Centro studi Nedila - Ass. artisti Benecia - Ass. Invito An takuo se je zaključu lietoSnji osmi maree, ki ga je Zveza beneških žen par-vič v 21. lietih, odkar ga parpravja v naših dolinah, presenesla na drug dan, v nediejo 7. marca. An tuole ji nie parneslo sreče, praznovanje se ni rodilo pod pravo zvezdo. To parvo je odpadla adna komedija od Beneškega gledališča, potlè še te druga an na koncu je zmanjku tudi pozdrav v i-menu Zen. Vsem pa je lepo dobrodošlico v Spietar poviedu š-pietarski šindik an predsednik Gorske skupnosti Firmino Marinig, ki se je tudi zmislu na tiste žene, ki so osmega marca zgoriele, zak so ble zaklenjene v fabriki na diele. Zatuo tel ni praznik, je dan spomina na tisto tragedijo, pa tudi na pot, ki so jo žene prehodile an še jo muorajo prehoditi za o-sebno, kulturno, socialno an ekonomsko emancipacijo. Pozdravila je tudi Marina Cemetig, ki je vse povabila na številne prireditve, ki bojo v Spietarskem college cieu miesac marec an jih organizavajo “Nediža”, društvo umetnikov, “Invito” an kamun špietarski. Na koncu je biu za vse kozarec dobrega vina, zagodla je ra-monika an oglasila se je piesam. (jn) Bed & breakfast, fari puntati sul Giubileo Una cinquantina di persone hanno preso parte, giovedì 4 marzo, a Civida-le, all’assemblea annuale dell’associazione “Bed & breakfast in Italy”. L’incontro è servito a fare il punto della situazione per quanto riguarda soprattutto gli aspetti legislativi e fiscali dell’attività e quelli legati alla promozione dell’iniziativa. Questa prevede l’offerta ai turisti, da parte di privati, di una parte del proprio alloggio, al massimo due camere, oltre la colazione. La presidente Silvia Raccaro ha spiegato ai presenti come il movi- Slovenci pri prefektu Fuscu Videmski prefekt Romano Fusco je v ponedeljek sprejel v Vidmu delegacijo beneških Slovencev, ki so jo sestavljali Marino Qua-lizza, Viljem Cerno, Živa, Gruden, Luigia Negro, Jole Namor, Giorgio Banchig in Dino Chiabai. Predstavili so mu položaj Slovencev na videmskem in se zaustavili predvsem ob vprašanju zakonske zaščite slovenske manjšine, šolski problematiki ter vprašanju gospodarske in socialne zaostalosti obmejnega pasu, kjer živijo Slovenci. beri na strani 2 Prefekt Romano Fusco s slovenskimi predstavniki mento turistico ed economico previsto per il Giubileo interessa anche queste zone ed è un appuntamento da non mancare per coloro che vogliono aderire al “bed & breakfast”. Tra questi non mancano persone delle Valli, anche se molte se ne potranno aggiungere una volta conclusa la fase dei lavori di recupero e utilizzo di immobili per l’albergo diffuso. L’associazione si trova però ancora a dover far fronte a problemi di carattere normativo. La Regione tramite l’assessore al turismo Dressi aveva infatti promesso l’inserimento, nelFultima collegata alla Finanziaria, di un emendamento che doveva esonerare gli affittacamere da alcuni obblighi di carattere fiscale. É stata invece preferita l’inclusione della norma in un’apposita legge. Per la sua approvazione si stanno impegnando molti consiglieri regionali. Piuttosto, ciò che provoca ritardi e malumori è, come ha affermato la presidente, l’azione dei burocrati regionali che fanno di tutto per appesantire l’attuazione delle attuali norme. Inoltre, ha detto ancora la Raccaro, “ci manca il sostegno, a differenza delle i-niziative analoghe in regioni come il Lazio ed il Veneto, dell’Azienda di pro- mozione turistica”. Di recente l’associazione, oltre a continuare la collaborazione con la Comunità montana delle Valli del Natisone, ha preso parte a due workshop, a Milano ed a Lubiana, ed ha avviato una collaborazione con il centro di accoglienza dell’Università di Udine. Per dare maggiore visibilità sul territorio all’iniziativa si sta pensando di realizzare, oltre che un nuovo catalogo, anche una videocassetta, (m.o.) Trbiž, Kulturni dom v nedeljo, 14. marca ob 14.30 uri Koroška in Primorska poje Nastopale bodo skupine: Nonet (Dobrovo) Vokalna skupina Sotočje (Selo) MePZ ŠPD Danica (St. Primož) MePZ Podjuna (Pliberk) MoPZ Jepa Baško jezero (Loče) Quintetto femminile Lussali (Ugovizza) četrtek, 11. marca 1999 2 Il prefetto di Udine dott. Fusco riceve una delegazione di sloveni La legge di tutela è necessaria e urgente Il prefetto di Udine, dott. Romano Fusco, ha ricevuto lunedì 8 marzo una rappresentanza della comunità slovena della nostra provincia di cui facevano parte mons. Marino Qualizza, 2i-va Gruden, Viljem Cerno, Luigia Negro, Jole Namor, Giorgio Banchig e Dino Chiabai. L’incontro si è svolto in un clima positivo e di fattiva collaborazione ed è stato l’occasione per i rappresentanti sloveni di illustrare le problematiche che più stanno a cuore alla comunità. In primo luogo è stata e-spressa la preoccupazione per la proposta di legge di tutela della minoranza slovena che è ferma alla Commissione affari costituzionali della Camera. I rappresentanti sloveni hanno dato un giudizio positivo del testo unificato dell’on. Ma-selli, sottolineando l’urgenza della legge di tutela per quanti hanno a cuore la salvaguardia della lingua e della cultura locale. Ma la certezza del diritto è la risposta giusta anche per quanti nutrono timori e preoccupazioni anche se in-guistificati. L’altro aspetto al centro dell’attenzione è stata la problematica scolastica, sia per quanto riguarda la scuo- la bilingue di S. Pietro al Natisone che è connessa soprattutto alla sua crescita ed al problema degli spazi, sia per quanto riguarda la scuola pubblica elementare e media in tutta la fascia confinaria. Su tutto il territorio della fascia confinaria si registra sul tema della lingua e della cultura locale una nuova sensibilità. Se a ciò aggiungiamo la riforma della scuola nel senso dell’autonomia, ecco che si aprono spazi interessanti alla valorizzazione del patrimonio culturale sloveno. Ed in questo senso ha presentato un suo progetto anche la Scuola media di S. Pietro, frequentata dai ragazzi che escono dalla bilingue. Terza grande questione esposta al prefetto è quella della realtà economica e sociale, della necessità di interventi economici, accanto al miglioramento dei servizi, che consentano alla gente di rimanere nei propri paesi, impedendo allo stesso tempo la desertificazione del territorio ed il suo dissesto. I rappresentanti sloveni hanno trovato nel prefetto Fusco un interlocutore attento e sensibile che si è dimostrato disponibile ad ulteriori occasioni di approfondimento. Pisrap iz K Stojan SpetiC Osmi marec je bil letos priložnost za poudarjanje ženske kandidature za Kvirinal. Celo D’Alema priznava, da bi izvolitev Zenske na mesto državnega poglavarja bil “dokaz visoke državljanske omike”. Najbrž tudi izziv, kajti ženske v Italiji niso še enakovredne, ko gre za visoko politiko. V parlamentu jih je komaj za 10%, kar je posledica večinskega volilnega zakona, ki samodejno odrinja šibkejše sloje prebivalstva. V uninominalnem sistemu je jeziček na tehtnici tistih par odstotkov moških, ki so prepričani, da mora ženska ostati doma za zapečkom. Izziv je tudi sestava D’Alemove vlade, v kateri sedi kar šest žensk. Med njimi je celo no-tranj minister! “Rožnatih” kandidatur za Kvirinal, ki sedaj krožijo je predvsem troje: Emma Bonino, Tina Anseimi, Rosa Russo Jervolino. Radikalka Emma Bonino je zaslovela, ker jo je vzljubil predsednik Per-tini. Ko je še vodil zbornico, je nekoC prišla na zasedanje v salopetkah in coklah. Druge ženske so se zgražale, Pertini pa ji je priznal, da se tako paC oblačijo dekleta njenega pokole-nja. Pozneje jo je med obiskom na Kvirinalu objel in ji izrekel znani kompliment, da je “paglavka parlamenta”. Berlusconijeva desničarska vlada jo je izbrala za Clanico evropske komisije, poleg ekonomista Maria Montija. Odšla je v Afganistan branit žensko dostojanstvo pred talebani, z Danci in Portugalci se krega o “ribjih kvotah”. Njen velik “handikap” v tekmi za Kvirinal je odvisnost od Marca Pannelle, ki je njen nesporni mentor in sponzor. Državni poglavar pa mora biti “super partes”, kar Boninova žal ni. Tina Anselmi si je zaslužila vzdevek “Pertini s krilom”. Se zelo mlado dekle se je vračala od maše v rojstni vasi, ko je na križišču zagledala nekaj strašnega: fašisti in Nemci so obesili nekaj fantov, med njimi dva njena sošolca. V