Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
V Ljubljani,
nuarja 1928.
Posamezna Štev. Din v-
Leto KI.
(Jpravništvo „0cmovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/H., telefon 72
Narofnlaa za tmemstvo: četrtletno 7-5» Din. polletno 15 Din, cel.letM :I0 Din; za Inozensfto: Cetrtletn. 12 Din, polletna 24 Dia, celoletno 48 Din. — RaJun poštne hranilnic;, polra>nlc: t L u~ilj.nl, it 10.711.
Naši prijatelji pri delu za »Domovino"
Število novih naročnikov in naročnic lepo narašča — Znova se priglašujejo ia poravnavajo zaoslalo naročnino zamudniki, ki smo jim ustavili pošiljanje Issta — Častna dolžnost je čimprejšnje poravnanje naročnine — Kdor dela za razširjenje »Domovine", dela
za pošteno stvar!
Ako se torej ponekod ne da zbrati večje Število novih naročnikov in naročnic, se da gotovo pridobiti vsaj eden.
Vsi. brez izjeme prav vsi, ki
Javiti moramo našim «Domovinarjem» in :«Domovinaricam*> veselo vest. da
število novili naročnikov in naročnic prav lepo narašča.
Mnogi naši prijatelji delajo s priznanja vredno vztrajnostjo za razširjenje «Domovine», časopisa. ki je od svojega začetka dalje neumorno in odločno v boju za pravice našega ljudstva. Najodločnejšo borbo vrši »Domovina® že vsa leta po preobratu za izenačenje neposrednih davkov iri za popolno enakopravnost vseh jugoslovenskih državljanov od Triglava do Vardarja.
«Domovina» ni nikdar pozabila, da je glasilo svojih naročnikov in naročnic,
katerim je bila vedno zvesta. Vedno je zagovarjala njihove težnje ter jim nudila vedno mnogo poučnega in zabavnega štiva. Kljub obsežnosti lista je naročnina neznatna. 30 Din letno lahko vsakdo utrpi za list, ki se mu je moral priljubiti. V častno dolžnost in ponos bodi vsakomur redno poravnavanje naročnine. ker je iasno. da mora list, ki mnogo stane. imeti tudi redne dohodke. Držite se našega znanega starega izreka:
«Domovina» za naročnike, naročniki za «Domovino».
K temu pripominjamo, da lahko zamudniki, katerim smo pošiljanje lista ustavili, še dobe novoletno številko, če takoj poravnajo naročnino. Opozorite te zamudnike, dokler je še čas!
Pri nabiranju novih naročnikov in naročnic ne pozabite, da smo
za naimarliivejše nabiralce naročnikov in naročnic razpisali lepe nagrade, ker smatramo za svojo dolžnost, da se našim najzvestejšim na ta način oddolžimo.
Pogoji, pod katerimi pridejo nabiralci v po-štev pri nagradah, so že znani iz naše božične številke. Nagrade (v knjigah) se bodo razdelile koncem januarja. Vemo, da se včasih mnogi naši prijatelji zastonj prizadevajo za razširjenje «Domovine». So posamezni kraji, kjer so ljudje zaostali in jim ne gre zlahka v glavo, da ni tako, kakor jim je morda povedat^ prižHice politizirajoči duhovnik. Ako tak/tfdovraten možak pozneje le vzame v roktf naš časopis, se začudi, zakaj se po """cerkvah vrši takšna gonja proti časopisu, ki
ne piše ničesar brezverskega, nego samo bije trd boj za pravice Slovencev in za poštenost ter le razkrlnkuje nesposobno klerikalno politiko, zaradi katere vsa Slovenija ječi pod davčno nreobremenitvho.
ste že naši naročniki ali naše naročnice, trdno sklenite pri sebi.da ne odnehate prej, dokler ne priborite našemu in svojemu časopisu »Domovini« vsaj enega novega naročnika ali novo naročnico.
Mi z največjim zaupanjem pričakujemo, da se bo to zgodilo najkesneje do konca januarja t. 1. Lahka Vam je agitacija za list, ki ima že široin Slovenije lep sloves najpošte-nejšega, najzabavnejšega in najpoučnejšega slovenskega tednika.^ Dajte posameznikom čitati «Domovino»! Če nič drugega, bo to gotovo želo uspeli in omehčalo trdovratnost upornikov, ki so še udarjeni s slepoto.
Trdna je naša vera. da se bo do konca januarja vsaj za enkrat pomnožila armada naših prijateljev.
Glejte pri vsem tem tudi na to, da novi naročniki po možnosti plačajo, vso ali vsaj del naročnine.
Da ob koncu še enkrat ponovimo: redno plačevanje naročnine, poravnanje zaostale naročnine, neumorno pridobivanje novih naročnikov mora vsak «Domovinar» in vsaka «Domovinarica» smatrati za svojo častno dolžnost. Kakor mora biti delavec redno plačan za svoje delo, moraš odšteti tudi svojemu listu «Dortipvinl» neznatno naročnino in jI omogočati izhajanje.
Prosvetljenejši narodi, kakor Francozi, Nemci in Angleži, že danes ne potrebujejo več takih pozivov, ker tam že vsak najsiro-mašnejši človek ve, kaj je njegova dolžnost; tam tudi vsakdo ve,
da mora v današnji prosvctljeni dobi vsakdo čitati časopisje, da ne ostane neveden kakor zamorec sredi Afrike.
Vzemimo vzgled po imenovanih narodih! No. mi se moramo pohvaliti, da se pretežna večina naših prijateljev res v polni meri zaveda svojih dolžnosti napram »Domovini®. Tem našim prijateljem, ki imajo v sebi ponos res naprednega človeka, naj slede še ostali I Upajmo, da nam v novem letu ne bo treba več pisati toliko opominov.
«Domovina» bo šla vztrajno po svoji stari pošteni poti. Poleg poučnega in informativnega štiva bo objavljala vedno tudi po dve povesti z nadaljevanjem in vmes prinašala več kratkih zgodb kakor doslej. Zbranega imamo za letos že ogromno najzanimivejšega pripovednega štiva.
Več politične vzgoje za klerikalce!
Več politične vzgoje! Tako piše »Domoljub®. Navaja najprej nekega tujca, ki se zgraža nad ogabnostmi v političnem boju v naši državi. Pravi, da imamo v naši državi vse premalo čuta za potrebne državne zadeve. Drugod stranke, četudi so v opoziciji, ne nasprotujejo takim zadevam. Te slabe strani naprtuje «Domoljub» seveda naprednjakom za sedanje njihovo opozicijsko postopanje v narodni in oblastnih skupščinah.
Navedeni tujec pač naših političnih razmer prav nič ne pozna, posebno pa ne naših klerikalcev. Ko bi bival dalje časa med nami in zasledoval politično delovanje SLS, bi rekel še kaj hujšega in bi posebno trdo poudaril potrebo politične vzgoje med pristaši SLS.
V vseh modernih državah na svetu nastopajo opozicijske stranke s kritiko dela na krmilu nahajaiočih se strank. Posebno pa vzamejo opozicije pod drobnogled državne proračune, ki jih podvržejo strogi kritiki, kar je le v korist državi. Tako postopa sedaj tudi Kmetsko-demokratska koalicija. Razlika je le ta. da drugod poslušajo nasvete opozicije, pri nas pa se navadno ne brigajo zanje. Seveda. našim klerikalcem ni všeč, da odločni nastopi opozicije odkrivajo njihove politične grehe in napake ter njihovo politično nesposobnost.
Samostojna demokratska stranka še nikdar ni postavljala svojih strankarskih koristi pred obče potrebne, državo ohranjajoče
zadeve. A klerikalci? Kdo se ne spominja za nekaj let nazaj, kako so podirali temelje naše države v svojih listih in na shodili! Dobro se spominjamo vsega njihovega zlobnega hujskanja. Res, taki ljudje so potrebni boljše politične vzgoje. Stranka in njeni zastopnik', ki so izvoljeni na podlagi zlorabe križa in Srca Jezusovega v volilnih skrinjicah, res nii"ajo politične izobrazbe in so te prav temeljito potrebni.
Kako so potrebni politične izobrazbe, še posebno pokažejo, ko pridejo do moči in veljave. Kako so pred vojno postopali z občinami, ki niso bile v njihovih rokah! Na vseh koncih in krajih zlobno nagajanje, četudi niso imeli nobenega povoda in vzroka za to. Tako se bo godilo tudi zdaj, saj je že zapisal «Domoljub» Po potih nekdanjega deželnega odbora!
Treba je. poštenosti, resnicoljubnosti, čuta za državo in splošni blagor! Teh sposobnosti je potreba pravim politikom. Prav teh pa zastonj iščemo pri klerikalcih. Zato pa ima «Domoljub» popolnoma prav, ko zahteva več politične vzgoje. Menda je mislil na svoje pristaše, a tega seveda ni smel povedati. Nobena stranka ni toliko potrebna prave politične vzgoje kakor prav SLS. Zato pa le urno na delo! Ako bodo klerikalci politično bolje vzgojeni, se ne bo več iz njihovega časopisja zlivalo tako nedostojno besedovanje na politične nasprotnike.
Slovenija ječi pod neprestanimi udarci
Davki naraščajo, kljub temu pa nas hočejo z novim proračunom na vseh kancih in krajih priškrniti — Nevarnost okrnitve našega vseučilišča — Prispevki za naša gledališča se bodo zmanjšali
To leto bomo še plačevali dohodnino, oni hudi davek, ki tako hudo tlači ubogo Slovenijo. Ni se klerikalcem v Beogradu zdelo vredno glasovati za predlog Kmetsko-demo-kratske koalicije, naj bi se ta davek, katerega v Srbiji in Črni gori ne poznajo, odpravil žeza letošnje leto tudi v prečanskih krajih, kar bi bilo prav lahko, če bi se že zdaj pravično porazdelile državne davščine po vsej državi. Delo okrog izenačenja davkov se zavlačuje in nimamo prevelikega zaupanja. da bomo vsi državljani kmalu enakopravni ne samo v dolžnostih napram državi, nego tudi v prenašanju davčnih bremen. Premalo se brigajo klerikalci za to vprašanje, dasi bi lahko mnogo dosegli za Slovenijo, saj so v vladi in predstavljajo večino Slovenije.
Po vrhu hudih državnih bremen pa smo dobili še oblastne davke, doklade In takse, ki nai izbijejo iz izmozgane, v gospodarski krizi se nahajajoče Slovenije še novih 50 milijonov dinarjev. Te so nam naložili klerikalci sami, s čimer so pač morali vzbuditi pri svojih prijateljih radikalih, ki dejansko iinajo glavno državno krmilo v rokah, domnevo, da je, Slovenija še zelo bogata.
Med tem. ko davki rasejo, pa se hoče z novim državnim proračunom Slovenija priškrniti na vseh koncih in krajih. Zlasti je kleroradikalskemu režimu na poti naše vseučilišče. Te dni ie bil v finančnem odboru, ki obravnava proračunske postavke, odobren proračun prosvetnega ministrstva. Ostal je tudi znani, paragraf 44., ki daje ministrskemu svetu pravico, da okrne vseučilišča. Klerikalci niso zahtevali črtanje tega paragrafa, nego so glasovali zanj.
