AOSTO. KRSt TOBAftE DELAOSKE ZOEZE lllllllllllllllllllllllllllliil Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica S Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — polnletna . . K 2-— četrtletna. . K 1— Posamesna IteTilka stane 10 Tin. St. 47. V Ljubljani, dne 24. novembra 1916. Leto IX. Cesar Franc Jožei I. Cesar Franc Jožef I. je na torek 21. novembra 1916 ob 9. uri zvečer v gradu Schonbrunn mirno v Gospodu zaspal. Slovenska katoliška delavska demokracija ob ?tem žalostnem udarcu, ob katerem žaluje cela naša država, plaka in žaluje. Bali smo se, kdaj bo prenehalo delovati blago srce našega dobrotljivega cesarja in apostolskega kralja, izkušenega modrega vladarja, moža, ki je cesaroval naši državi, kar pomni naš rod: od 2. grudna 1848.: 67 let, 11 mesecev, 19 dni; dobo, ki ni usojena mnogim ljudem. V viharnih, hudih dneh je rajnega našega cesarja Božja volja poklicala, da je moral zasesti prestol države katoliških Habsburžanov, države, katero vladati zahteva večje vladarske čednosti, zmožnosti in kreposti, kakor katerekoli druge države. Zgodovina bo slavila rajnega cesarja Franc Jožefa, da je bil velik vladar; pravičen mož. Delavstvo še posebno ne bo nikdar pozabilo, kdo mu je odprl vrata v po-stavodajalno zbornico. Pozabilo ne bo nikdar imena tistega cesarja, ki mu je podelil splošno in enako volilno pravico. Saj ni nobena državniška tajnost, da je bila trdna volja rajnega cesarja Franca Jožefa I, naj dobi delavstvo svoje politične pravice. Delavstvo jih je dobilo, ker je to zahevala odločna volja rajnega cesarja, če tudi so se jim upirali mogočni krogi zastopajoč svoje stanovske in slojne koristi, katerim sorodni krogi niso goreče želje ogrskega kralja izvedli in dali delavstvu ogrske kraljevine tistih pravic, ki jih vži-vamo v Avstriji. Kdaj je zapiral rajni naš cesar svoje srce, kadar je bil narod v bedi in v potrebi! Ljubljanski delavci in delavke se spominjamo tistih hudih velikonočnih praznikov, ko je belo Ljubljano obiskal grozoviti potres, tisto tresenje zemlje, ki je nekaj časa zavrlo mladi pokret slovenske katoliške delavske demokracije. V razsulu je bilo vse: pobitost, žalost, skrb se je zrcalila z vsakega obraza. In takrat je v hudih britkih dneh obiskal razsuto Ljubljano cesar Franc Jožef I. Vsem nam je odleglo, ker smo videli cesarja v hudih dneh med nami: v tistih dneh, ko si naletel redko na hišo, ki jo niso podpirali tramovi, da se ni podrla. In še bolj kot prej je ljubil Ljubljančan od takrat cesarja Franc Jožefa, svojega dobrotnika, svojega zaščitnika. Umrl je naš rajni cesar Franc Jožef L v urah, ko se je po našem vrhovnem poveljstvu, poročalo, da so njegovi hrabri vojaki vzeli važno rumun- sko mesto Krajevo. Umrl je kot zmagovalec. Veselo znamenje v britki žalosti, ki nas navdaj’; vse, je, ker so Krajevo vzele tiste čete, ki jim je poveljeval naš novi mladi cesar; ki je kot prestolonaslednik nadvojvoda Karol že tudi enkrat obiskal Ljubljano. Mladi cesar, potomec slavne naše cesarske rodbine Habsburžanov, ki vlada nam Slovencem že nad 600 let, kot zmagovalec si zasedel slavni prestol Avstrije; v težkih časih si prijel vladarsko žezlo: novo, pomlajeno, srečno, mogočno Avstrijo, naj ti podeli z zmagovito vojsko Previdnost. Srčno to želi katoliška slovenska delavska demokratična stranka. Dr. Janez Ev. Krek. Ob desetletnici njegovega delovanja na