srcu globoko vernega dekleta je vzkipelo. Vključila se je v odporništvo, bila kurirka in partizanka. Vojno je zaključila s Činom polkovnika. Pozneje je postala prva Zenska, ki je zasedla ministrstvo v neki italijanski vladi. Kot minister za delo je parlamentu vsilila zakon o Zenski enakopravnosti na delu. Raziskovala je zarotniško dejavnost tajne framazonske lože P2, kar jo je najbrž stalo prekinitev politične kariere. SreCala sva se v Bocnu, na neki proslavi 25. aprila. Govorila sva o odporništvu v Alpskem loku in vlogi, ki so ga v njem imele zatirane narodne manjšine. Rosa Russo Jervolino je odraščala v družini ministra. Spoznala sva se, ko je v De Mitovi vladi prejela ministrstvo za socialne zadeve. Skupaj sva zbirala gradivo za prvi zakon, ki naj bi zaščitil pravice tujih priseljencev. Pozneje je njeno gradivo prevzel Claudio Martelli, iz njega izluščil najnujnejše ukrepe in jih spremenil v dekret. Rosetta, kot smo jo klicali, je pozneje postala minister za šolstvo. Doživela je spodrsljaj, ko je (prepričana katoličanka) prepovedala zazpeCeva-nje risanke o volku Albertu in kondomih. Pravi spodrsljaj med smučanjem jo je za nekaj tednov prisilil k počitku doma. Bilo je pod Božičem, pa sem ji podaril zbirko “Ljubezensko pisanje”, dopisovanje med Stankom Vukom in Danico Tomažič, ki je Tomizzo, navdihnilo za roman “Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice”. Takoj po novem letu sem prejel njeno pismo, v katerem mi je ocitala, da sem jo spravil do solza. Odtlej Rosetta pozna Slovence v Italiji in lahko računamo na njeno pomoC. Bitka za Kvirinal je vsekakor še dolga. In nikjer ni zapisano, da bo v njem po papežih, kraljih in predsednikih zagospodarila predsednica republike. Natančna fotografija o zdravstvu Londonska revija “The Economist Intelligence Unit” objavlja primerjalno lestvico zdravstvenega stanja v 35. evropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija. In prav podatek, da se Slovenija v tako kakovostni in množični družbi nahaja na sedmem mestu, je povzročil dokajšnje presenečenje. Mala država na sonCni strani Alp prekaša torej nekatere evropske velesile na področju zdravstva, kar si nihCe ni pričakoval. Res je, da je v Casu Jugoslavije slovenska zdrav-stena oskrba imela pozitiven imidž. Dovolj je, da pomislimo na pohvale strokovnjakov, ki jih je bil deležen ljubljanski Klinični center, v katerega so se zatekali bolniki iz številnih držav. Slovenija je bila v londonski reviji evidentirana med najboljšimi še posebej kar zadeva zdravstveno službo, ki je zelo dobro urejena, vsekakor boljša kot v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji in Franciji. Drugi kazalec, ki govori v prid slovenskega zdravstva, je padec števila kadilcev. Vemo namreC, da je prav tobak krivec za številne bolezni, ki povzročajo smrt in invalidnost. Od leta 1988 do 1996 se je v Sloveniji delež kadilcev zmanjšal za 8 odstotkov. Podatki, ki jih prinaša angleška revija, pa niso vsi pozitivni. Slovenija beleži enega najvišjih odstotkov umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Evropsko povprečje je 55 oseb na sto tisoC prebivalcev, v Sloveniji pa je razmerje 68:100.000. Slovenija se dobro drži v zvezi z aidsom in zaseda 14. mesto v Evropi pri stopnji precepljenosti proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi. Pri nalezljivih bolezni pa je stopnja umrljivosti med najnižjimi v Evropi. Ko so v Sloveniji ocenili gornje podatke, so takoj ugotovili, da ne morejo istih laskavih mnenj izreci zdravstveni politiki, ki namenja premalo sredstev za ustrezno modernizacijo zdravstvene službe in raziskovalni dejavnosti. Ce se trend ne bo spremenil, bo Slovenija kmalu izgubila zavidljiv položaj v Evropi in hipoma zdrknila nižje na lestvici zdravstveno najboljše organiziranih držav. Kako pa poteka “zdravljenje” slovenske vlade? Položaj ni smrtno nevaren, je pa zaskrbljujoč, saj so v vladni ekipi nastale komplikacije, ki belijo glavo premierju Drnovšku. V teh dneh krožijo vesti, naj bi Bandlja na notranjem ministrstvu zamenjal Borut Suklje, njegovo mesto generalnega direktorja vlade pa bi zapolnil prav Mirko Bandelj, ki je na tem mestu že deloval. Na pobudo krščanskih demokratov so se sredi prejšnjega tedna srecali predsedniki parlamentarnih strank, da bi se dogovorili o novem volilnem sistemu. Sestanek ni rodil kakšnih posebnih rezultatov, saj je vsaka stranka vztrajala pri svojih pozicijah. Kljub temu pa je prišel na dan predlog o nekakšnem kombiniranem večinsko - proporCnem sistemu, podobno kot velja danes v Italiji. Število poslancev naj bi se povečalo za 30 enot (od 90 na 120), Četrtina teh pa bi se izvolila s proporCno kvoto, kar bi tudi manjšim strankam dalo možnost, da so prisotne v Državnem zboru, (r.p.) La Slovenia scoppia di salute Salute invidiabile Anche in Slovenia piovono critiche al sistema sanitario, ma a ben vedere ingiustamente. Secondo una inchiesta condotta dalla rivista inglese The Economist Intelligence Unit, specializzata in ricerche, tra 35 paesi europei, la Slovenia si colloca al settimo posto, superando paesi come Germania, Gran Bretagna, Irlanda, Belgio e Francia. Il valzer dei ministri Il presidente del consiglio sloveno Janez Drnovšek ha preso atto delle dimissioni del ministro per le attività economiche Me- tod Dragonja che intende tornare ai vertici della Lek, importante azienda farmaceutica. Drnovšek non ha ancora deciso chi lo sostituirà, mentra ha riconfermato la fiducia al ministro degli esteri Boris Frlec, nel mirino dell’opposizione. Ha invece indicato come candidato ad assumere la carica di ministro degli interni Borut Suklje, attuale segretario generale del governo, laureato in filosofia e letteratura comparata, già ministro per la cultura dal 1992 al 1994. La proposta, concordata all’interno della coalizione governativa, è stata inviata al Parlamento. Incontri europei Il commissario europeo Hans van den Broek è stato la settimana scorsa in visita in Slovenia dove si è incontrato con il premier Drnovšek, il ministro per gli affari europei Bavčar ed il Presidente della Repubblica Milan KuCan. Al centro dell’attenzione i preparativi della Slovenia per l’ingresso nell’UE, ma anche alcune questioni delicate, come quella dei duty free che secondo la decisione europea dovrebbero chiudere entro il mese di luglio.Il problema dei posti di lavoro che si porrà con la chiusura dei duty free, secondo Hans van den Broek, potrebbe essere affrontato dalla Slovenia attingendo mezzi dal fondo Phare. Il golf appassiona Il gioco del golf ha mol- ti fans in Slovenia, sono infatti ben 2500 gli appassionati iscritti. Ma la Slovenia continua ad investire in questo settore anche perchè così migliora e qualifica la propria offerta turistica. Il prossimo 25 maggio verrà inaugurato a Ptuj un campo di golf a 18 buche, il secondo dopo quello di Mokrice. I campi di golf in Slovenia sono 6 e lutti collocati in località notevoli dal punto di vista paesaggistico e naturalistico. Školč a Roma Oggi, 11 marzo, il ministro per la cultura Giovanna Melandri incontrerà il suo collega sloveno Jožef SkolC. Tema dei colloqui la collaborazione tra i due paesi in campo culturale, ma in calendario anche la problematica della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia. 1 due ministri poi parteciperanno alla vernice della mostra dei grafici sloveni Janez Bernik, Jože Cjuha, Andrej Jemec, Lojze Logar, Vladimir Makuc, Bogdan Borčič e Lojze Spacal. četrtek, 11. marca 1999 Priložnost za domače podjetnike Prejšnji teden je čedajska podružnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dala pobudo za zanimivo in dobro obiskano informativno srečanje o načrtu "Kolovrat". Srečanja, ki je bilo v gostilni v Škratovem, seje poleg lepega števila domačih podjetnikov udeležilo tudi vodstvo Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je poleg načrta "Kolovrat" nosilec še več drugih, iz evropskih skladov finansiranih pobud v čezmejnem sodelovanju. Predstavnik vodstva SDGZ Boris Stoka je v uvodnem posegu dejal, da je potrebno na nelahek sociogospodarski položaj v Benečiji reagirati in načrti, kot je "Kolovrat", lahko predstavljajo dodatno priložnost za domače podjetnike iz različnih sektorjev. O pomenu tega in še dragih načrtov, za katere je gorska skupnost dobila pooblastilo