Kakor je znano, se ie že pripravljate uki-njenje zdravniškega in tehniškega dela našega vseučilišča. Spričo protestov se sicer o tem ukinjenju več ne govori, vendar pa obstoja nevarnost dalje.
Prav tako sta napoti vladi ljubljansko in mariborsko gledališče, katerima so se državni Prispevki znatno znižali. No, znižali pa so se tudi ostalim gledališčem v državi, kar v nefepi luči spričuje pomanjkanje smisla za kulturni napredek v naši državi.
Mi dajemo in vedno več dajemo, vlada nam pa jemlje in vedno več jemlje ter še polena nam mečejo pred noge. Ni ga v Sloveniji stanu, ki bi mogel biti vsaj deloma zadovoljen z današnjim režimom, ki je prava šiba božja za Slovenijo, dasi ima Slovenija v vladi večinsko stranko.
Tudi naše kmetijstvo je vladna pastorka. Slabo ga podpira vlada z denarnimi sredstvi, a nima prave opore niti v gospodarski politiki. torej v dejanjih, za katera ni treba šteti
novcev. Kakor se čuje. grozi našim vinogradnikom velika nevarnost zaradi olajšav, ki so baje dovoljene uvozu vina iz Francije. Trgovinska pogajanja z Avstrijo tudi ne potekajo tako. kakor bi bilo prav za našega kmeta. Potem se tudi pripravlja ukinjenj® srednie kmetijske šole v Mariboru. Da bo zlo še večje, se hoče z novim finančnim zakonom uveljaviti omejitev prometa z nepremičninami v območju 50 km od meje. To bi torej veljalo za vso Slovenijo in bi pomenilo zmanjšanje vrednosti nepremičnin. Kateri kupec bi pa hotel drago plačati kakšno zemljišče aH poslopje. Če bi imel totiko sitnosti in bi moral kar dva ministra prositi za zadevno dovotje* nje in še čakati bog ve kako dolgo.
Žalostno je, da imamo Slovenci take hude težave baš v dobi. ko je v vladi večinska stranka Slovenije. Kako se naj' klerikalci opravičijo za svoje početje? Ako bi jim bilo v resnici za slovenske koristi, bi morali takoj stopiti iz vlade, čim so prvič opazili, da so le igrača v rokah radikalov. Nesposobnost klerikalne politike bo že prišla na obračun.
Naše organizacije v Gornjem Prekmurju
Demokratska misel čvrsto napreduje — Izredno veliko zanimanje
za »Domovino"
Letošnje skupščinske in občinske volitve so j^sno pokazale, kolike vrednosti so krajevne organizacije. Tudi tam, kjer so na čelu preprosti možje, smo ohranili svojo moč kljub temu, da so poleg klerikalcev zlasti radikali z raznimi grožnjami in obljubami plašili po Prekmurju, da bo gorje, ako ne volijo radikalne stranke. Zadolženi podjetniki in posestniki bodo dobili od vladne stranke brezobrestna posojila, agrarni mteresen-tje bodo deležni zemlje kar na debelo, se je slišalo iz ust kortešev, ki so se po volitvah skrili in jih ni več Videti. Demokratske organizacije v Prekmurju se niso dale premotiti.
Pred božičem so se vršili občni zbori mnogih krajevnih organizacij SDS v srezu Murska Sobota in ob tej priliki je narodni poslanec dr. Pivko obiskal dotične občine.
Nova organizacija se je osnovala v Lerrierjili 19. decembra 1927. pod predsedstvom g. Viljema Hakla. V tej občini je dom našega oblastnega po-
slanca g. župnika Godine, čigar brat Ivan je podpredsednik naše nove organizacije, tajnik pa župan g. Štefan Celak. Na dan ustanovitve je štela organizacija že 36 članov.
Druga nova organizacija se je osnovala dne 20. decembra v Gornji Lendavi, Občina je v naših rokah in župan g. Jurij Maje je podpredsednik krajevne organizacije. Izmed ostalih naših odbornikov omenjamo trgovca g. Josipa Kuharja (tajnik) in g. Fr. Ovčarja, ki je bil na občnem zbora izvoljen za predsednika.
Za občine Moščanci, Dankovci, Košarovci in Kukec je bila osnovana 21. decembra nova organizacija pod predsedstvom g. Šandora Gara in ima okoli 50 članov.
Izmed ostalih zborovanj so bili zelo dobro obiskani občni zbori v Predanovcih pri župana g. Vratariču, v Zenkovcih pri g. Ivanu Hodoščeku, v Strukoveih pri g. štiftarju, v Dolnjih Slavečib pri g. Forjaniču, pri Sv. Juriju v Rogaševcih pri
Soteščan:
Tainosti grajskega stolpa
(Povest iz davnih časov.)
(Dalje.)
«Zvesta mi je bila in poslušna, izvzemši --kaj redkih primerov, zato bi ne mogel . dati njene smrti. Zapeljala jo je blazna uouiišljija, da je postala izdajalka.*
Mladenka je spoznala, odkod izvira krivda njene smrti. Vnovič je stopila pred očeta ter ga je prosila s sklenjenimi rokami: «Oče, izpolni mojo zadnjo željo in povej, česa me j e» obdolžil ta krivičnik. Vem, da se ne sramuje nobene pregrehe, ki bi je ne naložil na moje rame in da ne išče drugega kakor mojo pogubo.«
Molče je gledal baron potrto mladenko, ki se je zvijala in ihtela pred njegovimi nogami. Skoro bi ga bila ganila njena bolečina, toda zavest, da ga je izdala tajnemu sodišču, mu je ohladila vse sočutje. Vnovič se mu je stemnilo lice ter se obrnilo z gnusom od obupane prosilke.
«Saj se ne branim smrti,* je trepetala, «samo vedela bi rada, zakaj moram umreti.* «Zaradi nepokorščine do očeta, katerega si ovadila najvišjemu sodišču... Prijatelj, odstrani jo, časi poteka, tvojemu oblastvu jo izročam...*
«Zmagal si, plemeniti Otrnar! Vreden si plačila in slave, ki ti bo zasijala z zarjo današnjega dneva. Postal si nesmrten, zakaj tvoje ime bo živelo do zadnjega veka.«
S strastnim navdušenjem je govoril Indijec te besede. Užival je zadoščenje nad trpljenjem nedolžne žrtve, zato je odlašal z izvršitvijo baronovega naročila kakor zver, ki mrcvari in trga svoj plen, preden ga ubije. Obenem še je zabaval ob lahkovernosti zaslepljenega starca, ki je obtičal v mreži njegovega sleparstva. Kmalu bo izdihnila kri-vičnica in tedaj bo potegnil z oči zagrinjalo zločinskemu baronu ter mu pokazal, kdo je njegov maščevalec. Prisiljen bo gledati umor-jenko, kakor je moral tujec gledati sina, umorjenega na vešalih. In ko bo okusil vse bridkosti in omagal pod težo trpljenja, tedaj mu bo potisnil v roko nož in zahteval, da si ga porine v srce.
Peketanje konjskih kopit ga je zbudilo iz motnega premišljanja. Pogledal je skozi linico proti vzhodu, prva jutranja zarja je pričela obrobljati daljne planine. V košati lipi so zapeli krilatci svojo jutranjico. Roka mu je lezla pod haljo, kjer je viselo bodalo. Spet se mu je zdelo, da čuje peketanje, in sicer bliže ko poprej. Glasno mu je udarilo srce v strahu pred ogrožanjem njegove osebne varnosti — prihod odposlancev tajnega sodišča. Zdaj ne sme več odlašati, hitro se mora zasukati in izpolniti krvavo obljubo.
«Otmar, ura je prišla!* Indijec je dvignil roko nad medlečim dekletom, ki je prav v istem hipu začula rešilno peketanje. Toda kako daleč je bila še rešitev v primeri z grozečo pogubo. Kri ji je zastala po žilah, videč nabrušeno bodalo nad svojo glavo. Zbrala je poslednje sile ter se umaknila namenjenemu
udarcu. Morilec ie udaril, a bodalo se je namesto v mladenko, zapičilo v leseno omaro.
. Divje je zaklel Indijec zaradi ponesrečenega sunka in planil za dekletom. Plaho se je stisnila v kot, ker ji je zaprl izhod baron in njegov brezsrčni zaveznik. Videč, da ne more uiti, je zagnala obupen krik. Vnovič se je zasvetilo morilčevo bodalo, namerjeno na njene prsi. Zdelo se ji je, da se je utrnila iskrjf ter ji padla na roko. Strahotna- je prijela prstan, ki jo je spekel kot razbeljeno železo. «Vrzi ga od sebe. da si ohraniš življenje,* ji je nekaj šepetalo.
Morilec je zapazil, da snema niladenka prstan, zato ni zamahnil z bodalom. »Zdaj mi ga bo izročila,* se je vzradostil v svoji domišljiji.
»Zamahni, dani se, sicer bo zamujeno.* je priganjal Otmar, videč njegovo obiranje.
Baronica je dvignila roko in zagnala prstan v razbeljeno peč. kjer ga je zagrnil pogubni plamen. Strašno ie zatulil Indijec ob tem prizoru, na kar je obstal kot kip na svojem mestu. Baron je omahnil na klop; edino upanje mu je bil zaveznik, ki je omagal v.
odločilnem trenutku.
«Kaj bo sedaj?* se je Chzela natihoma
vpržiStilti
«Beži",» ji je nekaj svetovalo. «Beži, zakaj
rešitev je na poti.*	.
Po vseh udih ji je zaplala nova moč m žarki novega upanja so ji prešinili izmučeno srce in dušo. Spretno je odprla vrata ter zaklenila za seboj; hitela je po skrivnenrhod-niku v graščino in odtod po stopnican na dvorišče, kjer se je zgrudila in omedlela.
= .DOMOVINA.
g. Rafflu. v Kuzdoblanju pri g. Soberju, v Gradišču pri g. Jožefu Perkiču in v Petrovcih. Na nekaterih zborih je bilo navzočih po 100, v Kuzdoblanju 300 mož.
Narodni poslanec g. dr. Pivko je lahko opazil, kako velik vpliv že ima v teh občinah naša »Domovina*. Veselo dejstvo je, da se število čitate-ljev in naročnikov stalno množi.
Politični pregled
Važen dogodek zadnjih dni je bila
zunanjepolitična debata v finančnem odboru
ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva. Narodni poslanec Svetozar Prl-bičevič je ostro kritiziral naSo zunanjo politiko. Poudaril je. da smo mi edina država v Evropi, kjer se ne dajejo skupščini nikaka pojasnila o zunanjem položaju. Protestiral je tudi proti temu, da v naši diplomatski službi skoro ni prečanov. Zlasti pa je Pribičevič poudarjal.
da mora naša država gojiti najprisrč-nejše stike z Bolgarijo.
Treba je storiti vse, da pride do zbližanja s to državo. Ko bomo imeli nekega dne eno samo državo od Črnega do Jadranskega morja. se Italija gotovo ne bo mogla več vmešavati v balkanske zadeve.
Kako v Beogradu uvažujejo Kmetsko-demokratsko koalicijo, je razvidno zlasti iz dejstva, da
hočejo koalicijo s spletkami razdreti.
Govoričenje, da je prišlo do nekih nesoglasij in da se posamezni radičevski poslanci ne strinjajo z zvezo s samostojnimi demokrati, je gladko izmišljeno. Koalicija je čvrsta in bo čvrsto nadaljevala z delom za enakopravnost in poštenost v državi.