soc. poljud Letos praznujemo desetletnico kr-ščansko-socialnega gibanja na Slovenskem. Zavelo je kot svež, krepilen vetrič po slovenski zemlji, katera je hrepenela po mladem, živahnem delovanju, da ji ne zamori narodnega zdravja strupeni liberalizem ali da je ne uspava počasni konservatizem. A bilo je treba klicarja, ki je dramil iz spanja, bilo je treba borivca, ki je korakal naprej in druge potegnil za sabo. Saj vsako ljudsko gibanje mora imeti osebe, ki se mu postavijo na čelo in korakajo naprej v javni boj. Ni je organizacije brez agitacije, in prvi agitator za dobro stvar na slovenski zemlji je danes dr. Janez Evangelist Krek. Gotovo ustrežemo vsem somišljenikom, ako jim podamo danes njegovo sliko. Hud bo' edino le naš Janez Evangelist sam, ker ima tudi to obstrukcij-sko lastnost, da se ne d& z lepa fotografirati, in smo torej le po ovinkih prišli do te slike. A naj se potolaži! Saj pravi agitator mora imeti trdo kožo, ne sme ničesar zameriti in mora biti priprav- 1 Po »Društv. Koledarčku« 1. 1905 posnemamo ta životopis, ki je o dr. Kreku eden najboljših. Ijen na vse — torej tudi na to, da ga fotografirajo! Naš Janez Evangelist je zagledal luč sveta pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. Očeta, ki je bil tam za učitelja, je zgodaj izgubil, in mati se je preselila s celo rodbino v Selca na Gorenjsko, kjer je imela majhno prodajalnico »v Štoku«. Ni nam treba posebej poudarjati, da je bil Janez zelo »brihten« otrok in bi bilo prav škoda, ako ga ne bi bili dali študirat. Ko je dovršil gimnazijo v Ljubljani, je vstopil v semenišče in je bil 22. julija 1888. posvečen v mašnika. Ker se je rajnemu knezo-škofu dr. Missiju zdelo, da bi se dalo iz Kreka še kaj/narediti, ga je na priporočilo tedanjega semeniškega ravnatelja, sedanjega ljubljanskega stolnega prošta dr. Kulavica, dal na Dunaj v »Avguštinej«, v zavod za višje duhovske študije. Tam je Krek postal res doktor svetega pisma. Pa naučil se je tam še mnogo drugega poleg bogoslovja. V »Avgustineju« so bogoslovci vseh avstrijskih narodnosti; in ker je bil Krek živahen tovariš, ki ni gledal v tla, če je koga srečal, je kmalu znal vse jezike, ki so jih tam govorili. Govoril je češko, poljsko, malorusko, da so ga kar gledali, in ker se je naučil tudi italijanskega, srancoiskega in angleškega jezika, mu je bila odprta pot za najvišjo izobrazbo. Vkljub globokim študijam pa vendar ni postal iz njega suhoparen učenjak. Dr. Krek ima redko, dragoceno lastnost, da se več kakor iz knjig, uči iz življenja. Videl je na Dunaju mlado krščansko-socialno stranko, ki se je borila proti kapitalističnemu liberalizmu pod vodstvom nevstra-šenih, za blagor ljudstva vnetih mož. Ko se je vrnil na Slovensko, so ga dali v duhovno pastirstvo; kaplanoval je v Ribnici in v Ljubljani. Leta 1895. pa je postal profesor bogoslovja na ljubljanskem semenišču. Njegovo delovanje je učiteljsko, pisateljsko, organizatorično in politično. Kot u č it e 1 j razlaga bogoslovcem modroslovje, uvod v bogoslovje in dru- dKOpUU. H. Conscience. Bart je nemo in veselo to od daleč gledal. Solze so' mu drle po licah, gledal je v nebo, kakor da moli, utrujen se je zgrudil pri vodnjaku. Vana je pa skakala, ploskala z rokami in klicala: »Za Boga, to je dobro, to je lepo!« Bart je kmalu ustal. Kakor da se boji, je šel k materi in rekel: »V hišo pojdimo!