od beneških občin, sta na srečanju govorila predsednik in odbornik skupnosti Firmino Marinič in Fabio Bonini. Marinič je orisal smisel načrtov, ki so finansirani iz evropskih programov 5B, Interreg in Leader, s katerimi je možno pomagati gospodarsko degradiranim obmejnim območjem. Bonini pa je med dragim podčrtal, da nudijo omenjeni načrti več možnosti, a je mnogo odvisno tudi od pobude posameznikov. Nato je o načrtu "Kolovrat" spregovoril njegov av- tor, arhitekt Renzo Rudi, ki je podrobno obrazložil vrsto posegov v hribovit greben od Nagnoja, preko Kolovrata, Solarij, Rukina, vse do Gorenejga in Dolenjega Tarbija, s ciljem na Stari gori. Načrt predvideva turistično pot, z ovrednotenjem naravnih znamenitosti in ostankov frontne linije iz prve svetovne vojne. Načrt, o katerem bomo še pisali, je vzbudil zanimanje prisotnih podjetnikov in srečanje je uspelo, kljub temu, da je nekdanji predsednik GS Chiuch poskušal s polemiko do sedanjega vodstva skupnosti skaliti konstruktivno vzdušje, (du) — Kultura --------- Predstavitev monografije Beneška Slovenija na Pokrajini v Vidmu Še enkrat lep uspeh kulture in gostinstva Kdorkoli bo vzel v roke fotomonografijo "Beneška Slovenija", se bo moral stri-najati z definicijo, ki jo je o njej na predstavitvi v videmski palači Belgrado ponudil Pavel Petričič: ”To je očarljiva vizitka naše skupnosti, s fotografijami, ki so mestoma zgovornejše od vsakršnih besed". Predsedniku videmske Pokrajine Giovanniju Peliz-zu ni bilo težko pritrditi tej oceni. O knjigi je izrazil navdušenje, tudi zato, ker govori o krajih njegovih osebnih in družinskih korenin. Avtor Milan Grego je po oceni predsednika videmske Pokrajine pristopil k temu delu ne le s fotografskim objektivom, pač pa tudi s srcem. Pelizzo je med dragim podčrtal pomen etnično-je-zikovne identitete Beneške Slovenije in izrazil Zeljo, da bi knjiga prispevala k ovrednotenju kulturnega premoženja Beneške Slovenije. Njena zgodovinska istovetnost pa naj se ohrani tudi v prihodnosti. Predstavnik založbe "Družina" Janez Gril je orisal dejavnost založbe in dejal, da Zeli biti ta knjiga prispevek k temeljitejšemu poznavanju Benečije. V imenu dveh avtorjev je nato o knjigi spregovorila 2iva Gruden, avtorica tekstov. Povedala je, da je knjiga zasnovana tako, da prehaja od naravnega okolja do beneškega človeka in njegovih kulturnih ter bivanjskih značilnosti. Fotografije je la priložnost tudi za Miche-lo Domeniš, predsednico združenja "Invito", da oriše pomladanski mesec beneške domače kuhinje, ki prijazno vabi na kosilo. Prijazno in kulturno, kajti ponovno vrednotenje domače kulinarike je vsekakor tudi kultura, je podčrtala Michela Domeniš. O tem so se obiskovalci predstavitve lahko prepričali že nekaj trenutkov kasneje, ob frtalji s pomladanskimi travami, fanclji s prekajenim pršutom, kuhanimi in ocvrtimi štruki ter domačo salamo, vse ob spremljavi domačega orehovega kruha in dobro kapljico. Za to je gostoljubno poskrbela gospa Karmela, v sodelovanju s hčerko Simono in sinom Andrejem, iz gostilne Bellavista v Dolenjem Tarbiju. Pavel Petričič je ob sklenitvi ciklusa treh videmskih srečanj izrekel tudi zahvalo spretni organizatorki Marini Černetič. (D.U.) Desno ob preds-stavitvi knjige, spodaj “ekipa" gostilne Bellavista Grego ustvaril in razporedil tako, da iz njih veje pripoved o srečanju med mediteranskim ter alpskim prostorom. To je zlasti videti iz arhitekturnih detajlov in gradbenih elementov, pri katerih se prepletata trda oglatost kamna in mehka toplina lesa. ”Ko sem hodil v šolo v Videm, so me spraševali, od kod da prihajam. To mora biti zelo daleč, so rekli sošolci. In vendar so Nadiške doline pičlih dvajst kilometrov od Vidma", je nato dejal predsednik nadiške gorske skupnosti Firmino Marinič in se zavzel za kulturno zbližanje med Slovenci in Furlani ter ustrezno manjšinsko zaščito. Predstavitev knjige je bi- Razstava bo na ogled do 1. avgusta Pilon se je na Montpamasse S petdesetimi risbami, skicami, grafikami in fotografijami se Veno Pilon vrača v Pariš, na Montpamasse. Razstavo so mu priredili v Musée du Montparnasse, ki je nastal z namenom, da spodbuja poznavanje in raziskovanje o likovni in kulturni dediščini tega kraja, kjer so se srečevali in ustvarjali umetniki z vseh koncev Evrope. Med njimi je bil tudi Slovenec Veno Pilon, ki je v Parizu živel in delal štiri desetletja. In prav temu obdobju je povečena razstava, ki so ji dali naslov “Veno Pilon, pogled Slovenca”. Razstava je rezultat strokovnega sodelovanja med montpamaškim muzejem in Pilonovo galerijo v Ajdovščini, ki jo vodi dr. Irene Mislej. Otvoritve razstave, na kateri je sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu ,se je udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi so bile tudi številne osebnosti iz slovenskega in francoskega kulturnega okolja. Tej prvi predstavitvi slovenskega umentika, naj bi sledila draga, obsežnejša. Dominique Pilon, slikarjev sin, je ob pariški otvoritvi izrazil Zeljo sodelovati pri razsikovanju očetove zapuščine, pa tudi v strokovnih krogih se širi zanimanje za umetnika, čigar bogat ustvarjalni opus, še zlasti na področju fotografije, ni še v celoti znan in torej terja na-daljne razsikovalno delo. Razstava v Musée du Montpamasse (Ave. du Maine 21) bo na ogled do 1. avgusta. E’ stato presentato al Kulturni dom di Gorizia l’ultimo libro di Anton Vratuša Dalle catene alla libertà Su tratta di un libro sul campo di concentramento italiano sull’isola di Albe (Rab) “Dalle catene alla libertà” (Iz verig v svobodo) è questo il titolo del saggio di Anton Vratuša, presentato la settimana scorsa al Kulturni dom di Gorizia a cura deH’Unione culturale economica slovena (SKGZ) e dell'Unione dei circoli culturali sloveni ( ZSKD). Tema della serata è stata la tragedia del campo di concentramento italiano di Arbe (Rab), un doloroso capitolo dell’occupazione italiana in Jugoslavia e rimosso dalla memoria collettiva del nostro paese così come tutto il periodo del fascismo, soprattutto nei suoi aspetti più violenti e dolorosi. Ed è proprio grazie a questa superficiale conoscenza dei fatti storici del secondo conflitto mondiale, appena sfiorati nei programmi scolastici, che hanno buon gioco coloro che - e sono sempre di più - si dedicano al revisionismo storico sia in Italia che in Slovenia, oppure focalizzano solo alcune vicende, estrapolandole dal contesto in cui sono accadute, come nel caso delle foibe, dando una visione parziale dei fatti. Ma la serata di Gorizia è stata interessante anche per l’incontro con Anton Vratuša, un uomo straordinario, di 84 anni, ma lucidissimo e dinamico, pieno di vitalità e di ulteriori progetti di studio, che è stato ed è ancora un eminente personalità della vita politica e culturale jugoslava e slovena. É stato un importante dirigente partigiano, per questo ricercato e incarcerato più volte ed internato anche a Rab. “Non c’erano camere a gas a Rab”, ha spiegato Vratuša, “ma i prigionieri morivano tra atroci sofferenze di fame, di sete, nel fango o sotto il sole cocente”. Gli internati sloveni, croati ed ebrei però non cedettero, si organizzarono nella OF, riuscirono a disarmare i soldati italiani e poi costituirono la Rabska brigada. Il racconto di quelle vicende, illu- strate nel libro sulla base di una ricca documentazione in parte anche inedita e soprattutto sulle testimonianze dei sopravvissuti, a Gorizia è stato arricchito anche dalla testimonianza di un altro internato a Rab, Andrej Petelin. Anche sulla base degli stimoli del folto pubblico la relazione di Vratuša, che è stato tra l’altro vicepresidente del governo federale jugoslavo, presidente del governo sloveno durante il terremoto del Friuli, molti anni ambasciatore jugoslavo presso l’ONU, si è ampliata ad altri argomenti, relativi alla storia jugoslava del dopoguerra ma anche dei giorni nostri. La ricerca storica, italiana e slovena, ha ancora molto da approfondire sulle vicende della seconda guerra mondiale, sui fatti che l’anno preceduta e sul dopoguerra. Ma sarebbe necessario che il materiale prodotto e pubblicato venisse anche tradotto in entrambe le lingue, (jn) Aktualno “A differenza di qualche altro sindaco, la mia è stata un’esperienza negativa”. Il sindaco di Savogna, Pasquale Petricig, traccia un bilancio dei suoi