O naši sosedinji Italiji prihajajo lepe reči na dan. Te dni se je do naključju razkrinkalo, da
Italija prevaža orožje in munlcijo v Madžarsko.
Kako dolgo že to dela, je seveda neznano, jasno pa je. da fašisti oborožujejo Madžarje le
Ko se je zavedla, je bila obkrožena z oboroženo četico: slonela je v naročju neznanemu sivolasemu možu, ki je božal in poljubljal njeno belo lice. Mislila je, da je zajeta zopet po novem sovražniku, ki jo bo mučil in naposled umoril. Niti navzočnost viteza Jelovčana je ni mogla pomiriti; čutila se je krivo, ker mu ni razkrila tajnosti grajskega stolpa, zaradi česar se bo morala zagovarjati. Hotela se je iztrgati objemu častitljivega starca in bežati.
«Živi! O kako sem srečen!» Starec se je hvaležno ozrl proti nebu, solza veselja mu je kanila z očesa. Glas mu je bil mehak ko volna. Gizela je premišljevala, kdaj in kje je že čula tako besedo in videla podobno obličje. Pomirila se je v nežnih občutkih, ki so se ji zbudili ob pogledu na prijaznega neznanca.
«Ali me res več ne poznaš?* se je tresel v pritajenem drhtenju. «Hči je zgrešila svojega očeta...»
«Otmar, moj oče. moj pravi oče...* Hči se mu je oklenila okrog vratu ter je od presenečenja omedlela na njegovih prsih.
Prebudila se je v sobi na svoji postelji ob očetu, ki se je tresel v skrbi za njeno Življenje.
«Kje sem?» se je ozirala plašno okrog sebe. «AI1 ml ne grozi ponovno nasilje?*
«Prl meni si. moja hčerka,* jo je božal po mehkem Ucu. »Prispela si v varno zavetje, kjer ni ne preganjanja ne nevarnosti. Pomiri se In pozabi strah in grozo.*
št. 1
proti nam. Ta ostudna zavratnost in krvoločnost fašističnega režima je naletela po svetu na pravilno presodbo. Svet ne mara tega italijanskega zavratništva, ki grozi podnetiti nov svetovni požar.
DOPISI
DOLNJI LOGATEC. Krajevna organizacija SDS ima svoj šesti letni občni zbor v petek dne 6. t m., na dan sv. Treh kraljev, ob treh popoldne v gostilni Doljak. Pozivajo se vsi člani in somišljeniki, da se občnega zbora poinoštevilno udeleže. Po občnem zboru bo predaval g. dr. Stane Rape iz Ljubljane.
POLJANSKA DOLINA. Božični prazniki so nam nekako hitro minili. JJes, vreme ni bilo najlepše. Kakor že zadnjič omenjeno, je naš Sokol prav marljiv v svojem delovanja Prireditev na sv. Štefana dan je ugodno uspela v vsakem oziru. Četudi je bilo slabo vreme in še slabša pota, je bil obisk prav dober. No, obiskovalci so bili prav zadovoljni. Prav tako je bilo na Silvestrov večer. Tudi ta večer je bil za naše skromne razmere prav prijeten. Obisk dober, prireditev zabavna. K tej uspeli prireditvi so mnogo pripomogli tudi naši zunanji bratje obiskovalci. Njim kakor vsem drugim obiskovalcem bodi s tega mesta izrečena iskreno sokolska zahvala. Sicer pa je v dolini bolj mirno. Sneg, ki je zadnjič nekoliko zapadel, se je zelo stisnil. No, pa pri tem še tako ne bomo ostali in ga bomo že še dobili. Zdaj, ko se je začel pred-pust, se bo še marsikaj oživilo in tudi spremenilo. O tem pa na koncu predpusta.
KRANJSKA GORA. Na dan sv. Štefana so naši napredni fantje in dekleta v prid Tujskopromet-nemu društvu priredili ljudsko igro «Veriga». Dvorana je bila nabito polna: vsi kotički do zadnjega so bili zasedeni, kar priča, da so obiskovalci pričakovali mnogo več kakor se jim običajno nudi. Pa se tudi res niso motili. Celotna igra je uspela nad vse pričakovanje dobro. Pohvalno je omeniti g. Pečarja v vlogi Marka ter g. Klofutarja v vlogi deda Primoža; Micko je iz-borno pogodila gdč. Pečarjeva, ki je svojo vlogo igrala s tako naravno prisrčnostjo, da jo želimo prav mnogokrat videti na odru. Gdč. Koširjeva je vlogo Alene s svojim že naravno živahnim tem-
«Kje je nasilnik, ki mi je grozil z bodalom? Kaj se je zgodilo z mojim namišljenim očetom ob topilnici za čarodejno kovino?*
Plemeniti oče ji je odgovoril s tesnim objemom v zagotovilo njene osebne varnosti pred novim nasilstvom. Hči rnu je opisala svoje dosedanje muke in trpljenje, ki se je množilo od dneva do dneva ter jo končno privedlo pod morilčevo bodalo. Rešil pa jo je prstan umorjenega vohuna, ki ga je snela in vrgla v ogenj, kar je morilca tako izne-nadilo, da ni mogel izvesti krvavega zločina.
Gizela je obmolknila, nekdo je potrkal na vrata. Vstopila sta knez z Ostrožja in vitez Jelovčan. skrbela ju je njena bolezen, začeta z rahlo omedlevico, kateri lahko sledijo težke posledice. Spomnila sta se tudi, da jima Otmar še ni pojasnil vseh dogodkov, česar tako željno pričakujeta. Sedla sta v naslanjač in baron je začel pripovedovati:
«Milosti vi knez, odkrili smo zaroto, naperjeno proti vam. Dobro je bila zamišljena, a vendar smo jo zadušili. Strašen poraz je dobila na vzhodu poganska vojska, od tam so peljale niti zarote v našo pokrajino. Zmagovalcem se moram zahvaliti za svobodo.*
•Strašno je moralo biti jetništvo,* je vitez sočutno omenil.
«Prebival sem pri nekem gospodarju, čigar posestvo je obsegalo obsežne pokrajine, kjer sem pasel njegove čede. Pogan se je zanimal za mojo preteklost, poznal je mojega brata in vedel, da me je hotel umoriti. Tako dolgo je sitnaril, dokler mu nisem navedel vzroka, zakaj me je zahrbtno napadel.
= Stran 3	=====-
peramentom dovršila izredno ljubko. Pa tudi ostale vloge so bile igrane z globokim umeva-njem; zlasti je bil g. Slavko čeme v vlogi Bolte-žarja prav originalen tip gorjanskega snubača. Pohvalno je omeniti domači pevski zbor pod vodstvom g. Zavodnika, ki nam je nudil lep užitek s svojimi šesterimi pesmicami, ki so jih domači fantje zapeli s svojimi ubranimi glasovi. Naj ne bo to prva in zadnja prireditev, slede naj ji še druge, saj poleg moralnega tudi gmotni uspeh ne bo izostal, letovišča rsko društvo pa je bolj kot kdaj prej potrebno gmotne pomoči.
NEMŠKA LOKA PRI KOČEVJU. Draga cDo-movina», tudi pri nas imamo poseben davek, in sicer davek za mežnarijo. Pod župnijo Nemška Loka spadata dve občini, in to Nemška Loka (s dvema vasema) in Čeplje (s petimi vasmi). Ta davek smo mi odplačali že pred leti skupno z bero vred. Vpisano je bilo takrat, da smo prosti te davščine za vedno. Ta denar se je uporabil za vojno posojilo, katerega seveda Habsburžani še niso vrnili in ga tudi ne bodo. Naš sedanji župnik g. Rogelj je izjavil, da mora imeti cerkovnika in da ga bomo morali mv plačati. Ljudstvo se je proti temu upiralo, češ, da je mežnar plačan že za vedno. G. župnik je seveda vložil pritožbo. Mi farani smo se borili do zadnjega proti temu, a je bilo naše delo brez uspeha. Zmagal je g. župnik in ubogi kmet bo plačeval. Pa naj bi to še bilo, če bi sedaj imeli pravega mežnarja! Torej, bratje in sestre, le skrbite, da boste imeli denarja dovolj še za kakšne druge podobne davščine!
ZIDANI MOST. V nedeljo 8. t m. od 20. ure dalje bo predavanje o zrakoplovstvu v salonu hotela Juvančič v Zidanem mostu. Po končanem predavanju bo občni zbor krajevne organizacije SDS za okolico Zidani most Za člane je udeležba obvezna, a vsi ostali somišljeniki se vljudno vabijo k udeležbi.
CEPLJE PRI ČRNOMLJU. Ze dolgo je minulo, odkar se o našem kraju ni nič čitalo. Dne 2. oktobra m. 1. smo imeli tudi pri nas občinske volitve. Vložene so bile štiri kandidatne liste, od katerih eno je vložil tudi naš stari župan gosp. Maurin (SKS). Drugo listo je vodil klerikalec g. Bukovac, tretjo g. Fugina (NGZ) ter četrto g. RMhel (NRS). Vseh volicev je bilo 54. Dobila je skrinjica SKS 21 glasov (3 mandate), SLS 18 glasov (2 mandata), NGZ 9 glasov (1 mandat), NRS 6 glasov (1 mandat). Pristaši SDS so volili večinoma s
Pa čemu me vprašuješ? sem ga nekoč osorno zavrnil.*
«Zato, ker je bil tvoj brat Filip nekaj časa tudi moj jetnik,* je poudaril.
«Vedi me v njegov šotor,* sem ga poprosil. «Rad bi z njim govoril.*
»Pobegnil je,* mi je povedal. «Kar na skrivaj jo je popihal.*
»Zadišalo mu je moje imetje, katerega sc bo polastil.* — Kesal sem se, čim sem to izgovoril, zakaj pogan je začel poizvedovati PO mojem premoženju v domovini. Obljubil mi je prostost, toda ko je izvabil iz mene poglavitne podatke, tedaj mi je v zalivalo poostril jetništvo. Propad sovražne vojske mi je odprl njegova vrata, dospel sem na domačo zemljo in našel mnoge izpremembe. Slišal sem. da se klatijo po deželi ogleduhi, ki rujejo natihem proti knezu in iščejo pristašev za upor.
Nepoznan sem se pomešal med množico pod Orlovjem, ko so obešali ob kovačnici zločinca zaradi zavratnega umora. Iz različnih pogovorov sem doznal. da se je moj brat res šopiril na mojem gradu in zapravil, kar je moj oče trudoma pridobil. Zaradi ogromnih dolgov se je zatekel k čarodejstvu, kar mu je zamerilo cerkveno oblastvo ter ga je pozvalo na zagovor. Nenadna smrt ga je odtegnila zaslišanju in kazni, toda ljudstvo je pričelo dvomiti o umoru, vedno glasnejše so bile govorice, da se je graščak le umaknil v varno skrivališče. Tudi o čudežnem zdravniku so pričeli govoriti.
(Konec prlh.)
SKS. Pristašem SLS ter NGZ izid volitev ni dišal, pa so se pritožili in tako se bodo občinske volitve ponovno vršile 1. aprila t. 1. Pritožba se je utemeljevala s teui, da so bile občinske volitve baje prepozno razpisane. Upamo, da bodo takrat naprednjuki Se bolj zmagali, in sicer složno na kmetsko-demokratski listi. Naprednjaki, v boj za svobodo!