« Šli so. Ko hoče Bart zapreti vrata, zagleda beračico Kaet z njenim otrokom, ki je tekla po stezi. Na pragu je obstal in je kazal z rokami, naj hiti. Ko je prišla na dvorišče, ji je zaklical : »Hitro! Hitro, Kaet. V naši hiši je veselo, ker Cecilija je zopet prišla k nam!« Potegnil jo je v sobo in je previdno zaprl vrata. žboslovje. Pa on ne uči le v šoli, ampak kjerkoli more. Zlasti zbira rad okoli sebe ljudi, ki se hočejo poučiti o socialnih tvarinah. Njegovi »socialni kurzi« so jako poučni, ker zna najtežje tvarine pojasniti tako krepko, da navduši poslušavce za svoje nazoi’e. Poleg tega dr. Krek tudi mnogo piše. Dobimo ga med sotrudniki vseh naših važnejših listov. Ljudstvu je najbolj znan po »Zgodbah svetega pisma«, katere izdaja »Družba sv. Mohorja«, a najznamenitejše njegovo dosedanje delo je »Socializem«, v katerem popisuje razvoj socialne misli in podaje načrt krščanske sociologije. Učene članke piše za »Katoliški Obzornik«, včasih kaj za »Dom in Svet« in za politične liste. Seveda je tudi pesnik in je zložil že marsikako pesem iz navdušenja za krščansko demokracijo. V »Dom in Svetu« je spisal tudi roman »Iz nove dobe« poleg manjših leposlovnih spisov. Organizatorično delo dr. Krekovo je neprecenljive važnosti za probujo slovenskega ljudstva. Izredne svoje sposobnosti je postavil dr. Krek popolnoma v službo krščanski demokratični ideji, katera se bori za pravice ljudstva proti vsaki krivici na gospodarskem in socialnem polju in dviga ljudstvo do popolne duševne samostojnosti. Dr. Krek je nastopil kot stanovski organizator. V Ljubljani je najprej začel zbirati delavstvo, katero je bilo prej popolnoma brez organizacije. Za privatnimi sestanki so prišli javni shodi, in vedno bolj se je širila zavest in vzajemna misel med tovarniškimi delavci. Nastalo je politično »Slov. katoliško delavsko društvo«, ki je krščansko-socialno misel neslo daleč po deželi. Delavsko konsumno društvo v Ljubljani, društvo delavk, strokovna društva itd. so zrastla drugo za drugim. Naj večje uspehe pa je dosegla zadružna organizacija kmečkega stanu. Dr. Krek je bil njen najboljši in naj-pdločnejši agitator, ki je z nepremag- IV. Odkar je stanovala Cecilija na Ka-peličnem dvoru, je bilo nizko in ubož-no stanovanje vse lepo in lagodno, kakršno si je že prej Bart v svojem veselju sanjal. Vsi so se veselili in radovali. Bart je pridno cel dan delal in neprestano prepeval svoje vesele pesmi; sveža moč mladosti se je vračala vanj, vedno je bil vesel. Najbolj ga je veselilo, ker se Cecilija ni kesala, da biva na Kapeličnem dvoru. Seveda se je tudi včasih žalostila, če je pomislila na svojega starega strica; večkrat se je stresla, kadar je mislila, koliko morebiti v samotnem Samostanskem dvoru trpi. Njena žalost pa ni mogla premagati sreče, ker sta jo Bart in njegova mati nežno ljubila in ker jo je na vseh straneh obdajalo veselje. Polagoma je ginila z njenih lic bledeča žalost. Če tudi je bila tiha kot vedno, se je 'le včasih veselo smejala. Ijivo govorniško silo, z brezobzirnim pogumom prepotoval celo kranjsko deželo in na neštevilnih shodih proglašal rešilno misel kmečkega zadružništva. Nastale so stotine rajfajzenovk in drugih zadrug za denarni in blagovni promet. Začelo se je novo življenje, ljudstvu so se jele odpirati oči, in kmet je spoznaval nova gospodarska pota, h katerim je prisiljen vsled velikega svetovnega preobrata