quattro anni di amministrazione a tre mesi dal rinnovo del consiglio comunale. Un bilancio tutt’altro che roseo. Come mai? “A causa dei trasferimenti che abbiamo avuto dalla Regione, insufficienti perché calcolati in base alla superficie del territorio comunale ed al numero degli abitanti, mentre dovrebbero tenere conto delle reali esigenze di un ambiente degradato come il nostro. A questo si aggiunge che le nostre entrate, lei e Iciap, sono ridottissime. Così l’amministrazione si trova sempre legata a finanziamenti ad hoc, per i quali si fanno 50 domande e ne vengono approvate due”. Ci fa un esempio? “Le opere fognarie del comune, un problema prioritario per il quale da tempo la Comunità montana, a cui abbiamo fatto richiesta di contributo, non riceve fondi dalla Regione. Ma succede anche che, pur avendo finanziamenti, le opere stentano a decollare per i troppi vincoli, le lungaggini, la burocrazia”. Nonostante ciò in questi anni avrete fatto qualcosa... “Oltre al recupero di beni comunali deteriorati, come la pesa pubblica e due passerelle, nel settore delle opere pubbliche stiamo realizzando il ponte di Brizza ed il terzo e quarto lotto delle fognature di Savogna e completando il centro visite di Vartača. Abbiamo un contributo di 400 milioni dalla Protezione civile per rimettere in sesto la viabilità della strada Savogna-Ster-mizza. Di recente la Provincia, in un incontro avuto con l’assessore Tomai ed il consigliere Cudrig, ha promes- Le amministrazioni comunali della Benecia in vista del voto - 4 Petricig: “Tante domande ma contributi al minimo” Pasquale Petricig so di interessarsi del tratto da Savogna al valico di Po-lava, che potrebbe diventare provinciale. É stato anche deciso un finanziamento di 185 milioni per la messa a norma della scuola elementare di Savogna”. Avete ricevuto contributi dall’Unione europea? “Sì, con il 5B sono stati finanziati tre progetti, la demolizione dello ski-lift sul Matajur, la rinaturalizzazione delle aree a Cepletischis e la realizzazione di sentieri tematici, oltre ad alcuni progetti per l’albergo diffuso”. Cosa si è fatto e cosa si può fare, secondo lei, per rilanciare dal punto di vista turistico il Matajur? “Dopo la mia elezione mi ero un po’ illuso. Volevo collegare al centro visite di Vartača la colonia di Cepletischis ed altre strutture ricettive. Per la messa a norma dell’ex scuola di Cepletischis avevo chiesto contributi con il 5B e il Giubileo, che non sono arrivati. A Vartača doveva anche esserci, oltre al bar, un ufficio per Il ponte di Savogna con sullo sfondo il Matajur S. Pietro, le tasse ferme a 5 anni fa Il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato, martedì 23 febbraio, il bilancio preventivo per il 1999 che è stato approvato con 9 voti favorevoli (Lista civica), 2 astensioni (Insieme per S. Pietro) ed il voto contrario del consigliere della Lega Nord. L’elemento che caratterizza il documento contabile, come ha spiegato il sindaco Giuseppe Marinig, è la totale assenza di aumenti di tasse, tributi ed imposte che si mantengono ai livelli di 5 anni fa. Sono previsti grossi interventi pubblici per la difesa dell’ambiente e del territorio come la sistemazione idro-geologica ed ambientale del costone di Azzida (900 milioni), la realizzazione di una eco-piazzola nella zona industriale (400 milioni) e la messa a norma degli edifici pubblici e della scuola media (100 milioni), la realizzazione di depuratori e tratti di fognature a Tiglio (150 milioni). L’assemblea ha poi approvato la convenzione con il Consorzio acquedotto Poiana per la gestione del servizio fognario e della depurazione delle acque. É stata quindi deliberata l’inclusione del Comune di Savogna nella convenzione per il servizio di polizia locale ed ha approvato il regolamento per la revisione generale delle zone censua-rie e delle tariffe d’estimo delle unità immobiliari. Bottega d’arte, un’idea che ha trovato ostacoli Uno dei progetti ideati ma non ancora compiuti - non per colpa sua - dalla giunta comunale di Savogna riguarda la realizzazione di una bottega d’arte a Montemaggiore. Come spiega il sindaco Petricig sono già stati stanziati, dalla Provincia, contributi per il recupero dell’edificio che un tempo ospitava la latteria. L’idea era quella di realizzarvi una bottega dell’arte e dell’artigiana-to, affidata - aveva pensato l’amministrazione comunale - all’artista Giorgio Benedetti. Il tentativo, utile per dare un segnale di vita e sviluppo in un paese che ha da poco chiuso il proprio bar, si è arenato ultimamente per l’opposizione di un rappresentante della frazione. Con conseguente rammarico dell’amministrazione. le informazioni turistiche, così da diventare il punto di collegamento tra le varie strutture. Per ora è solo un’illusione, anche perché nel frattempo sono stati chiusi esercizi pubblici come quelli di Masseris e Montemaggiore”. Come vi siete comportati per quanto riguarda le convenzioni con altri comuni? “Per la segreteria abbiamo una convenzione con Pozzuolo, per il personale ed il trasporto scolastico con S. Pietro, comune con il quale stiamo perfezionando l’accordo per la vigilanza”. Come vede un’eventuale unione dei comuni nelle Valli? “Sono perplesso, non ve- do molto la convenienza di unire piccoli comuni che non hanno risorse. Anche se ormai sembra chiaro, e se non è chiaro ce lo fanno capire, che i piccoli comuni sono destinati a scomparire. Non ce lo diranno mai, ma ci costringeranno a farlo”. Qual è la sua opinione sulla legge di tutela per la minoranza slovena? “É un problema che mi sembra non sia granché sen- tito, a Savogna, qui non abbiamo grandi conflittualità. In ogni caso è evidente che abbiamo una peculiarità che si distingue dal resto del Friuli. Una legge che ci tuteli è ben accetta”. Una curiosità: come ha conciliato il suo impegno di sindaco con quello professionale? Lei è tenente colonnello della Julia, impegnato anche nella Trilaterale tra Italia, Slovenia e Ungheria. “Riguardo la Trilaterale, sembra che il progetto sia al momento in fase di stasi. Per il resto il mio comando mi dà tutto il tempo che mi serve per svolgere la mia funzione di amministratore”. Una funzione che intende continuare? Pensa di ricandidarsi? “Le possibilità sono pressoché nulle. La mentalità del militare è diversa da quella di amministratore: là si decide e si fa, qui si decide e poi si fa se e quando si ha la possibilità di farlo. Ho mille motivi per non ricandidarmi”. Michele Obit All'interno del progetto Now Reteinformadonna Corso per operatrici di parità Potrebni ljudski glasovi La cooperativa Cramars di Moggio Udinese, titolare del progetto Now Reteinformadonna, ha avviato il primo concorso di formazione previsto all’interno del programma formativo, e cioè il corso per “operatrici di sportello informadonna” mentre è in fase di organizzazione quello per “operatrici di parità”. Scopo di quest’ultimo è fornire ad enti ed associazioni gli strumenti per progettare con continuità la loro attività. Per informazioni ed iscrizioni si può telefonare allo 0432/530650 (fino al 19 marzo) e allo 0433/41943 (dopo il 19 marzo). Med Slovenci na Primorskem, z Benečijo vred, je lok, ki ga ni mogoče ustaviti. Imenuje se Primorska poje in se letos dogaja tridesetič. Spominjam se Časov, ko sem prišel kot mlad novinar na Primorski dnevnik in bral danke Ivana SiliCa. Recenziral je vsak koncert ter namenil nekaj kritičnih in obenem vzpodbudnih besed vsakemu zboru. Bile so to dolge plahte in sem si pravil: “Uff..." Pozneje sem moral spremeniti mnenje. Ko sem postal predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev in na tej funkciji obvisel (do danes) skoraj 13 let, je postala prireditev moja vsakoletna spremljevalka. Vsako leto sem se paC aktivno ukvarjal s Primorsko poje, Čeprav nisem sedel v ožjih pripravljalnih (xlborih. Udeleževal pa sem se uvodnih sestankov in seveda vrste posameznih revij. Stvari so se spreminjale z zgodovino. Ko je padla Jugoslavija in se je Slovenija osamosvojila, so nekateri v Sloveniji menili, da je odklenkalo tudi Primorski poje. Osebno sem takrat dejal, da ne moremo porušiti ljubljanskih stolpnic in avtoceste, ker jih je zgradil socializem. Primorska poje je Sla dalje, se množila, se veCala. Pridružili so se novi organizatorji (Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst), povečalo se je zanimanje radijskih in televizijskih postaj. Organizatorji so slatSali kaj spremeniti, nekaj so dodali, danes se spraSujejo(mo), kaj bo po 30. obletnici it. Veliko je ugank in skrbi. Nenazadnje je to stroj, ki stane. Samo koliko je zakusk, brez njih pa revija ne gre! Zborov in pevcev je vedno veC, ni pa vsaka skupina kakovostna. Včasih je nezadovoljno občinstvo. Recimo, da bi lahko nad revijo vsi malce pogodrnjali. Dejstvo pa je, da na slovenski in italijanski strani Primorske ni manifestacije ki bi zaobjela toliko skupin, toliko zborov, toliko pevcev in poslušalcev kot Primorska poje. Samo pevcev je približno tri tisoC. Ena tretijna zborov in torej pevcev je iz zamejstva. Številke so moC, ki je ni možno spregledati. Kvaliteten razpon med zbori je ne- dvomno velik, ljudje pa hočejo peti in nastopati neglede na težave. Potreba ne more biti umetna in zato je Primorska poje vlak, ki pelje s\’ojo pot, ki jo organizatorji lahko usmerjajo le do določene mere. Gre za ljudski glas, za skorajšnji referendum, ki ga ni mogoče preslišati, čeprav so nekatere spremembe vendarle potrebne. O njih pa razpravljamo vsako leto, jeseni pa pričnejo sami zbori, pevci in dirigenti trkati na vrata: “Kdaj se moramo prijaviti?” Primorska poje je množičen pojav s svojim globinskim jedrom, ki ga ni vedno mogoCe do konca razumeti. Kakšna neverjetna zvestoba in ljubezen silita na oder starejšega moža ali žensko, ki komaj stopata po stopnicah? Naj zaključim s podatkom. Na Trbižu bo Primorska poje v nedeljo, 14. marca, ob 15. uri, v Zavarhu pa v nedeljo 28. marca, ob 16. uri. V Trbižu bo v Občinskem kulturnem centru, v Zavarhu pa v cerkvi sv. Florjana. gan ASSICURAZIONI Agente Generale FRANCESCO IUSSIG Procuratore FEDERICO IUSSIG • PREVIDENZA AGENZIA GENERALE • INFORTUNI / ' ¥ 1 /li, , | jr, • INCENDIO-RISCHI CIVILI Vi \l^r, •COMMERCIALI ... _ , ,, •INDUSTRIALI Via Europa - Cond. Europa •RESP.CIV. AZIENDE uff./fax 0432 732112 •RCAUTO-ECC. cell. 0338 8563672 jih pr “Odkar je paršu Marco v naSi hiši je vse buj veselo” “Imam malo vic ku dva miesca, pa sam že za-stopu, de nie narlieuSega na sviete ku lepuo pospat v naruoCju mame...potlè, ki si se lepuo najedu mli-ekaca! San tudi zastopu, de Šenki, so na liepa stvar. Al videta, kuo lepuo tišCim tistega, ki so mi ga parnesli nomalo priet, ko san zaspau? Seda van povien, duo san. Se kličem Marco, san se rodiu 30. diCemberja. Muoj tata je Valter Vo-grig an ima koranine v Oblic zak njega mama (ki je moja nona) je Lucia MarinCna, njega tata je biu pa Giovanni Ceku, obadva iz tele vasi. Moja mama je Rina Cargnello an je iz Galjana. Seda živmo v Botenige. Takuo so vsi vesel, de san se rodiu, deje ki!” Vsak otrok, ki se rodi pamese veseje. An veselo življenje ti želmo vsi mi. An apuntat je šu tu adno butigo, kjer predajajo pico na kilo. - Dajte mi pu kila pice - je vprašu gospodarja. Potlè, ki mu jo j’ spezii je poprašu apuntata: - Al vam jo zrie-žem na štier al na osem kraju? - Narditemi samuo štier, ker ne viem al jih rivam sniest osem!!! Dva karabinierja sta šla na perluštra-cjon na adan otok (isola) za nudiste. Marešjal jih je poklicu na telefon iz ka-zerme an poprašu: - A je kiek novega? Ka’ se vide? - Se vide puno ju-di! - je odguoriu karabinjer. - Moške al ženske? - Za gl ih reC, se na zastope nič, ker so vsi nagi!!! *** Dva karabinierja sta bla v Spitale ove-zana od glave do nogi! - Ka’ ti se je zgodilo? - je vprašu adan te druzega. - Snuojka, kadar sem se varnu pruot kažermi z motočikle-to, sem videu an svetilnik iti pruot mene. Mislu sem, da je bila ’na motoCikleta, ampak je biu an avto, ki mu je goriela samuo adna lue! An ti? - Tudi ist sem motociklist - je poviedu te drugi - an kadar to nuoC pasano so me pošjal na patuljo sem videu dvie luci iti pruot mene. Sem mislu, de so ble dvie motoCiklete an sem pasu ta miez!!! - Al vesta zaki ka-rabinierji niemajo vic avta panda 4x4? - Ne, zaki? - Zatuo, ki se jih je notar nabasalo nimar šestnajst!!! An karabinier je-nesu ’no prase pod paško. Po pot je sre-Cu adnega moža, ki ga je poprašu: - Kje si ga vzeu? - Sem ga uduobu v Klenji za svet Sin-tonih! - je hitro odgu-orilo prase!!! Kronaka “Cras, 14/6/1962 - Gigi, Loretta, Lucia, Gabriella, Dorina, Andreina, Willy, Luciana, Graziella, Claudio, Jole, Gino, Marino, Luciano” . Tele so imena napisane ta za fotografijo, ki videta tle na varh an ki so jo iz Dreke pošjal adni roke... an ho-dejo v Suolo dol h Hlocju al pa že v sri-ednje Suole v Skrutove. Ta za te drugim dvie-mam fotografijam nie napisano nic, učitelj, me-štri, je pa le tisti. Zagonajta vi, duo so teli otroc! novi matajur Četrtek, 11. marca 1999 Šolsko lieto ’62 v Dreki Za se spomnit na učitelja Malagnini gospi v Čedad. Telo fotografijo an te druge dvie so nam jih parnesli za jih publikat za se spomnit na učitelja Malagnini, ki je uCiu puno liet v Dreki an ki, na žalost, je že umaru, pru takuo za narest ’no sorprežo “otrokam”, ki so na njih. Tisti otroc so donas ve- lie (na porCemo par lieteh!) an, na žalost, kajšan med njimi se na bo vic mu videt, ker nas je na žalost prezagoda za nimar zapu-stu. Smo Sigurni, de gor po Dreki bojo vsi kontent videt tele mlade obraze, se spomnit na tiste otroške lieta, kar tudi po njih vaseh je bluo vse Zivuo an po klancih an senožetih blizu vasi se je odmievalo arjo-vilo otruok. Tekrat, an nie Buoh vie ki liet od tegà, so imiel v Dreki vic ku adno Suolo, an tu vsaki šuoli je bla liepa skupina otruok. Seda otroke telega kamuna jih lahko zaštiejemo na parste adne ’PiSem za puošto an podbonieškemu šindaku4 Se je oglasu an naš bralec (lettore) iz Belgije an nam pošju ’no pismo. Ga objavimo, zak nie namenjeno samuo nam. “Malo cajta od tega an bralec je napisu zaki Novi Matajur na pride po hišah, ko bi meu prit, poviedu je, de kajšan diela napuoštu, de brauci se uštufajo an de ga na bojo vic plaCuval. Ist mislim glih takuo. Rad bi poprašu, Ci kajšan je kopač zapisat ministru, ki ima na glav puoštu, zaki njega die-luc na dielajo pošteno. Sre-cju san vic ku adnega, ki se lamentajo an diejo, de ga na bojo vic plaCjuval. Ist dien, de za dažan j’ bluo nimar sonce, Ci ga vsi zapustimo, mu Stormu umriet an tisti, ki Čakajo njega smart, se bojo smejal an na ruoke pluskal. Liepa hvala Grabjarju za njega vošCila, ki j’ napisu za novo lieto. Narbuj san biu rad, kar j’ vošCu sreCno lieto tistin, ki zaničujejo naš izik an di jim Buog pamet arzsvietle.” Potlè naročnik iz Belgije nas prosi, če moremo objavit pismo podbonieškemu Koliko liet je že šlo naprej! Ko si bila tako “škričola", nisem še viedela, de kako lieto potem boš postala moja “amica del cuore"! Moja mama me je bla pejala na sprehod, kar so nam poviedali, da si se rodila. Takrat sem pomislila: "Že vem, da ta Angelina mi bo razbivala škatle!" Se danes mislim tako, pa se tudi troštam, da mi jih boš razbivala dokjer bomo stare “babe"! Vesel deseti rojstni dan, Ange! Mari Pi šindaku. An de pru zak je namenjeno šindaku Marse-glia, Ce moremo publikat po italijansko. “Egregio Sindaco di Pulfero, sono un lettore del Novi Matajur, che ci tiene in contatto con le nostre radici. Ho letto l’articolo che ha fatto pubblicare sul nostro settimanale per rispondere al suo avversario politico, il signor Mazzola, e suo amico. Mi permetto di risponderle su una frase che ha scritto in quella lettera e cioè che ha fatto la propaganda sull’ italianità per diventare sindaco ed ha avuto 590 voti di preferenza. Se l'hanno eletta per le sue capacità, la stimo e le faccio i complimenti. Se è stato preferito agli avversari per l’italianità, non la ammiro. Mi domando per quale motivo è contro la lingua che la gente parla da secoli e che interessi ha per esserlo. Ammiro ancora meno gli elettori che disprezzano la lingua che hanno appreso da quelli che hanno dato la loro vita. Chi disprezza i suo antenati disprezza se stesso. Aggiungo che non c'è avvenire senza passato. Termino dicendo che il mondo è in movimento, l’Europa si sta "allargando" ed i signori di cui sopra non possono essere sicuri che i loro figli o nipoti un giorno non dovranno imparare la lingua che loro detestano, se non altro per lavoro, come è successo a noi che siamo in giro per il mondo. Se questo dovesse verificarsi, dopo aver rinnegato i