KALOBJE. Človek bi si mislil, da je pri nas kraj miru in zadovoljstva, kakršnega ni najti na vsem svetu. Reči pa nfbramo, da je tudi tu mnogo klerikalnega nazadnjaštva. G. župnik se je izrazil ob svojem prihodu, da se ne bo vtikal v politiko, a je na svojo obljubo pozabil. Pristaši SLS hočejo imeti povsod nadvlado. Če dobijo od ljudstva nezaupnico, si na drug način pomagajo, odnosno hočejo pomagati do moči. Naprednjaki so bili pripravljeni napraviti kompromis, katerega pa so klerikalci odklonili, ker so videli, da so tudi na kandidatnih listah izven liste SLS njihovi pristaši. List je bilo pet; vse so gledale na to, kolikor je bilo mogoče, da bi prišli razumni možje v občinski odbor. Gospodarska lista (I.) in združena (TI.) sta izvojevali pet odbornikov, med njimi enega klerikalca. Lista SLS je dobila štiri odbornike, združena lista SLS in SKS sedem odbornikov (med temi so trije klerikalci). Ne boste se čudili, dragi čitatelji, če so pri takem rezultatu začeli klerikalci nositi glave pokoncu, češ, občinska uprava bo zopet v rokah SLS, ker se bo pač posrečilo pridobiti za SLS še enega od napredne strani. Pri županskih volitvah je bil hud boj. Kot najstarejši odbornik je imel predsedstvo prve seje g. župnik, ki je kmalu izprevidel, da ne bo šlo tako gladko. No, in res imamo župana iz svoje Brede, moža, kakršnega je občinsko gospodarstvo potrebno. Tudi številni klerikalci nimajo prav nič proti njemu. Pri naših zaupnih razgovorih je bilo nekaj klerikalnih vohunov, kar pa nič ne škoduje. Klerikalcem pač ni lahko zaupati. Izvoljen je bil župan z osmimi glasovi proti sedmim. Slišimo govorico, da bodo razveljavili županske volitve, ker se klerikalcem preveč cedijo sline po županskem stolcu. Za danes dovolj! Mnogo sreče v novem vsem čitateljem «Domovine»!
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Na novega leta dan smo pokopali posestnika in dolgoletnega cerkovnika g. Joška Dobrška. Njegov pogreb je pričal, da je bil mož zelo priljubljen. N. v m. p.! — Naš g. župnik se že nad 1 mesec zdravi v celjski bolnišnici. Ta teden pričakujemo njego-
vega povratka, ker se bo baje doma zdravil. — Na Novega leta je naš organist prenehal z orgla-njem, ker mu sedanji občinski odbor ni dovolil hoditi po beri. Pa to nas ne bo motilo, saj je dosti organistov, ki so brez službe. — Tukajšnja ljudska knjižnica zelo lepo napreduje. Ob nedeljah in praznikih se opazuje precejšen naval. — Vsem Svetoštefančanom srečno In veselo novo leto želi poročevalec.
ZIB1KA. Naša krajevna organizacija bo priredila v nedeljo 8. t. m. po pozni maši svoj članski sestanek pri g. Založniku v Zibiki. Spored sestanka bo: govor oblastnega tajnika iz Maribora, poročilo okrožnega tajnika, razgovor in debata domačinov ter slednjič fotografiranje članov. Vabimo vse naše člane, da se zagotovo udeležijo tega sestanka. Odbor.
ŽETALE. Nabiranje novih naročnikov za «Do-movino> že uspeva, toda pod težavnimi okol-nostmi, ker imamo v g. župniku hudega politika, ki skoro vsako nedeljo in praznik pridiguje proti brezverskemu časopisju. Brezverski pa je njemu, I seveda, vsak časopis, ki ne priznava zgrešene klerikalne politike. Kaj je njemu brezversko tudi to, da se napredni časopisi bore proti visokemu obdavčevanju, ki ga moramo trpeti po klerikalni krivdi? Všeč ni g. župniku tudi naša organizacija SDS. Glede naše organizacije mu povemo, da si bomo poiskali zadoščenja pravnim potom, če nas ne bo pustil pri miru. Mi smo poštenjaki in se ne damo zmerjati, da smo proti veri in Bogu. Ubog siromak je pri nas g. kaplan, katerega so njegovi sobratje zatožili pri škofu. Zakaj pa? Morda zato, ker je bil parkrat v gostilni naprednjaka tajnika organizacije SDS g. Franca Svenška? G. kaplan je imel lepe pridige brez politike in ne vemo, kaj bi bil zakrivil zlega.
SPUHLJE PRI PTUJU. Nismo se še oglasili iz tukajšnje občine, pa vendar je prišla enkrat potreba, da tudi nekaj zanimivega izveste od nas. V nedeljo 11. decembra smo imeli tudi v tukajšnji klerikalni trdnjavi po dolgem času zopet enkrat občinske volitve ter smo se z dnevom volitev rešili hudega boja in nasilja, ki smo ga doživljali od strani nekaterih tukajšnjih klerikalnih pri-ganjačev. Ker smo si tukajšnji zavedni posestniki upali postaviti svojo kandidatno listo, seveda, protiklerikalno, je to klerikalne mogotce silno razjezilo. Seveda so tudi oni postavili svojo listo ter začeli takoj najsilnejšo obrekovalno go-i njo proti nam. Vendar so se zelo urezali, ko so
prerokovali, da bomo dobili le en mandat ali največ dva, saj so ti gospodje dobili komaj pet glasov veČine kljub temu, da so na dan volitev bežali s kolesi za svojimi volilci. Izid je bil naslednji: Naša lista kot prva je dobila 68 glasov, a klerikalna kot druga 71 glasov, tako da so dobili s petimi glasovi večine petega odbornika. Štirje naprednjaki proti petim klerikalcem že pomenijo nekaj!
SREDIŠČE OB DRAVI. Predsedstvo krajevne organizacije SDS želi vsem članom organizacije in somišljenikom stranke srečno, veselo in uspehov polno novo leto. Ob novem letu je čas za obnovitev naročnine naši «Domovini>. Pozivamo vse člane organizacije, da to nemudoma storijo. Vsak pristaš naše stranke mora biti naročnik -■•Domovino, a ob novem letu mora pridobiti vsaj enega novega naročnika. Pripominjamo, da ima cDomovina? v Središču svojega stalnega dopisnika in bo tudi v novem letu prinašala novice ter poročila iz našega kraja, ki bodo zanimala širšo javnost. Zdravo! — Predsedstvo krajevne organizacije SDS v Središču.
OBREŽ PRI SREDIŠČU. (Smrtna kosa.) Dne 31. decembra je umrla pri nas gospa Otilija j Kovačičeva, žena tukajšnjega uglednega posestnika in občinskega svetovalca g. Andreja Kova-čiča. Bila je skrbna gospodinja in dobra mati. Njena prenagla smrt vzbuja splošno sožalje. še komaj 36 let stara je morala zapustiti svojega moža in majhne otročiče ter leči v preranf grob, Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje, blago-pokojnico pa bomo ohranili v častnem spominu!
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Ker se sliši« da bo ukinjena dohodnina šele v letu 1929., smo radovedni, na kaki podlagi bo neki gospod klerikalec lovil volilne kroglice pri bodočih volitvah. Ali bo morda povedal, da se bo dohodnina leto8 še plačevala po sokrivdi SLS, katere poslanci v Beogradu niso glasovali za predlog Kmetsko-demokratske koalicije, naj se dohodnina odpravi že za leto 1928. Cas je že, da začnete mirfiti 2 lastnimi možgani. Ker sem že enkrat pri dohodnini, naj omenim, kako se plačuje ta davek. Na Vitanu so trije kmetje, ki plačujejo dohodnino ▼ večjih zneskih napram onim, ki posedujejo ve8 posestva z večjimi vinogradi. Ali je to prav? Zakaj morajo oni siromašnejši kmetje več plačevati? Če bodo klerikalci še dolgo na vladi, potem zbogom lepa Slovenija. Vedno večji so davki in ljudje se zaman izprašujejo, kako je to. Ljudje
Ivan Petrovič:
Klic iz dalje
(Povest iz prejšnjih časov.)
(Dalje.)
Hartman je menil, da ju Danijelov pojav nikakor ni spomnil nobenega izrednega do-godljaja iz njunega življenja, pač pa na še-mast domislek, ki je pa le prešemast in vrhu tega preveč neznaten, da bi ga še enkrat ponavljala.
Ker pa grof le ni odjenjal, ampak vedno bolj in bolj silil v prijatelja, naj mu odkrijeta vzrok nenadne osuplosti pri obedu, je spregovoril Vilibald: «Kaj vas morejo skrite misli tujcev, ki ju je k vam privedel slučaj, tako močno zanimati? No, ker pa hočete vedeti, kaj sva doživljala, ko je vstopil stari Danijel, pa bodi! Samo poprej mi povejte, ali se vam ne bi zdelo za malo, naravnost fatalno, ako bi sodelovali pri uprizoritvi kakega drainat-skega dela in morali v njem predstavljati zloben karakter?*
«Ako,» je smeje odvrnil grof, «ako je uloga sicer zanimiva in nudi priliko, da razvijem talent, kar je sicer pri lopovih navadno res,, se ne bi in se tudi ne bi mogel baš braniti.®
«Potemtakem,» je nadaljeval Vilibald, «moj prijatelj Hartman je včeraj v šali menil, da so tu v starem, krasnem gradu zbrane vse glavne osebe Schillerjevih .Roparjev', ki se tudi odigravajo v gradu. Manjkata le Herman in stari Danijel. Ko je torej pri pojedini res tak star služabnik z imenom Danijel —*
Vilibaldu je vzelo besedo, ker je opazil, da je strašna, mrtvaška belina prebarvala grofov obraz, da je omahnil in se je komaj še mogel vzdržati pokonci.
«Oprostita,s je spregovoril z drhtečimi ustni, «oprostita, gospoda, nekakšna omotica — nenadoma se čutim bolnega!» Mukoma je grof zbral vso moč in odšel iz sobe.
«Kaj je to? Kaj se godi tod?» pravi Hartman.
«Hm,» odvrne Vi ■ «zla pošast, zlo-dejstva! Mislim, da si imel prav, ko si omenil, da je zajec, ki tu tiči v grmu, huda žival. Ali teži grofa Franca res kakršnakoli krivda, ali pa je tako do smrti ranila njegovo srce misel na tisto strašno Amalijino razmerje v Schillerjevih ,Roparjih', česar sem ga tako po neprevidnem spomnil. — Moral bi bil molčati. Kdo pa naj bi bil tudi vedel —?»
»Vsekakor,» je prekinil Hartmana prijatelj, »vsekakor je grof moral biti užaljen, ko se je hipoma zagjedal v vlogi tistega peklenskega bastarda. Že zaradi tega ne bi bil smel ti z resnico na dan, ampak bi bil moral kar precej navesti kak drug vzrok najinega začudenja. Sicer me pa prav nič ne veseli še globlje prodirati v tajno, ki vlada tukaj. Ker je moja rana že skoro čisto zaceljena, se mi zdi najbolj pametno, da prosiva starega grofa, naj naju da jutri spraviti v kraj do prihodnje postaje.®
Nasprotno je Vilibald menil, da je bolje ostati še nekoliko dni, da Hartman popolnoma okreva in se ne bo treba bati na potu poslabšanja in novih motnjav.