na gospodarskem polju. Te nove organizme je bilo treba združiti, in sreča je bila, da je dobil dr. Krek sebi sovrstnega pomočnika v odličnem pravniku dr. Iv. Šušteršiču. Ta dva moža sta izpeljala organizacijo, kakršni danes ni para na avstrijskem jugu in še daleč na okoli. Danes stoji »Zadružna zveza« tu kot najmogočnejša gospodarska organizacija na jugu naše monarhije, in je od države priznana kot zakonita zastopnica gospodarskih teženj slovenskega naroda. Tudi Istra in Dalmacija se že gibata, in ni daleč čas, ko bomo mogli reči, da je dr. Krekova zadružna misel ustvarila narodno - gospodarsko združeno Južno Slavijo v Avstriji. S tem je položen temelj za nov gospodarski razvoj naših dežela, katere so bile v liberalni dobi popolnoma prezirane, samo izkoriščane, od nikogar spoštovane. Po pravici je na drugem katoliškem shodu Hrvat dr. Laginja iz Pulja zaklical: »Čestitam slovenskemu narodu, da ima takega sina, kakor je dr. Krek.« Pa dr. Krek sodeluje tudi pri drugih društvih, na primer pri znanstveni »Leonovi družbi« in slcdrtjič pri naši »Slovenski krščansko-socialni zvezi«, kateri je ustanovitelj, najpridnejši govornik in pisatelj ter sedaj njen predsednik. Ta zveza nepolitičnih društev ima namen, da s poučnimi predavanji dviga omiko ljudstva, da mu podaje poštene umetniške zabave in zbira najboljše člane našega naroda h kulturnemu delu. Kako zdrava je bila misel te zveze, nam najbolje pričajo njeni lepi uspehi. Seveda mora imeti tak mož tudi v Cecilija je šivala obleko vaščan-kam. Zaslužila je precej, ker je hitro in sprotno delala. Varčevalna puščica jie postajala vedno težja. Mladenič je gledal na to, da je krasil stanovanje. V malem vrtu za hišo je priredil lepe grede; zgradil je tudi malo lopo, v kateri je napravil dve klopi: eno materi in Ceciliji, drugo sebi in svoji sestri. Tam so se shajali ob nedeljah po božji službi; prepevali so in se razveseljevali. Vrt so krasile cvetlice vseh vrst, ne samo domače, marveč tudi iz daljnih krajev. Zadnje je preskrbel hlapec graščinsekga vrtnarja France. Na hiši so visele kletke, iz katerih je neprestano donelo žvrgolenje in petje ptičev. Golobi, ki so imeli svoj go-lobnjak pod streho, so bili tako krotki, da so jedli iz Cecilijinih rok. Vana je bila tudi vesela kot otrok; veselila se je sreče drugih. Staro mater so ljubili in spoštovali. Kapeličen dvor je bil v pravem pomenu besede mal paradiž. politiki velik vpliv. On je dvignil politično veljavo kmečkega stanu in delavskih slojev in se je z najmočnejšimi udarci boril proti velikima škodljivcema ljudstva: Proti gnilemu, neznačajnemu liberalizmu in proti sirovi, brezverski socialni demokraciji. Ko je prvič dobilo ljudstvo v naši deželi pristop k državnozborskim volitvam Po peti kuriji, je bil od cele kranjske dežele z nepopisnim navdušenjem za poslanca izvoljen dr. Krek. Šel je na Dunaj, pa je kmalu videl, da doma lahko več stori za organizacijo ljudstva, nego pa na Dunaju v državni zbornici. Namestu njega je bil izvoljen dr. Šušteršič, dr. Krek pa se je posvetil zopet ljudskemu delu na shodih in v društvih. In zdaj razvija v kranjski deželi prapor ljudskega vstajenja. S splošno in enako volilno pravico hoče enkrat za vselej slovenskemu narodu zagotoviti politično moč, ki bi bila primerna njegovemu številu. Visoko se dvigajo valovi razburjenja, nevstrašeni zastopniki