genitori, dovranno rinnegare anche le loro creature... a meno che non cambino mentalità. ” Liep pozdrav braucan Novega Matajura emigrant iz Belgije četrtek,T 1. marca 1999 6 Gli insediamenti dell’Età del ferro presso le necropoli di S. Lucia Le “città dei vivi” nella valle dell'Isonzo Le tracce di insediamenti, case o villaggi, nel caso del gruppo culturale di Santa Lucia, sono state generalmente determinate come conseguenza logica della scoperta delle necropoli: nei pressi delle ‘città dei morti’ evidentemente non potevano mancare, allo stesso tempo, le ‘città dei vivi’, per quanto gli interventi umani e gli agenti naturali avessero prodotto e-siti diversi sugli abitati e le necropoli. Così, anche nel caso del gruppo di Santa Lucia, la consistenza archeologica delle necropoli, fin dalle scoperte del Marchesetti, fu molto più massiccia in confronto agli abitati. Il fatto che le necropoli non recassero segni esteriori e che le tombe non nascondessero tesori o comunque ricchi corredi, giocò a favore di una buona conservazione. Gli insediamenti, invece, subirono tutte le trasformazioni imposte dalle mode, dalle nuove soluzioni urbanistiche e costruttive dei successivi insediamenti romani, medioevali e moderni. Già nel corso delle sue ricerche a Most na Soči Carlo Marchesetti osservò la presenza di alcune tracce di un abitato preistorico. L’insediamento fu localizzato nella località che, prima di venir ribattezzata con il nome di Santa Lucia e Most na Soči, portava il nome di S. Mauro, dal nome della chiesa del villaggio. L’abitato preistorico e-ra situato sulla sponda destra della Idrijca, la quale, insieme all’Isonzo in cui qui affluiva, costituiva un’ottima protezione naturale su tre lati dell’insediamento, senza che ci fosse la necessità di opere difensive artificiali, che sono presenti invece in alcuni altri casi. Al tempo delle ricerche degli anni settanta si attribuì grande importanza allo' studio del sito dal punto di vista urbanistico, del sistema di vita, delle tecniche costruttive e di ogni altro e-lemento utile alla conoscenza dell’abitato hallstat-tiano. Nel 1971 fu accertata, per mezzo di sondaggi, l’esistenza di un vero e proprio insediamento sulle terrazze della Idrijca, con la scoperta nel 1973 dei resti di una casa del villaggio preistorico. Nel 1974 furono scoperti i resti di una seconda casa, che fornirono alcune utili indicazioni sul modo di costruire e sulla disposizione delle abitazioni dell’età del ferro. Vennero alla luce la base perimetrale di pietra e qualche tratto di muro delle case. La prima casa aveva la pianta quasi quadrata di 4,60 per 5 metri. Simile ad essa la seconda casa. I resti della costruzione sono costituiti da pietre e da frammenti di intonaco di argilla bruciata delle pareti. Le pareti di legno erano piantate su un basamento di lastre di pietra dello spessore di 30 - 40 centimetri e, nella parte più esposta all’umidità, erano protette da un muro a secco, un po’ scostato dalla casa, riempito di pietrame. Il pavimento era di argilla battuta. La casa di Most na Soci era divisa in due locali da una parete di legno. Il locale più piccolo fu interpretato come deposito di prodotti alimentari, conservati in vasi di terracotta; presentava allo scopo anche una fossa ricavata nel pavimento. Il locale più ampio costituiva l’abitazione vera e propria. Si è formulata l’ipotesi che le due case fossero state abbandonate a causa di un incendio, e si ritiene probabile che gli a-bitanti fossero riusciti a fuggire e a portare via le -loro cose prima della completa distruzione. Tra le Farfalle in volo verso Bordano Indetta la ì- edizione del concorso Devono essere inviati entro il 10 giugno 1999 i lavori realizzati per il 3fi concorso intemazionale “Sulle ali delle farfalle” indetto dal Comune di Bordano. Il concorso, che rientra tra le iniziative artistiche e culturali dedicate a Bordano, chiamato il “paese delle farfalle” perché vi esiste una grande ricchezza di specie, è riservato ad un progetto editoriale per una fiaba illustrata inedita (testo e immagini) liberamente ispirata alle farfalle ed al loro mondo. Possono partecipare, individualmente o in gruppo, gli alunni delle scuole materne e dell’obbligo. Sono accettati anche testi in altre lingue purché accompagnati dalla traduzione in lingua inglese o italiana (per la lingua friulana * ■* è previsto un bando a parte). I lavori vanno inviati al Comune di Bordano, segreteria Pavees, via Venzone 2, con l’indicazione del titolo della fiaba, i dati dell’autore, l’età, la scuola o classe partecipante. Bordano ospita anche un altro concorso, sempre legato alle farfalle, quello che riguarda i murales dipinti sulle facciate delle case. La quarta edizione prevede come primo premio la somma di 3 milioni di lire o un viaggio in Sicilia. Resti di casa hallstattiana a Most na Soči macerie, dello spessore di circa 80 centimetri, non rimasero che carboni, qualche coccio di terracotta, perlopiù anelli di sostegno di uso comune sotto le pentole. Anche la presenza di un abitato preistorico a Tolmino trovava una forte giustificazione nella necropoli localizzata, come si è visto, alla base del Kozlov rob, località Podgrad, nella classica posizione alla confluenza della Tolminka con l’Isonzo. Dell’abitato mancano sicure testimonianze archeologiche e l’insediamento, nella forma di ca-stelliere d’altura sul versante sud-orientale del Kozlov rob è dato per molto probabile. L’esplorazione del sito da parte di Carlo Marche-setti è così riassunta: «Alterato grandemente dalla costruzione d’un castello del patriarca d’Aquileia, quasi totalmente è scomparso il castelliere (428 metri), del quale a malapena tra la fitta boscaglia che lo riveste, si rinviene qualche raro coccio preistorico». L’insediamento a Koritnica, nella Valle della BaCOa, è stato anch’esso dedotto dalla presenza della necropoli, ripreso dalla tradizione orale da Simon Rutar nel 1882. L’abitato fortificato di GradiC di Caporetto - con opere artificiali ancora riconoscibili malgrado i vari interventi posteriori - è localizzato su un colle roccioso isolato in posizione ben difesa non lontano dalla forra deU’Lsonzo e dalla grande necropoli hallstattiana. Attualmente è interessato da nuovi ritrovamenti dell’età del ferro recente e di epoca ellenistica e romana. (Archeologia, 53) Paolo Petricig D. Svoljsak - Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem, Tolminski z-bornik - Tolmin 1975 Pravica od mulaca tu-w Moronconè To bilo, viš da no ni uCera, dò-z Gaiini Lo, ti viš da ta-dò v Galini Loho, ki ta-z dolè bil mlen, ta dò za Race. Alora ito si bile wse njive ano pa ta-w Loho ano pa planine. So bili jide okul ti planin ano pa meli wsiha. To stalo, ki mončala rude, onjaStent, živina, o den kozleč, o no jonjo, o na koza, o na owca. Ko to bilo te štagune, krampir, bop, repe, pa panule ni so meli ta de-w Galini Loho. Wsè ni so prajali ano ni so mèli podilibirone njive. Da: - dubej krade? Ano da: - dubej krade? Ano wsè se klelo. To ni da se klel kej ti ko to mončalo. Alora den muš ma bi videl no nuč zvečara ta-wne w Moronconè den valike onj. Oh - a rèkel -kabe to ma byt itè! Hejke mèn vidèt pa zutra zvečara. Nu a poklicel ne dwa muža. Itako ni so mi pravili mie ti stare jude. Alora isi mužije ni so rakle: -je pa naco onj, itawne, to na mere byt da je kake duji det taw-ne. Ki ni so gale nur daje bil pa l’orgè. Alora, ni so se zbrali ni par mužuw ano ni so šli tu-w noče won perché Caz din to je bilo kujet; da nejliuCe ni Cejo tyt ko bo onj. Da ko bo onj ni majo pur vidèt da kabej je taper isamo onjo. Ko ni so piršle won, isi mužije, ni so vidle naha va-likaha muža ta-per onjo, ano a mèl živino ta-per krajo ubuto, a je mèl krampir a mèl repe a mèl panula tej a jèmel ano a mèl wsè. Alora ni so rakle tu-w njaha, ni so uromonile: -kiri bej ste vi? A rèkel: - da kabe to wes intiriSawa wes, da kire bej si ja! Be - ni so rakle -da to nes intiriSawa perché mi mamo dišfone njive ano vidimo izde njien kupe ki imate wse okol. To ste vi ki nin kradate tu-w njive, ano pa živino ki nin monda ano wse. Kome maj da se kom-portate itako nu stojite tu-w Moronconè. A rekel da: - ja stojin tu-w Moronconè ki ja se na bojin ni Bòha ni fudiéa. Ni so rišpundale da: - be, ko se na bojite ni Bòha ni fu-diéa, wsijtase