Prijatelja sta odšla v park. Ko se približata oddaljenemu paviljonu, zaslišita, kako v njem jezno govori moški, vmes pa stokanje ženske. Zdelo se jima je. da sta spoznala glas mladega grofa. Ko sta stopila čisto k vratom, sta razločno čuia besede: «Neumnica. vem da se ti studim, ker te obožujem, ker vse moje bitje utriplje in živi zgolj tebi. — Njega pa nosiš v srcu. njega, prokletega, ki suje sramoto za sramoto na nas. Beži. preslep-ljenka, beži tja, poišči ga, malika svoje ljubezni! Čaka te v roparskem brlogu ali v temni ječi. — Ali ne, ne, prav temu peklenskemu vragu na kljub te ne izpustim iz svojih rok.»
«Lopov! Na pomoč! Na pomoč!« je glasno zavriščal ženski glas.
Vilibald je brez pomisleka udri vrata. Grofica Amalija se je iztrgala mlademu grofu iz rok in zbežala naglo kakor preplašena srna.
«Ha!» krikne napram prijateljema grof z groznim glasom in njegove oči se bliskajo v divjem žaru, «ba, ravno prav prihajata! — Res, jaz sem Franc, — hočem biti, — moram biti — Jaz —»
Nenadoma mu je vzelo glas in s komaj slišno besedo: «Pomagača!» se je zgrudil na tla.
Najsi se je tudi zdel ves nastop prijateljema sumljiv in najsi sta bila prepričana, da je grof v svojem početju res podoben tistemu satanskemu podležu, sta vendar morala uvideti, da sta mu dolžna pomagati. Dvignila sta tedai grofa, ga posadila v naslanjač, a Hart-
božji, ki jadikujete, da ni mogoče več živeti, ste sami krivi slabim časom. zakaj ste si pa izvolili take zastopnike, ki so sedaj na vladi iu ki nas tako imenitno zastopajo. Bog jih živi! Kmet in delavec pa delajta, plačajta In molčita!
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Fri nas so se vršile volitve župana 26. decembra. Dobili smo novega župana, naprednega gospodarja g. Alojzija Šafariča. Izvoljen je bil s Štirimi glasovi proti trem. Občina je zopet v naprednih rokah.
POBREŽJE PRI MARIBORU. Naša krajevna organizacija SDS bo imela v soboto 7. t. m. ob 19. uri v prostorih g. Toueiča svoj redni občni zbor, katerega se bo udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Pivko, ki bo poročal o sedanjem položaju. Vabimo člane in prijatelje k lepi udeležbi.
SV. JURIJ OB STAVNICI. Na Silveslrovo je imelo tukajšnje Napredno društvo prireditev v gostilni g. Mat. Domajnka. Prireditev je izpadla za društvo finančno zelo dobro, kljub temu, da je neka gostilničarka priredita v svojih prostorih konkurenčni družabni večer. Priporočati bi bilo, da tega ne bi več delala, ker bi s tem odvrnila od sebe svoje dobre goste. Drugega ni nič novega. Le to še omenjamo, da se bije boj za županski stolček.
SV. BARBARA V HALOZAH. Občinske volitve so po tukajšnjih občinah izpadle tako, da ima napredna stranka splošno večino. Občina Sv. Barbara je imela sedem skrinjic. Od 170 volilnih upravičencev je oddalo glasove 122, od teh 86 glasov za napredne liste. Volitve župana bi se imele vršiti na praznik sv. Štefana, a se zaradi priziva iz občine Paradiž niso mogle vršiti ne pri Sv. Barbari ne v Paradižu. Pač pa so bile volitve župana občine Gradišča, pri katerih je postal župan naprednjak g. Ivan Emeršič.
TVANJCI. Dolgi zimski večeri so in zato prav pridno prebiramo knjige. Pred kratkim mi je prišla v roke dr. Mencingerjeva povest cCmokavzar in Ušperna*. Kaj takega pa še ne! Smejal sem se, da so me zalivale solze. Najbjj mi je ugajal konec zadnjega odstavka v IV. poglavju, stran 91.. vrsta 10., ki se glasi: cln Maeafizelj je povedal, da je pripravljen zraven iti iu ukradene reči spraviti. Da je tatvine deležen, tudi nihče ne bo sumil; saj je na glasu poštenega, pobožnega moža in pri zadnjih občinskih volitvah ga je obče zaupanje sosedov posadilo celo v občinski odbor in
v krajui šolski svet. Srečen uspeh brez hudih-na-sledkov je tedaj gotov.> — Kajne, g. urednik, kako ga je znal dr. Mencinger epogruntatn!
RADOSLAVCI. Dobro poznani možak je skoval dopis v «Kmetski list», v katerem napada Komarovega Mihaleka iz Črne luknje in pravi, da je grozno agitiral za SDS. Dalje piše, da on ni iz Črne luknje in da bo sedaj on prevzel mo-tiko hi kramp v roke, da bo ceste popravljal in moste beioniral. Vprašamo, kaj brigata dopisnika Mihalek in njegova agitacija. Ali ni sramota, da Se naprednjak i sami med sabo koljejo? Dopisnik naj rajši sam vzame v roko moliko in naj ne mlati prazne slame. Dalje piše, da Mihalek nima rad SKS. Kako, za Božjo voljo, bi Vas naši pristaši imeli radi? Pomnimo še na tisti shod, ki ste nam ga razbili s klerikalci. Menda se še spominjate besed nasproti našemu govorniku: «Kaj nam bo siromak govoril?> Vedite pa, da imamo enake pravice kmetje; želarji in delavci. Zgodi se pa tudi nasprotno: da nas kdo namesto s siromaki zmerja k frakarji. Kako se to sklada? Pozivamo vse naše trezne naprednjake, da gredo po vzgledu naših voditeljev obeh naprednih strank in da skupno delamo. Pozabimo na prazne spore.
SEJANCI PRI SV. TOMAŽU. (Smrtna kosa.) Umrl je nenadne smrti kmet g. Jakob Gasparič. Zvečer je bil še zdrav, a zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Bil je skrben gospodar. Naj v miru počiva!
STARA NOVA VAS NA MURSKEM POLJU. Tudi pri nas so bile 4. decembra občinske volitve. Prvič se je v naši občini vložila napredna lista. Ze ko so nekateri naši dični klerikalci samo malo slišali o tem, da se pripravlja napredna lista, jim je zaprlo sapo. Napredna lista je bila takoj sestavljena in prva vložena. Naši klerikalci pa so še kandidate iskali. Agitacija in pritisk od strani klerikalcev sta bila huda, a vseeno ni nič pomagalo. Napredna lisia je dobila 24 glasov in dva odbornika, ostalih pet pa klerikalci. Ta izid je nekega gospoda iako razburil, da je hotel demokrate kar pohruslati. Temu gospodu nujno svetujemo, naj se pomiri, ker bo pri prihodnjih vo-htva naša lista tako sestavljena, da tudi njega ne bo več v občinskem odboru. Tisti klerikalec, ki je vrgel kos zemlje v pivo skrinjico, bi mnogo bolje napravil, če bi kruh pojedel, kar bi mu gotovo ne škodovalo. Poleg kosa zemlje je možak vrgel v prvo skrinjico tudi hrastovo kroglico. Za
nas to ni sramoten je, pač pa je to sramot« za onega klerikalca, ki svoje spoštovanje :n !jube*<?h do bližnjega pokazuje na tako grd način. Mi nismo hoteli nobenega sovraštva, hoteli sle ga j a Vi, kar so izpričevali dopisi v Slovenskem Gospodarju*.
BANOVCI NA MURSKEM PCLJU. Dne i. decembra so se \ršile občinske volitve. Mislih -mo, da bodo mirne kakor prejšnja leta. Pri občinskih volitvah še nikdar nismo imeli strank, pač pa sla imeli volilni boj vasi Banovci iu Grlava. Sedaj pa so klerikalci naredili svojo listo ter so začeli nesramno gonjo proti nasprotni »listi. Imenovali so jo brezversko, ker so bili kandidati pristaši iz SKS, SDS, a tudi iz SLS. No, na nekatere svoje mlade agitatorje ne smejo bili preveč ponosni. Nas so razkričali povsod za najhujše brezverce. Kdo pa je brezverec? Gospodje klerikalci, le pomislite malo! Kdo je začel z grdimi, nepodpisanimi pismi? Kdo je na poštene hiše pribijal nesramne plakate? Banovčani, posebno oni, ki je razrušil lepo banovsko slogo, roko na srce iu pomislile, da se mir v našo vas ne bo v rnil nikdar več. Mi, ki nas imenujete brezverce, nismo tega krivi. — B a n o v č a n.
Kmetijski pouk
MEŠANICA VINSKIH TRT.
Če pregledujemo naše kmetske vinograde po Dolenjskem, najdemo v njih najrazličnejše 1rte„ Kar je prišlo našim vinogradnikom v roke, to so sadili in cepili. Naravna posledica takega početja je bila, da se nahajajo po naših vinogradih dobre in slabe sorte, belo iu črno grozdje, vse pomešano. Nadaljnja posledica takih nasadov so potem mešana vina različnega okusa in različne vrednosti. Manjka jim tiste enotnosti v značaju, ki je potrebna za dosego l>oljših cen in lažje prodaje. Za vinograde nismo imeli nobenih smernic ne /a najboljše sorte ne za razmerje, v katerem bi jih kazalo saditi. In tako smo sadili in cepili vse mogoče, dokler ni bil vinograd go"ov in pocepljen.
Po naprednih vinskih deželah nimamo take mešanice raznih sort kakor pri nas. Tam imamo le nekaj sort, ki so pa zato povsod razširjene, m
man mu je natrl čelo z močnim špiritom, ki ga je navadno nosil s seboj.