demokratične, slovenske, krščanske misli pa se ne boje butajočega viharja, ampak v svesti si, da se bore za pravično stvar, gredč naprej, in tisoči slovenskih mož in mladeničev gredo navdušeni za njimi. Da bo naša stvar slednjič zmagala, o tem ni dvomiti. Saj pri nas se dela na vseh poljih javnega življenja. Dr. Krekovo delovanje je zgled takega splošnega, vse’ ljudstvu koristne stvari obsegajočega delovanja. V znanosti in v leposlovju, v cerkvi in v rodbini, z besedo in pismom, v knjigah in časopisih, v knjižnicah in zadrugah, v občinah in posojilnicah, v državnem in deželnem zboru — povsod se dela, povsod nas navdaja ena misel: Dvigniti slovensko ljudstvo do časti in veljave, do blagostanja in sreče na temelju krščanske omike. V tem znamenju je zmaga! Glasnik Avstrijske kričanske tobačne delavske zveze. C. kr. državno - železniško ravnateljstvo v Trstu — ekspozitura v Ljubljani, je doposlalo Jugoslovanski strokovni zvezi sledeči odlok: C. kr. železniško ministrstvo je pooblastilo z št. 43.439 z dne 7. novembra 1916 podpisano ravnateljstvo, odgovoriti na pod Kori omenjenimi števili podane vloge plodeče: Jutranjega osebnega vlaka 1731, kateri je bil vpeljan dogovor-d0 z vojaškimi železniškimi oblastmi L oktobra (Jesenice odhod ob 5. uri 55 minut zjutraj, Ljubljana dohod gl. k. ob 7. uri 43 minut dopoldne) ni mogoče preložiti na zgodnejši čas — vsaj dokler trajajo sedanje izvanredne razme-rc iz tehniških razlogov voznega reda. Večji oftir na izraženo željo se bode mogel uvaževati šele po nastopu razmer miru. Iz ravnoistih razlogov je tudi nemogoča vpeljava posebnega delavskega vlaka na progi Škofja Loka— Ljubljana. Da se pa odppmore podanim Pritožbam vsaj koliko je mogoče in da se omogoči oziroma olajša delavcem in delavkam iz občin Škofja Loka, Medvode, Tacen in Št. Vid pri Ljubljani pravočasni prihod v Ljubljano, dovoljuje se dogovorno z c. in kr. vodstvom vojnih transportov št. 9 v Ljubljani poskusoma vporaba vsaki dan redno vozečega iz Jesenic odhajajočega tovornega vlaka št. 1797 od 1. decembra 1916 naprej. Vozni red tega vlaka je sledeč: Škofja Loka odhod 4.59, Medvode odhod 5.18, Vižmarje odhod 5.36, Ljubljana drž. kol. dohod 5.48 zjutraj. Temu vlaku se bode v Škofji Loki dodalo vsaki dan 3 osebne vozove. O tem sklepu blagovoli naj se obvestiti člane zveze. Bolniško zavarovanje v tobačnih tvornicah. Pred kratkim smo poročali, da namerava vlada izpremeniti postavo o bolniškem zavarovanju. Izpremembe pač ne upoštevajo vseh želja, ki jih zahteva delavstvo glede na delavsko zavarovanje, a sedanje stanje bolniškega zavarovanja se le izboljšava. Dasi do-zdaj še ni nič natančno znano, kdaj da se bo uveljavila nova postava, se le sodi, da bo uveljavljena 1. januarja bodočega leta. Pravijo, da Koerberjeva vlada ne namerava že bodoče leto uveljaviti nove postave, pač pa namerava glavno ravnateljstvo tobačne režije že zdaj uveljaviti nova določila v njenih bolniških zavodih. Glavno ravnateljstvo predlaga, naj mesto dosedanjih prispevnih razredov, ki razločujejo le med ženskimi in moškimi člani, uvedejo sedem razredov, v katere se bo delavstvo uvrstilo po višini svojih plač. Prispevni razredi kakor tudi to, kar bodo plačevali bolniški zavodi, je razvidno iz sledeče razpredelnice: Plačilna vrsta Tedensk i zaslužek Bolu. podp. izvzemši drag.doklado dnevno od kron do Mesečno i. - 13 50 140 26 2. ]3-50 1650 150 32 3. 