vi njive ano pobaritase tu-w waše njive, ne da mi mamo dèlet fadijo ano vi nin disfawet itako. A rèkel da un a ma Zivèt tej a pòCèl Zivèt itako a ma rivet. Ni so rakle tu-w njaha: - ledajte k Buh Ce we zaplatet. Go - a rèkel - ja se na bojin Bòha, pa be a me nel w penè. Mie to me na intiriSawa nikar. Ni so spet mu rakle: - ledajte k Buh a Ce we zaplatet. Spet a ri-Spundel: - da a me zaplate ki mogare a me nel w pené, mie to me na intiriSawa. Dardo trikret ano isi mužije ni so šle. Ormaj - ni so rakle - iste na mòramo ovancet. Amo! Da a krade tej a Ce ano da a jej. A ma rivet kada. To stalo, tadej, isi muš ma bi mèl no mloko blizo, ta-w Moronconè. To stalo, nu mojo timpa ki Buh tei itako, mu se uSi-Sila mlona ano ko mu se ušisila mloka a ni mèl wode za skuhet, ne teke a wkradel ne za pyt, perché CenCe jest ti Ci stat mo čenče pyt a stai den din a bo bil stai dwa nu tri. A na bo bil mòhel več, a je se uzel da a ma prit pu wodo nutor ki je bil mlen, nuto-w vode. Ko un piršel sri proda nutor, a sritel naha muža. Alora ko a sritel isaha muža, ki to bo bil Buh, a rèkel: - ja rin punj wodo ki mi se usisila mloka. Be - a rekel - ti si rèkel da ti se na bojiš ni Boha ni fudiCa ano da Buh a ma te net w penè. Ja injen Con te net w penè ki ti wode na reš punj nutor, ki si ti ušišel pa mloko, ta-wne w Mo-ronconè. Alora a rèkel: - ki Cete me net w penè, nejtame! Ki to be bil Mulec tuke ni dijo da Mulec iten w Moronconè, je pur ta skala. To je ta skala ito w ti prodo. Dòpo to ni kradlo več ano to šlo itako. Alora ja vin da to ma be bilo pur kej risen isa legenda o isa facenda ki izde na Solbice ko den bil uštinen, ni so gale. - neha salt ki a je ovan-cen tej Mulec iten w Moronconè. Alora isa legenda na bila itako. Iso pravico je mijo pim'ila Marija Tikawa, la-na Solbice, 3 dni favrarija, litos. Luigia Indipendente - Fantoni 0-2 Risultati 1. Categoria Riviera - Valnatisone 4-4 3. Categoria Savognese - Ciseriis 2-3 Juniores Valnatisone - Pagnacco 1-1 Allievi Buonacquisto - Valnatisone rinv. Giovanissimi Torreanese - Audace rinv. Amatori Reai Filpa - Hypobank 2-3 Venzone - Poi. Valnatisone 1-0 Poi. Valnatisone - Rojalese 1-1 Amaro - Valli Natisone 3-1 Sittin - Vertikal Val Torre 3-7 Drenchia/Grimacco - Sedilis rinv. Rangers - Psm sedie 2-2 Axo club - Fantoni 2-4 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tre stelle 3. Categoria Savognese - Cormor JUNIORES Valnatisone - Serenissima Allievi Valnatisone - Reanese Giovanissimi Audace - Gaglianese Esordienti Ragogna - Audace Amatori Real Filpa - Mereto di Capitolo Racchiuso - Poi. Valnatisone Valli Natisone - Fagagna Vertikal Val Torre - Ai frati Sittin - Drenchia/Grimacco Classifiche 1. Categoria Costalunga* 50; Venzone* 44; Domio 43; Tarcentina 42; Tavagnacco 41; Riviera 38; Gemonese 35; Union Nogaredo 32; Natisone 31; Reanese 30; Valnatisone 27; Zaule/Rabujese 25; Torreanese 17: Tre stelle 16; Bujese, Bearzicolugna 12. 3. Categoria Comunale Faedis 38; Serenissima 35; Nimis 34; Stella Azzurra 32; Fulgor 29; Gaglianese* 27; Buttrio 26; Ciseriis** 23; Savognese, Chiavris* 21; Cormor 17; Fortissimi 4. JUNIORES Valnatisone 50; Pagnacco 46; Tavagnacco 41 ; Natisone 34; Comunale Faedis 31 ; Azzurra 27; S. Gottardo 26; Asso-sangiorgina, Buttrio 24; Reanese 21; Ci-vidalese 20; Chiavris 19; Serenissima* 12; Cussignacco* 10. Allievi Mereto/Don Bosco 43; Valnatisone’ 41; Bujese* 35; Buonacquisto 32; Chiavris* 31 ; Nimis 29; S. Daniele 27; Reanese 23; Rivolto* 22; Fortissimi 17; Lestizza 16; Tavagnacco* 14; Ragogna 5; Pasian di Prato 4. Giovanissimi Pagnacco 48; Gemonese 38; Savorgna-nese 36; Audace, Astra 92 29; Majanese 25; Assosangiorgina 24; Riviera 23; Mereto/Don Bosco 21; Tre stelle 20; Tavagnacco, Biauzzo 16; Torreanese 13; Gaglianese 11. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero* 23; Warriors 21 ; Ter-mokey, Coopca 20; S. Daniele, Turkey pub 19; Bar Corrado*, Mereto di Capitolo 17; Al sole due 16; Chiopris Viscone 15; Hypobank 14; Mobili Mirai 13. Amatori (1. Categoria) Fagagna 25; Racchiuso* 23; Coop Pre- mariacco 22; Valli del Natisone* 21; A-maro* 20; Rojalese 18; Pers/S. Eliseo 17; Venzone 16; Treppo Grande* 15; Poi. Valnatisone, Team Calligaro 13; Montenars* 7. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 32; Bottega Longobarda* 23; Ai frati 21; Sedilis* 17; Vertikal*, Agli amici* 16; La tana del luppolo*, Al bocal, Argonauti 15; Drenchia/Grimacco* 14; Moulin rouge* 13; Sittin 9. Amatori (Over 35) Remanzacco, Pasian di Prato 25; Psm sedie, Costantini* 24; Coopca Tolmezzo* 23; Ediltomat 22; Fagagna, S. Daniele 18; Passons*, Autosofia, Da Gardel 16; Rangers 11; Axodub* 9; Al saraceno 8; Fantoni*, Indipendente 6; Old afa*, Al baretto 5. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno. " Due partite in meno Un rigore di Almer Tiro consente alla squadra di pareggiare il conto con il forte Pagnacco Gli Juniores non mollano la presa Rocambolesco pareggio della Valnatisone - La Savognese sconfitta in casa dal Ciseriis - Passo falso del Reai Filpa sconfitto dalla formazione di Chiasiellis - Negli Over 35 doppio successo della Fantoni Secondo pareggio consecutivo per la Valnatisone che a Magnano in Riviera ha rischiato una grossa debacle. Gli azzurri si sono portati per primi in vantaggio con Corso che ha ribadito in rete la respinta del portiere sulla sua precedente conclusione dagli undici metri. Con un uomo in più la Valnatisone si faceva raggiungere dai padroni di casa che poi segnavano per altre due volte. La parità numerica ritornava al 37’ con l’espulsione di Podrec-ca. Il Riviera realizzava all’inizio della ripresa la quarta rete ma Sedi accorciava le distanze alcuni minuti più tardi. A questo punto entrava in campo Luca Mottes e la squadra Bachini zmagovalec dirke za pokal Zsšdi Kolesarstvo v Lonjerju Na 23. mednarodni kolesarski dirki za pokal Združenja slovenskih športnih društev je v nedeljo zmagal Maurizio Bachini iz Pise, kolesar skupine Edile Ok Baby Gaverina. Na prestižni dirki v Lonjerju, ki predstavlja v bistvu otvoritev kolesarske sezone amaterjev, je štartalo 200 tekmovalcev elitnega razreda do 23. leta starosti. Uradni Start je bil kot običajno ob 12. uri v Barkovljah, tekmovalna trasa pa je bila začrtana na razdalji 151,5 kilometra. Ekipa Gaverina je prišla na tekmo dobro organizirana, z dvajsetimi kolesarji in načrtovano ekipno strategijo. Tako se je na finalnem vzponu pri Za-brežcu znašla na Celu skupina kolesarjev Gaverine, ki je silovito potegnila. Pred ciljem je bila v dobri prednosti skupina petih kolesarjev, v kateri je bil tudi Bachini, ki je na koncu zmagal. Drugi je bil prav tako Italijan Roberto Savoldi, tretji pa Rus Dimitrij Galkine. trovava come per incanto i giusti equilibri riuscendo a rimontare alla grande il risultato. Prima Sedi (su rigore) e poi Brandolin consentivano ai sanpietrini di tornare a casa con un punti-cino. La Savognese, impegnata a Campeglio, vista l’indisponibilità cronica dell’impianto di casa, è tornata a mani vuote e con il rammarico per la sconfitta subita nel finale ad opera del Ciseriis. Sotto di due gol i gialloblu hanno accorciato le distanze con Bena-ti, fallendo poi la trasfor- mazione di un rigore con Gianni Podorieszach. All’inizio della ripresa tutto tornava a posto con la rete realizzata da Saccavini. Proprio allo scadere gli o-spiti usufruivano di un calcio di rigore che condannava i ragazzi del presidente Fedele Cantoni. Gli Juniores della Valnatisone sono riusciti a pareggiare l’incontro con il Pagnacco a cinque minuti dal termine. Gli udinesi sono saliti nelle Valli con cinque giocatori della prima squadra, passando per primi in vantaggio. Un at- Tolmin. Quelli dell’Audace invece sabato saranno impegnati a Ragogna di San Daniele nel primo incontro del campionato denominato Fair play, che vede in lizza le migliori nove squadre provinciali. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ha subito la seconda sconfitta stagionale ospitando l’Hypo bank di Chiasiellis. Ai rosanero non sono bastati i gol messi a segno da Michele Osgna-ch. In prima categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha perso con il minimo scarto il recupero con il Venzone. Nella successiva gara giocata domenica a Carraria con la Rojalese i ragazzi del presidente Pietro Boer sono riusciti a recuperare nei minuti finali della gara lo svantaggio grazie alla rete siglata da Olivier Cantoni. Nel campionato amatoriale di seconda categoria il Drenchia/Grimacco è stato costretto al rinvio per l’impraticabilità del campo di Merso di Sopra. La Vertikal Alta Val Torre vince in trasferta sul Marco Carlig, autore della rete della bandiera La squadra Esordienti dell’Audace terramento in area di Del Gallo ha permesso ad Almer Tiro di trasformare il conseguente rigore. Il pari consente alla Valnatisone di rimanere saldamente in testa con quattro punti di vantaggio sul Pagnacco e sette sul Tavagnacco. Rinviate a causa del maltempo le gare degli Allievi della Valnatisone (a Remanzacco), e dei Giovanissimi dell’Audace (a Torreano). Stasera, giovedì 11, alle 19 scenderanno in campo nel 16-’ torneo notturno di Buttrio gli Esordienti di Valli del Natisone sconfitta in trasferta Tolmezzo... Amaro per gli “Škrati” AMARO 3 VALLI NATISONE 1 Valli del Natisone: Pigani, Mauri, Simone Vogrig, Scaravetto (Go-renszach), Notarnicola, Carlig, Andrea Scuderin (Massimo Medves), Szklarz (Mauro Clavo-ra), Roberto Birtig, Cristian Birtig, Stefano Medves. Tolmezzo, 6 marzo -La Valli del Natisone si è presentata all’appuntamento in Carnia largamente rimaneggiata nell’organico a causa degli infortuni e delle squalifiche. La gara o-dierna si è giocata su un terreno pesantissimo ed al limite della praticabilità. Nel primo quarto d’ora la gara è tattica con le due squadre che si studiano giocando coperte. La svolta della gara giunge al 15’ quando Federico Szkarz, colpito duramente, si avvia a bordo campo. Il suo marcatore, trovatosi libero da impegni, trae il massimo vantaggio dalla situazione passando la sfera a Stefanutti che sblocca il risultato. Gli Skrati reagiscono e sono anche molto sfortunati colpendo per ben due volte, con Massimo Medves, i pali della porta dell’Amaro. La ripresa inizia in salita per i valligiani che sono costretti a giocare in dieci a causa dell’espulsione clamorosa e troppo frettolosa di Felice Notarnicola. Lo show dell’arbitro continua con l’assegnazione di un dubbio rigo- campo del fanalino di coda. Nel campionato Over 35 la Psm Sedie grazie a due reti di Graziano Bergnach conclude la prima fase in attesa dei play-off. Nel recupero di Buja contro l’Axo club la Fan-toni Alta Val Torre si è imposta grazie ad una quaterna. Nella gara di lunedì con l’Indipendente la squadra di Lusevera ha vinto per 2-0 a tavolino per la mancata disponibilità del campo di gioco degli avversari. re ai padroni di casa. La massima punizione è respinta con bravura da Pigani, ma il pallone, anziché terminare in angolo, ricade in una pozzanghera consentendo una seconda conclusione a Busolini sulla quale nulla può il portiere valligiano. La gara a questo punto diventa caotica e un giocatore per parte raggiunge anzitempo gli spogliatoi. L’Amaro sigla la terza rete al 30’ su azione di contropiede con Ce-scutti. Allo scadere alla Valli del Natisone viene assegnato un calcio di rigore. Sul dischetto si porta Marco Carlig che io trasforma siglando così la rete della bandiera. 8 novi matajjur Četrtek, 11. marca 1999 Kronaka NEDIŠKE DOLINE wKmmmmmmmmmmmmmmmmm Piskuline “za Življenje” An miesac od tega, 7, februaja, pred vsako cier-kvijo nediških far so tisti od Caritas naših dolin ponujal piskuline. Za nje vsak je dau, kar je Zeleu. An v nediejo smo zviedel, de s “prodajo” telih rož so “potegnil” 7.500.000 lir. Isa Zanini iz Petjaga an Alda Vuerich iz Sriednje-ga, ki so odgovorne za Caritas špietarske foranije, so prosile vse naše gaspu-ode, naj povedo, kam so šli tel sud: 3.800.000 so jih dal tistim od zadruge “Il Melograno” iz Reane, kjer dielajo nadloZni ljudje an ki je dala piskuline za prodajo. Kar je ostalo so dal nomalo gaspuodu nun-cu Larice, ki skarbi za te mlade an manj mlade, ki imajo posebne težave, nomalo so pa pardaržal za potriebe Caritas Nediških dolin, saj tudi tle po naših vaseh so judje potriebni pomoči. Alda an Isa so tudi zahvalile vse tiste, ki so par-pomagal za de tela liepa, pametna iniciativa rase iz lieta v lieto. Vsi pa se tro-štamo, de druge lieto puo-de še buojš. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad /Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videni / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoCi račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale I8726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 2iro račun SDK SeZana Slev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% SVET LENART Dolenja Miersa Novici V saboto 6. marca so na-pravli purton an so tudi streljal za pozdravit mladega para noviču iz naše vasi. V cierkvi v Podutani se je oženu an naš puob, Stefano Petricig. Pred utar je pejù ’no Ceco iz Vidma, ki se klice Mariangela an ki po poroki s Stefanam bo tudi ona Zi-viela tle par nas, v naši vasi an za tuole smo vsi vesel. Stefanu an Mariangeli Zelmo vse narbuojše na telim svietu. Ažla - Podutana Zapustil nas je parlietni moZ Na duomu v Ažli, kjer je Ziveu, je umaru Giuseppe Terlicher. Njega življenje je bluo zaries dugo, saj ko ga je Buog poklicu h sebè je imeu 95 liet. Na telim svietu je zapustu hei, sinuove, nevieste, zete, navuo-de an pranavuode. VenCni mier bo poCivu v njega rojstnem kraju, v Podutani, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 8. marca popudan. ACQUISTO casa nelle Valli del Natisone (possibilmente non fondoval-le), 100 mq circa, priva di riscaldamento, con scoperto. Telef. ore ufficio al 740585 (Maurizio) DREKA Petarnel Zbuogam Marija ìJh!ÌL Zadnja ura je paršla tudi za adno Zeno tle z naše vasi, ki smo vsi mislili, de bo Ziviela še puno cajta, saj, dokjer jo nie boliezan zaCe-la maltrat je bla zlo kura-Zna an dobre volje an za nje 90. rojstni dan jo je bla tudi veselo zaplesala. Za venCno nas je zapustila Maria Scoda, uduova Ber-gnach. Miesca novemberja je bla dopunla 91 liet. Rodila se je bla v Sko-dejovi hiš par Petarniele, za neviesto je bla šla pa v Mateužovo družino, le v tisti vasi. Imiela je šest otru-ok: Beppino, Mario, Milica, Maria, Alma an Paola. Ziviela je v nje rojstni vasi par sine Beppine an nevie-sti Luciani PitaZovi, lepuo so jo gledal an varval tudi nje drugi otroc. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, nevieste, zete, navuode, pranavuode an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali na Liesah v nediejo 7. marca zjutra. SREDNJE Gor.Tarbi - Belgija Žalostna novica Maria Chiabai - Cebajo-va iz Gorenjega Tarbja je v pandiejak zviCer, 1. marca, umarla. Miesca maja bi bla dopunla 72 liet. Maria je Ziviela že nad 40 liet v Belgiji, v kraju Tamines, kamar nje mož, Mirko LušCaku taz Hos-tnega, je biu šu zavojo die-la, saj tudi on je kopù karbon v belgijanskih minie-rah. Z nje smartjo je v žalost pustila njega, sinuove Gi-annija an Freddyja, neviesto, navuodo, sestre, ku-njade, navuode an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav so ji ga dali v Cetartak 4. marca. Na pogrebu se je zbralo puno naših judi, ki žive v Taminesu al pa atù blizu. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. MARCA Spietar tel. 727023 OD 13. DO 19. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA^ LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v Cetartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v Cetartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v Cetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 vsriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v Cetartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 ■K Dost jih je v špietarskem komune Pogled na Gorenj Barnas Kak tiedan od tega smo napisal, ki dost ljudi je v Podboniescu.Telekrat pride na varsto Spietar, ki do kakega lieta nazaj nas je biu lepuo navadu: je biu edini kamun Nediških dolin, kjer na koncu lieta so zaštiel vic judi, ku na zaCetku. Lietos, na žalost, tudi Spietar je šu na manj. 1. ženarja 1998 je kamun šteu 2.187 ljudi (1.042 moZkih an 1.145 žensk), na 31. diCemberja 1998 je bluo pa 1.029 ljudi (1.029 možkih an 1.134 žensk), tuo se pravi 13 ljudi manj. Rodilo se je samuo danajst otruok, an reC de kamun je velik an de tle živi puno mladih družin! V teku lieta je limarlo 42 ljudi. V kamun je paršlo živet 70 ljudi, proC jih je šlo pa 63.