S težavo si je grof opomogel. Prijel je oba, Hartmana in Viiibalda, za roko in spre-1 govoril z glasom, polnim najglobljega, srce j trgajočega gorja: «Prav imata! — Morda s?' v kratkem tu odigra prav tako grozna žalo- j igra kakor ona. ki so vaju spomnila nanjo imena v naši liiši. — Da. jaz sem Franc, ki ga Amalija črti! —Toda pri Bogu, pri vseh svetnikih. ne tisti zavrženi, čigar lik je bil vzra-stel pesniku iz samega pekla. Ne, samo nesrečnež, ki ga je zgrabila zla usoda, ga posvetila najbolj skeleči in mukepolni smrti — in ta usoda je neizbrisno vtisnjena v njegove lastne prsi. — Ostavita me in pričakujta me v svoji sobi!»	j
Čiru sta sc prijatelja vrnila, je res kmalu za njima prišel v sobo tudi grof Franc. Zdelo se je. da si je čisto opomogel in se doccla obvladal. Povzel je s tihim, mirnim glasom: sSlučaj vama Je dal pogledati v prepad, kjer bom poginil brez rešitve. Ne rečem, da sta bila nepremišljena. Ne, ista mrka usoda, ki grozeče visi nad menoj, ista vaju je nagnala, da sta me opozorila na izredno sličnost med razvojem v naši hiši in v oni strahotni žalo-igri, ki nanjo jaz, pa najsi je še tako zelo na dlani, nisem nikoli mislil. Bilo mi je. kakor 'da sta mi podala ključ do strašne skrivnosti, ki naj bi se mi odprla. Ne slučaj, nikakor ne, temveč le tista mrka usoda vaju je pripeljala semkaj, da me pahneta v prepad. Kako sta me vzrok vajine osuplosti pri mizi in vse pojasnilo o tem duševno strla. tega gotovo nista mogla prezreti. Izvedita sedaj še več in osup-
nila še bolj spričo zagonetnega delovanja vladajočega duha! V resnici imam namreč starejšega brata, ki mu je ime Karel. Toda ta Karel ni oni strašni ali resnično veliki roparski poglavar — nikakor ne. Težko, zelo težko mi je govoriti o sramoti, s kakršno je omadeževana naša hiša. Ali to, kar se je bilo pravkar zgodilo pred vajinimi očmi. me sili, da moram. Trdno pa zaupam v vaju, da ohranita vse, kar vama razkrijem, kot globoko tajno zase. Že v rani mladosti je kazal Karel, čigar rast je bila izredno lepa, prav zelo odlične duševne sposohnosti. V vsem, kar je počel, je celo blestela genijalnost. Tem straš-neje je tedaj bilo. ko se je prav tako zgodaj pojavilo v njem izrazito nagnjenje k hudobijam in vsakovrstnim razuzdanostim. To je bilo naši hiši, našim slavnim prednikom tako tuje, da je hotel moj oče smatrati to za prekletstvo kakega strahotnega dejanja. O Bog! Rekli so, da je Karel, prvorojenec, sad grdega greha, ki mu je bila podlegla moja mati. Tudi Amalija se ima baje zahvaliti za svoje rojstvo podli prevari, ki je pahnila od blazne ljubezni v zločin zapeljani ženski v objem moža, ki ga je nekoč ljubila moja mati, a ga je morala žrtvovati za — mojega očeta. — Vidita, da bi imel tu temeljit psiholog dovolj prilike za pojasnjevanje. Vendar nočem nobenega od vaju smatrati za takega. Naj za-molčim nepregledno vrsto zlobnosti in zlo-kobnostl, ki je v večno muko očetu omadeževala Karlovo bivanje na neki tuji univerzi. Slednjič se je posrečilo očetu, da mu je pre-skrbel vojaško službo. Prijadral je do kape-tana. Odšel je na vojno. Tu — je okradel
vojno blagajno, pa so ga sramotno degradirali in zaprli v trdnjavo. Pobegnil je in nič več nismo slišali o njem. Pred nekaj časom sem dobil pismo, da je iz zanesljivega vira znano, da je bil sramotno degradirani groi Karel C. kot poglavar roparske tolpe v Alza-ciji ujet in bo v kratkem usinrčen. Poskrbel sem za to. da oče nič ne izve o tem in da niti nič ne more izvedeti: kajti ta poslednji udarec bi ga na mestu ubil. In tega zavrženca ljubi grofica, ljubi z brezmejnim, blaznim ognjem. Dvanajst let je bila Amalija stara, ko je zapustil Karel rodni krov. kamor je bila sprejeta nečakinja, ki je bila brez očeta in brez matere. Ali se vam zdi mogoče, da tak otrok vzplamti v tolikšni ljubezni, da more prevzeti ta ljubezen, neugasljivi plamen, vse njeno bitje? Satanska tajna je ta ljubezen. Peklenska groza me često spreletava, kadar zagledam Amalijo, v žalost in bol potopljeno, kako jo grizejo muke hrepenenja, ki brezstid-no zasmehuje vse, kar bi se utegnilo imenovati krepost in devištvo. Hočeta izvedeti še o meni samem? No. z enakim ognjem, z vso isto blaznostjo, s kakršno ljubi Amalija zavrženega brata, oj — popolnoma tako sem ljubil jaz. ko sem bil komaj dozorel v mladeniča, tega dvanajstletnega otroka. Ko sem postal starejši in me je ona zavrgla, sem upal, da lahko premagam strast, ki mi mora postati pogubna. Izdal sem jo vsem mamljivim sladkostim sveta. Prepotoval sem Francijo, Italijo, toda njena slika — njena slika: čim sem mislil, da je obledela, se ie zopet zasvetila vselej v novem sijaju! Smrten strup je prekipeval v moji dttšil Nikjer miru. nikjer
sicer v Čistih nasadih, namreč vsaka sorta zase. Tako imajo Nemci v svojih slovečih vinogradih ob Renu le svoj nemški rizling, silvanec in tra-minec, tedaj tri sorte, ki jim dajejo sloveča renska vina.
V tem pogledu bo treba tudi pri nas pre-uredbe v novih vinogradih. Omejiti se bo tieba na manjše število sort, v glavnem na take, ki so se do sedaj po naših krajih najbolj obnesle. Dosegli bomo na ta način, da se bodo naši dosedanji pridelki izboljšali, in drugič, da bomo pridelovali bolj zenačeua vina z značilnim ali tipičnim okusom. Pospeševali bomo s tem večji in boljši pridelek in dosegli s tem tudi boljšo vinsko trgovino in boljše cene. Za razne vinske lege bo treba tudi pri nas sestaviti primerne trsne sortimente, kakor so jih vpeljali tudi po drugih deželah.
Najlepša prilika za to se nam bo nudila sedaj, ko bomo začeli naše ostarele vinograde obnavljati. Pri tej obnovi je poleg vprašanja po primernih ameriških podlagah najbolj važno vprašanje, katere sorte cepljenk je izbrati za nove nasade. Prava sorta na pravo mesto, to mora biti geslo pri obnavljanju naših vinogradov! V tem pogledu ne smemo zaostati za našimi sadjarji, ki sestavljajo danes tudi najbolj prikladne sadne izbore za različne lege. Je le škoda, da smo v zadnjih letih izgubili naše najboljšo vinarske strokovnjake, ki bi nam bili s svojimi bogatimi izkušnjami lahko veliko koristili pri tem delu.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo
Ob izredno veliki udeležbi zastopnikov podružnic iz ljubljanske in mariborske oblasti se je vrSil v sredo 28. decembra 1927. v Ljubljani v veliki dvorani Uniona redni letni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Predsednik g. Ivo Sancin je po predlaganju brzojavnega pozdrava naših kmetovalcev kralju Aleksandru, kar je bilo z navdušenjem sprejeto, podal poročilo o dogodkih in vpr? Panjih, ki so bili v zadnjem času za kmetijstvo najvažnejši. Pozdravil -je pogodbo prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo, nakar se je dotaknil trgovinskih pogajanj s Francijo in Avstrijo. Našemu vinogradništvu grozi velika nevarnost, če -so resnične vesti, da so bile dane velike ugodnosti uvozu francoskih vin v Jugoslavijo. Pri pogajanjih z
Avstrijo pa so ogrožene koristi naših živinorejcev. Dalje je razpravljal o davčni preobremenitvi in je zahteval takojšnje izenačenje neposrednjih davkov v vsej državi.
Na predsednikov predlog je občni ibor soglasno in z viharnim odobravanjem sprejel resolucijo proti okrnitvi ljubljanskega vseučilišča.
Občni zbor je dalje protestiral proti nameravanemu prenosu višje poljedelske in gozdarske šole iz Zagreba v Beograd, proti ukinjenju živino-zdravniške visoke šole v Zagrebu ter je na predlog poslanca Puclja sprejel soglasno tudi protest proti nameravanemu ukinjenju srednje kmetijske šole v Mariboru.
Tajniško poročilo je podal g. Inž. Rado Lah, nakar so se vršile dopolnilne volitve, ker je nekaterim funkcionarjem potekla funkcijska doba. Dosegel se je v odboru družbe med zastopniki posameznih političnih skupin k&mpromis in so bili izvoljeni: za bivše Spodnje štajersko: Evgen Jarc, Alojzij Supančič in Ivan Vrhnjak; za bivšo Kranjsko: Alfonz Mencinger, Fran Hočevar, Fran Trček in Josip Cerne; za bivšo Koroško: Ivan Hribernik.
G. Lovro P e t o v a r je poročal nato o predlogu glavnega odbora družbe glede poviševanja trošarine na alkoholne pijače. Predlog, da se omeji dosedanje neenako obremenjevanje vina in žganja, da se določi meja za doklade na trošarino in da se izda razmeram primeren vinski zakon, je bil soglasno sprejet.
Glede na člen 69. novega finančnega zakona, ki se nanaša na omejitev prometa z nepremičninami v pasu 50 kilometrov od meje, je na predlog g. P e t o v a r j a občni zbor soglasno sklenil, da se družba obme s prošnjo na pristojna ministrstva, naj bi ta člen veljal le za inozemce. Soglasno je občni zbor sprejel tudi Petovarjev predlog o zaščiti našega vinogradništva proti olajšavam uvoza vin iz inozemstva.
Občni zbor je soglasno in z odobravanjem V6eh zastopnikov imenoval kmetijskega svetnika gosp. Viljema Rohrmana za Častnega člana družbe. G. Rohrman je znan neumoren delavec na kmetijskem polju ter je med prvimi kmetijskimi strokovnjaki v Sloveniji. Upravičen sloves uživa tudi kot pisatelj kmetijskih knjig in kot urednik <Kinetovalca>.
Nekaj opomb k vinski razstavi v Ptuju
Kakor je znano, se trudijo merodajni krogi, da bi priredili za mariborsko oblast 15., 16. in 17. t. m. v Ptuju vinsko razstavo, spojeno z vinskim sejmom. Čuti je pa glasove, da letos taka razstava ni potrebna, češ, letošnja kakovost pri malih razpoložljivih množinah jamči za lahko oddajo.
Mislimo, da je baš v letih z dobro kakovostjo primerno, prirejati vinske razstave, kajti te se ne prirejajo samo v svrho dosege trenutnega učinka, ampak one naj učinkujejo tudi v poznejših letih. To pa se doseže tem temeljiteje, čim boljša je kakovost v razstavnem letu in čim ve-likopoteznejša je prireditev. Presežek propagandnega uspeha v takih letih pride v dobro mani ugodnim časom, v katerih bo spet govora o vinski krizi.
To naj vpoštevajo vsi oni, ki mislijo, da je nepotrebno udeležiti se letošnje vinske razstave. Zabavljanje in jadikovanje v časih slabe prodaje, češ, nič se ne stori za reklamo za naše vino. je brez vrednosti za uspeh, ako se nočete posluževati prilik za sodelovanje, kadar se nudijo.
Ker služi vinska razstava tudi reklami za bodočnost. bi moral vsak, tudi oni, ki nima letos vina naprodaj, po možnosti sodelovati. Par steklenic vina, ki jih je treba v ta namen žrtvovati, je prireditev vendar vredna. Razen tega je dana možnost za pridobitev odlikovanj; delile se bodo zlate, srebrne, bakrene kolajne in diplome ter razno vinarsko orodje.
Vinogradniki, vinska razstava se prireja za vas, za vsakogar in vse, najmanj pa za prireditelje. ki polagajo ves svoj čas in trud v to delo, da bi rodilo zaželjeni uspeh, ki si pa bodo v bodoče dobro premislili prevzeti zopet skrb za zadevo, za katero kažejo najmanj umevanja oni. ki bi jim bilo to najbolj potrebno. Še je čas za pri-glašenje k udeležbi na razstavi.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Položaj in cene na tržiščih brez bistvenih -sprememb. Kupčija nikjer posebno živahna.