1650 19 50 180 38 4 19-50 22-50 210 46 5. 22-50 27-— 250 54 6. 27-— 33 — 300 66 7. 33-- 39- 390 78 Ta pregled nam kaže, da se vse popolnoma krije s tem, kar je nameravala vlada z novo postavo izvesti. Kolikor se nam je poročalo, so se do zdaj le v eni tvornici resno pečali z novimi določili bolniškega zavarovanja in sicer v Cvetavi. Ko je prišel tja zastopnik glavnega ravnateljstva, je bolniškemu odboru predložil predloge in dovolil osemdnevni rok za dogovor z delavstvom. Delavstvo je seveda pritrdilo predlogom glavnega ravnateljstva, kor že dolgo želi, da bi odgovarjale bolniške podpore višini plače. Jasno je, da se morajo za višje bolniške podpore zvišati tudi prispevki; kdor resno misli, se temu pač ne bo upiral., Upiral se že zato ne bo, ker bodo v bodoče bolniške blagajne več kot dozdaj izplačevale. V Cvi-tavi znaša zdaj pri prispevku 32 v. bolniška podpora dnevno 1 K 40 v., v bodoče bo za enaki prispevek znašala dnevna bolniška podpora 10 v. več, torej 1 K 50 v.; upoštevati se pa mora, da je pred nekaj časa še znašala dnevna bolniška podpora pri 32 v. tedenskemu prispevku 1 K 30 v. Pač bo le še vprašanje časa, da bo v vseh tvornicah bolniški odbor obveščen o bodočih izpremembah in da bo delavstvu mogoče zavzeti stališče glede na to reč. Želeti je tudi, da se glavno ravnateljstvo prične pečati tudi z vprašanjem o zavarovanju svojcev. XXX Konzumna društva so se v sedanji vojski izvrstno izkazala. Korist konzumnih društev so pa čutili nele člani, ampak tudi drugo občinstvo. Vsled izrednih vojnih razmer, pomanjkanja blaga in prometnih ovir se je povpraševanje po blagu zelo pomnožilo ker se je vsak, kdor se je le mogel, skušal založiti za poznejšo potrebo, vsled tega in pa ker vsled prometnih ovir ni bilo dovoza novega blaga, so cene posameznemu blagu silno poskočile. To dviganje cen se je pa liki kužni bolezni razširilo na vse vrste blago. Treba je bilo le čuti, da bo kakega blaga zmanjkalo, da bo zaplenjeno ali kaj podobnega, že je dotično blago v ceni neizmerno poskočilo ali pa sploh iz trga izginilo. V sredi tega draginjskega toka so pa stala konzumna društva kot nekaki otoki ob katere so zaman butali valovi pohlepa po neprimernem dobičku. Tako se je zgodilo, da se je vse blago v konzumnih zadrugah prodajalo po prvotnih nizkih cenah ter je bila razlika pri ceni pri kilogramu večkrat po več kron. Koliko se je prištedilo na ta način 51a-nom je težko izračuniti, gotovo pa znaša ta prihranek 20 do 30 odstotkov vsega njihovega konzuma. Da so pa te nizke cene vplivale tudi kolikortoliko na druge trgovce in koristile tudi ne-kotnzumarjem ne bo mogel nihče tajiti, vendar se pa občinstvo tega logičnega dejstva premalo zaveda. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Kakšne so določbe o delavskem varstvu, nam pojasnjuje sledeč slučaj: Pri mestni plinarni je bil svoj čas uslužben neki delavec ki je imel nesrečo, da mu je pri nakladanju plino-vih cevi, padla ena cev na nogo, katera nezgoda je povzročila, da je možu pričela gnjiti noga katero so mu ko-nečno odrezali. Mož jie danes tako hrom, da ga mora njegova žena (hvala Bogu da jo še ima) voziti na vozičku, kadar ima kak opravek. (Mož je bil zavarovan pri nezgodni zavarovalnici v Trstu, s katero se pa mora sedaj pravdati glede tega če mu sploh gre kaka nezgodna renta. Družina živi pa že poldrugo leto v največji bedi, brez vsake podpore. Prvi vzrok tega je: neki izvedenec je namreč po-gruntal, da je pričela možu noga gnjiti ne radi nezgode, ampak, čujte in strmite, radi jetičnega razpoloženja njegove krvi. Mož je pa drugače, prej kot slej zdrav in ne ve ničesar o kaki jetiki. Drugi in glavni vzrok je pa, ker je delavska nezgodna zavarovalnica v rokah ijudi, ki so tuji našemu narodu in ne vedo kaj se pravi stradanje. Naša zahteva je že zdavno ta, da je treba zavarovalnico preurediti tako, ida bomo tudi mi Slovenci lahko dobili pravico pri nji v svojem domačem jeziku in da nam bodo rezali kruh pravice domači, nepristranski sodniki. Ako tožiš zavarovalnico moraš iti v daljni Trst — kar za pohabljenca ni vselej prijetno — tam te ne razumejo in ti ne njih, ker je razsodišče laško — preiskujejo te zdravniki, ki prav nič ne razumejo tvojega jezika niti tvoje revščine — potem pač ni pričakovati kakega razmeram odgovarjajočega ukrepa. Dandanes se marsikatera stvar reši brez dolgih parlamentarnih razprav z ministrsko naredbo. Ali bi ne bilo umestno, da bi se uredila tudi ta tako pereča stvar, ter dalo delavcu njegovo pravico. XXX Iz slovenske krščanskosocialne delavske organizacije. C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko je poslalo predsedstvu Jugoslovanske Strokovne Žveze in izvršilnemu odboru slovenskega krščansko socialnega delavstva sledeči dopis: »Vsled odloka predsedstva c. kr. ministrskega sveta z dne 13. novembra 1916 se sporoči zahvala na sožalno izjavo prilikom smrti Prevzvišenosti gospoda ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Drobiž. — Novi bankovci. Še pred božičem bodo izšli novi SOkronski bankovci, ki bodo podobni sedanjim lOOkronskim bankovcem. Enokronski bankovci izidejo decembra in bodo nekoliko manjši kot dve-kronski. Sedanje dvekronske bankovce bodo januarja najbrž vzeli iz prometa in izdali nove, ki bodo iz boljšega papirja. Socialnodemokraška strokov, društva v Nemčiji so štela leta 1914. članov: 1,848.729 moških, 203.863 ženskih; skupaj 2,052.377. Leta 1915. pa 974.158 moških, 172.101 ženskih. Izdajatelj Fran UUreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani Je v Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilol Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago. Oddaja na debelo 1 Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. I JBogaia zalog« ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Medel Trgovina z modnim in drobnim Mam Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavto, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa itd. ??edtiskcnje in vezenje monogramov in 1 Priporočamo conjonemu ob-činBtvu edino domačo tvrdko Ignac Vok špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna nL 6, kalera ima po ugodnih cenah In obrokih od strokovna-kovpriznano najboljše šivalno stroje v Evropiinto soPFAFF v »•■liki izbiri in zalogi, roletna plamena graranoljal Pouh o vezenin vsan (is brezpiaćno. PriHni posredovalci se ISčeln | n S £ k- .S mo I S & 2 « Velika zaloga manufaktumega blaga, različno s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor " ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseli kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizka cenel j trg št®T Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci.-— Zaloga gosjega perja in puha. Vodno avože blago I = a S