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile naslednje cene za kilogram žive teže: debeli voli so se prodajali po 775 do 8 Din, poldebeli
pokoja, Kakor nočna ptica vedno v ožjih in ožjih krogih obletava plamen in se ji naposled v žaru lastnega hrepenenja odpre grob. tako sem se jaz, s trdnim sklepom, da je nočem nikoli več videti, vedno iznova bolj in bolj bližal Amaliji, dokler se nisem, le navidezno očetu na voljo, vrnil na grad. Moj oče vidi mojo muko. Amalijino nevredno nagnjenje se mu studi. Tudi upa, da njeno zbegano srce naposled ozdravi — brezupna nada! In vendar! Dasi sam sebe smatram za blaznega, ne morem odjenjati od nje. ki v mojem bitju živi in moje bitje uničuje. In vendar! V vsej tej neprestani, brezimni muki me ni še nikdar tako razdejalo liki peklenske misli, nego v tistem usodnem trenutku, ko sta mi razgrnila pred očmi strašno sliko one žaloigre in ko sem potem Amalijo, meneč, da je v svoji sobi, našel samo v paviljonu. Vsa sila najbolj goreče ljubezni se je vzdramila v meni in njej se je pridružil divji bes obupa. Zdaj je minilo. S silo se odtrgam. O izbruhu nove vojne govore — jaz pojdem.»
(Dalje prih.)
Njegova tolažba.
Oče je presojal sinkovo izpričevalo in dejal ogorčeno: <Kaj se prav nič ne sramuješ, da si med vsemi tridesetimi učenci najslabši? Ali si moreš misliti kaj slabšega?>
Sinko: <To pač še ni najslabše.* jjgfrfflL Oče: <Zakaj?>
Sinko: <Se slabše bi bilo, je bi razred štel štirideset učencev in bi med vsemi štiridesetimi bil najslabši.. .>
Nikolaj Oogolj-,posl. O. Strniša:
Božična noč
(Dalje.)
Takoj, ko je Soloha prilezla, iz peči in si uravnala obleko, je kot skrbna gospodinja jela snažiti in pospravljati. Samo vreče oglja je pustila pri miru; Vakula jih je prinesel, naj jih sam odnese. Vrag se je. preden je zletel v dimnik, slučajno ozrl in videl, kako se bliža koči kozak Čub s kumom pod roko. Ta hip je že hušknil iz dimnika, jima zletel čez pot ter pričel od vseh strani nametavati ledene in snežene gruče. Takoj je nastal snežen me-tež. V zraku se je belo zameglilo, snežinke so začele pretiti pešcem, da jim zamotajo oči, usta in ušesa. Tedaj je hudič spet zbežal v dimnik, trdno prepričan, da se Čub in kum vrneta, naletita na kovača ter ga tako sprejmeta, da mu za dolgo poide veselje, vzeti v roke čopič in slikati žaljive karikature.
Res je jel Čub takoj, ko se je dvignil snežen prah naravnost v obraz, obžalovati, da je šel od doma. Klobuk je potisnil globlje na oči ter jel častiti sebe, kuma in vraga s samimi psovkami. Sicer je pa bila vsa ta jeza samo navidezna. Veselil se je sneženega meteža. Do Djaka bi imela še osemkrat tako daleč, kot sta prišla. Torej sta se obrnila. Veter jima je vlekel v hrbet, pa v tem vrtinčastem metežu nista mogla razločiti ničesar.
«Stoj, kum, zdi se mi. da nisva obrala prave poti,» pravi Čub čez kratko. »Nobene koče ne vidim. Kakšen metež. zavij malo na stran, kom, morda najdeS pot. jaz bom pa
tačas stikal v tej smeri. Sam vrag naju je premotil, da se potikava v takem vremenu okoli. Ne pozabi glasno zakričati. če najdeš pot. Oh, kakšen kup snega mi je hudič puhnil v oči.»
Nobene poti ni mogel najti. Kum je vesljal dalje. Ko se je obrnil na stran, je v svojih visokih škornjih kolebal sem in tja, dokler ni pal naravnost v krčmo. Te najdbe je bil tako vesel, da je na vse pozabil, mirno otresel sneg. ni malo se brigajoč za kuma, ki ga je pustil na cesti. Čubu se je med tem zazdelo, da je našel pot. Obstal je in kriknil na vso moč. toda opazil je, da se kum ne prikaže in sklenil se ie sam napotiti dalje. V kratkem času je tudi opazil svojo hišo, pred njo in na strehi so ležale snežene plasti. Tolkel je z zamrzlimi rokami ter jel udarjati na vrata in glasno klicati hčer, naj mu odpre. «Kaj hočeš?» ga sirovo nahruli izstopivši kovač. Čub spozna kovačev glas in se nekoliko umakne.
«E, to ni moja hiša.s si pravi, «v moji koči nima kovač ničesar iskati; če jo pa natančneje pogledam, kovačeva tudi ni. Čigava naj pač bo? Nisem je spoznal. To je vendar koča šepastega Levčenka, ki se je v kratkem oženil z mladenko. Samo njegova hiša sliči moji. Zato se mi je zdelo tako čudno, da sem tako hitro doma. A Levčenko pač sedi zdajle pri Djaku, to je izvestno, kako torej pride kovač semkaj?... He, he, lie. Med tem pač obišče njegovo mlado ženo. Tako je, lepa reč! Zdaj vse razumem.«
«Kdo si in zakaj laziš okoli tujih vrat.» krikne kovač še strože in stopi bliže. .
«Ne. ne povem mu. kdo sem.» si misli Čub, •sirovina bi me še oreteoeI.» zato nadaljuje s
v©H 7-25 do 750 Din, plemenski voli 5'75 do 6 Din, biki za klanje 8 Din, klavne krave, debele 575 4o 6*25 Din, plemenske krave 5 50 do 6 Din, kme ta klobasa rje 850 do 425 Din, molzne in breje krave 5*25 do 5-75 Din, mlada živina 7 do 7*75 Din. Mesne cene: govedina 10 do 18 Din, teleiina 17 50 do 22-50 Din, svinjsko sveže meso 17-60 do 27-50 Din.
HMELJ. Kupčija na inozemskih tržiščih mirna, v Žatcu se plačuje tamošnji hmelj po 1800 do 2150 češkoslovaških kron za 50 kg (6050 do 72-20 Din 1 kg), dočim se je srednji transitni (tudi jugoslovenski) hmelj kupoval po 600 do 1000 Češkoslovaških kron za 50 kg (2020 do 83 00 Din za 1 kg), prvovrstni pa po 1200 do 1450 češkoslovaških kron za 50 kg (4030 do 48-70 Din za 1 kg). VNurnberguseje plačal Jugoslovenski hmelj po 70 do 200 mark za 50 kg (10 do 54 Din za 1 kg).
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah:
1 ameriški dolar za 56 20 do 5640 Din; dne 3. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 65 do 802 65 Din; K)0 nemških mark za 135150 do 1354 50 Din; 100 madžarskih pengov za 994 50 do 997 50 Din; " 100 italijanskih lir za 298 95 do 30095 Din; 1 ameriški dolar za 56 53 do 56 73 Din; 100 francoskih frankov za 223 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 60 do 168 40Din.
Sejmi
7. januarja: Petrovče.
9.	januarja: Videm (okraj Litija), Žirovnica, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah.
10.	januarja: Metlika, Maribor (za goveda, konje, ovce in koze).
11.	januarja: Planina (okraj Brežice), Ljutomer (za živino).
14. januarja: Verače.
Kratke vesti
= Obvezno laznamovanje (signiranje) hmelja.
Na podlagi zakona o varovanju industrijske svo-jine je ministrstvo za kmetijstvo in vode v spo-
razumu z ministrstvom za trgovino in industrijo izdalo pravilnik o obveznem zaznamovanju (signi-ranjn) hmelja, namenjenega za izvoz. Zaznamovanje se bo vršilo ob izvozu potom posebnih znakov. S tem bo boljši hmelj ločen od slabšega in se bodo cene pravičneje razvijale. Na ta način bo lahko zlasti savinjski hmelj pridobil v inozemstvu na slovesu. Potrebno pa bo, seveda, sedaj mnogo bolj paziti na pravilno obiranje, sušenje in spravljanje hmelja. Povejmo si zopet enkrat veliko resnico, tla je poleg vsega drugega krivo slabim cenam tudi slabo sušenje po prirodi sieer prvovrstnega savinjskega hmelja, predvsem gol-dinga. Po pravilniku o zaznamovanju bodo morala vsa hmeljarska društva v naši državi prijaviti znake za svoje hmeljarske okoliše (kot skupne žige) pri upravi za varovanje industrijske svojine v Beogradu. Če v kakšnem hmeljarskem okolišu obstojajo razlike v kakovosti hmelja iz posameznih krajev, mora biti ta razlika v kakovosti označena v skupnem žigu dotičnega hmeljarskega okoliša.
= Kožni sejem v Ljubljani se bo pričel dne 23. t. m. ob osmih zjutraj na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne dopoldne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga, oziroma «Divja koža>, prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst. Sprejemanje kož pa se bo brezpogojno zaključilo tega dne opoldne. V tem času je tudi ogled posameznih partij kož, pripravljenih za dražbo. Popoldne ob 15. pa se bo začela dražba kož v sorti ranih partijah. Prihodnjega dne 24. t. m. bo obračun s kupci in oddajale se bodo kupcem izdražene kože. Kdor ima kože divjih živali, naj jih takoj pošlje na naslov «Divja koža>, Ljubljana, vele-sejem. Ce mu ni kaj znano, naj istotam zahteva pojasnila, ki jih dobi brezplačno z obratno pošto.
tako vidimo sedaj, da se izenačenje davkov zavlačuje in da so baš klerikalci popolnoma sami potom ljubljanske in mariborske oblastne skup. ščlne naložili izmozgani Sloveniji še za okrog 50 milijonov novih (oblastnih) davščin. Mar bi bili klerikalci izposlovali od vlade zadostne prispevke za posle, prevzete od države! To naj bi bili storili in bi ne bilo treba uvesti tako visokih oblastnih davkov, doklad in taks. Tudi so klerikalci v Beogradu glasovali proti odpravi dohodnine že v letošnjem letu. »Domoljub* piše v tem zmislu, da je bilo to nemogoče, ker bi z odpravo dohodnine izgubila davčna blagajna nenadoma 280 milijonov dinarjev, ki bi se morali iskati drugod, morda pri tistih, ki bi jih še težje plačevali kakor oni, kateri plačujejo sedaj dohodnino. To je samo izgovor v sili! Mar bi bili skušali klerikalci doseči to, da bi tudi Srbija in Črna gora plačevali enake davke kakor pri nas. Naj bi se že za letos izenačili in porazdelili vsi davki enakomerno po državi, pa bi od Slovenije odpadlo nekaj težkih bremen na ramena onih, ki že vsa povojna leta plačujejo neznatne državne davke. Izenačenje davkov, ki se po sokrivdi klerikalcev zavlačuje, bi ne pozvročilo nikakega primanjkljaja, nego samo pošteno porazdelitev davčnih bremen. Saj bi se to že zgodilo, ako bi klerikalci ne plesali po
-}- O davkih piše »Domoljub* prav malo, in še to prav previdno. Zaradi lepšega, odnosno zaradi tega, da bi se videla nesposobna klerikalna politika lepša, laže, da so poviševali davke žerja-vovci, ko so bili v vladi. Vemo pa, da so se davki povišali najhuje takrat, ko je vladal s klerikalno podporo režim Markovega protokola. Prav
REVMATIZE
Zahvalna izjava.
Radio Balsamika
Beograd
Kosorst« ali« 14.
Vaša reklama v listih nI samo reklama, ker Vaše zdravilo Radio Balsamika v resnici zelo dobro deluje. Evo primera: Mol sluga ni mojicl niti stati na nogah, zaradi tega tudi ni mogel opravljati službe. Po uporab! dveh steklenic Vašega zdravila pa ie popolnoma ozdravil in lahko brez bolečin opravlja svoje delo. Prosim Vas. da mi pošljete * takoj še eno steklenico za mojca soseda.
Radosav S. Radulovič, učitelj.
Margaro-Prilep, 1. decembra 1927. Zdravilo „RADiO BALSAMIKA" izaelme, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij „RADlO BALSAMIKA" drja. i. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska alica 43.	292
spremenjenim glasom: »Dragi moj. za zabavo vam pod oknom nekaj zapojem.*
»Vrag te vzemi s tvojim petjem.* krikne Vakula jezno. «Kaj še stojiš tu? Hitro se po-beri. ali slišiš?«
Čub bi se bil že sam poslužil tega pametnega predloga, a jezilo ga je. da bi moral ubogati kovača. Kakor bi ga vzpodbujal slabi duh in ga silil v prepir, je nahrulil kovača: «Cemu pa gobezdaš, kolednico hočem zapeti m basta!*
«E, kdor ne posluša, naj okuša,* ta hip že začuti Čub bolečino zaradi udarca na pleča.
«Ti pričenjaš torej s tepežem,* nadaljuje Cub in se spet malo umakne.
«Kar naprej,* zavpije kovač in ga oplazi v drugič.
»Kaj počenjaš,* krikne Čub, njegov glas je razodeval bolečino in gnev, a tudi strah. «Ne tepeš se za šalo, kakor vidim, in bolečine mi prizadevaš.*
»Proč, proč*, krikne kovač in zapre vrata, vrata.
•Glej, glej, kako se dela pogumnega,® pravi Čub, ko se čuti samega. «Kakšen gospod! Ti pač misliš, da ne najdem sodnikov. Ne, go-lobček, najdem sodnika, naravnost h komisarju pojdem. Ti me boš šele spoznal! Jaz se ne oziram na to, da si kovač in slikar. Pregledati si moram rame in hrbet, gotovo Imam polno modrih lis. Hude bolečine čutim. Čakaj, čakaj seme čarovnice. Premrzlo je, zdaj pač ne morem sleči kožuha. Vrag vzemi tebe in tvojo kovačnicol Jaz ti že zaigram. Ti. ničvrednež! Pa kaj ml pride na um. zdajle ga pač ni do-^ ma... Soloha je sama... hm,... saj ni daleč
od tukaj, tja grem, ta čas naju ne bo nihče motil. Morda pojde... Prokleti kovač, pošteno me boli!*
Čub se počoha po hrbtu in napoti v nasprotno stran. Prijetnosti, ki ga čakajo pri Solohi in ki si jih je v duhu predočil. so blažile nekoliko njegovo bolečino in mu vlivale ne-občutnost v rezkem mrazu, ki ga je razodevalo glasno škripanje snega na cestah, katerega ni niti prevpilo žvižganje vetra. Plešoče snežinke so mu namilile brado in brke bolj umetno nego marsikak brivec, a za nos ga je brezobzirno pograbil oster mraz. Pa kljub temu je tu in tam zasijal polzadovoljcn izraz na obrazu našega kozaka. Če bi mu ne bil slepil oči sneženi metež, bi sc moglo razločno opaziti, kako je Čub včasih obstal, si popraskal hrbet in zagodel: «Vražji kovač, dobro je udarib, na kar je nadaljeval svojo pot. Tedaj, ko se je vrag, spreten skakač, z repom in kozjo brado pognal iz dimnika in spet nazaj, mu je visela ob strani na jermenu nekaka potna torba. V to torbo je vtaknil ukradeni mesec. Slučajno se je odprla, ker se je jertnenček pri peči zataknil. S tem se je mesec brž okoristil, zletel skozi Solohin dimnik in splaval na nebo. Zemlja je zopet zažarela v jasni svetlobi, sneženi metež je izginil, kakor bi pihnil in sneg je lesketal liki prostrano srebrno polje ter se razkrajal v migljajoče kristale. Mraz je popustil. V skupinah so se pojavili mladi fantje in dekleta z vrečami na ramah, za donele so pesmi, hiše so obstoplli koledniki. Čarobno je sijal mesec. Ni moči izraziti, kako prijeten občutek navdaja človeka tako noč med tropo hihitajočih in pojočih deklet ter mladih fan-
tov, pripravljenih na vse mogoče domislice in neumnosti, kakršnih se sploh zainore spomniti človek samo tak čas. Pod debelim kožuhom je toplo, lica zaradi mraza še bolj žare. Skupina deklic z vrečami vdere v Čubovo hišo ter obkoli Oksano. Ropot, smeh in pripovedke omamljajo kovača. Odvezale so vreče in se čudile ploščatim kolačkom, klobasam in varenikom, ki so jih dobile pri svoji pod-oknici. Oksana je videti vesela in zadovoljna in brblja zdaj z enim zdaj z drugim ter se hahlja neprenehoma. Kovač zre to početje poln gneva in zavisti ter zamrzi vse koled-nike, čeprav se je sicer tako strastno udeleževal koledovanja.
«He, Odarka,* zavpije veselo Oksana in se obrne k neki deklici. «Ti imaš nove čevlje, o kako so lepi! Z zlatom vezeni! Srečna si. Odarka, čestilca imaš, ki ti kupi vse te lepe stvari! Meni ne bo nihče poklonil tako lepih čevljev!*
»Ne samo takih, draga moja Oksana,* jo prekine kovač, »oskrbim ti pač čevlje, ki so redki še pri gospodičnah.*
»Ti?* vpraša Oksana in ga ošabno pogleda. »Radovedna sem. kje dobiš čevlje, ki bi jib hotela obuti. Prav take čeveljčke bi mi moral prinesti, kakršne nosi carica.*
•Poglejte, kakšne zahteve stavi.* se glasno zasmejejo deklice.
«Da,» povzame ponosno gledajoča Oksana, »vsi ste priče: če mi prinese kovač čevlje, ki jih nosi carica, se zavežem, da ga takoj potem poročim.*	^^^
radikalskih melodijah. Poslanci SLS igrajo v Beogradu tako klaverno vlogo, da mora zadnji slovenski volilec prepoznati njihovo nesposobnost.
+ Zabitost. Vsem našim čitateljem je znano, 0a se z mnogih prižnic in v klerikalnem časopisju .vrši ljut boj proti «Domovini», ki jo obmetavajo i brezverstvom in podobnimi očitki. Prav tako ipa je čitateljem tudi znano, da »Domovina® ni •nikdar pisala proti veri, pač pa je vedno poudar-! jala čistost vere brez politike in druge posvetne navlake, ki ne spada v vero. To znova poudarjamo, čeprav hoče «Domoljub» z navedbo nekaterih stavkov, ki jih je iztrgal iz celote svoje-Časnih naših člankov, dokazati nasprotno. Ko smo svoječasno navedli nekaj misli, kako bi se iztre-1 bila sirovost, ter zapisali, da sami očenaši, ki se J zmolijo v ta namen, ne morejo pomagati, če ne greste med narod in ga ne učite, je »Domoljub« J tudi to navedel v dokaz »brez verstva .Domovine'«. To je zlobnost ali pa zabitost! Saj nismo; več v srednjem veku, da bi ne smeli povedati' resnice, da je treba tudi delati, ne samo moliti.; Dotični stavek je «Domoljub» celo debelo pod-: Črtal in je s tem poudaril svojo omejenost. Torej, j sirovost se bo iztrebila z molitvami brez vsakega' pouka. Če je tako, rakaj pa potem duhovščina' uprizarja tako gonjo proti »Domovini«? Naj torej samo moli in molči, pa bo Bog že napravil tako, da bo prav. Ljudje s treznim preudarkom v današnji dobi ne zdrsnejo kar na. tla, če jih opsuje kak klerikalni časopis ali kak politizirajoči duhovnik z brezverci. Naj si zapomni »Domoljub*, da je že tudi med Slovenci vedno več ljudi, ki niso slej« i tr k i vidijo preveč dobro, da so mnogi naši duhovniki po svojih lastnostih vse prej kakor! iVZglcdni ljudje. Prav tako vidijo in berejo cele' grmade laži, zavijanj in obrekovanj v tistih časo- [ pisih, ki se udelujejo kot borci za Kristusove; nauke. Med pisanjem klerikalnih časopisov in Kristusovimi nauki je donebesna razlika. Anti-' krist, o katerem tudi piše »Domoljub«, bo najprej, | ko bo prišel na svet, pohrusta! »Domoljuba* in1 njegovo učenost. Sicer pa se zavedajmo vsi, da sc klerikalno časopisje zopet spravlja na to polje | samo zaradi tega, da bi misli svojih bralcev oti-1 ivmilo od posledic slabe klerikalne politike v Beo gradu, zaradi katere krvavi vsa Slovenija!
*	Kraljev povratek v Beograd. Kralj Aleksan-fder, ki se je mudil na državnem posestvu Belju, ■kjer so se vršili veliki dvorni lovi, se je v soboto popoldne vrni! iz Belju v Beograd, kjer sta ga na kolodvoru pozdravila ministrski predsednik go-jepod Velja Vukičevip in dvorni maršal polkovnik • Dimitrije vid.
*	Poslopja za finančno kontrolo na meji. Na [vprašanje narodnega poslanca g. dr. Pivka od 7. oktobra 1927. je odgovoril finančni minister, da ee finančno ministrstvo bavi resno s tem vprašanjem in da se trudi, da ga reši pravilno in'koristno. Podvzeti so koraki, da se popravi stanje organov finančne kontrole. Ministrstvo je izdelalo pačrt, katera mesta morajo dobiti potrebna poslopja za finančno kontrolo in ta načrt se izvršuje, |kolikor dovoljujejo sredstva. Ministrstvo obljublja, «da Bo pričelo zidati poslopja na onih mestih, kjer Bahteva potreba.
f * Klerikalci ubijajo Ljubljano. Trije meseci Bo že potekli, odkar so se vršile v Ljubljani občinske volitve. Tudi župan je že izvoljen, a še (redno ni potrjen zaradi klerikalnih spletk, ki preprečujejo tudi sklicanje občinskega sveta, tako da proti volji ljubljanske večine še vedno gospodarijo v ljubljanski mestni upravi klerikalci.
ini cilj SLS je, doseči razpust ljubljanskega ibfiaskega sveta ter imenovanje klerikalnih ge-intov na magistratu. Klerikalci nastopajo kakor bodo za vedno ostali na vladi in da jim ne bo kdar treba dajati obračuna za svoje početje, '•ko spoštuje klerikalizem svobodno voljo vo-
Esev. Kako se godi magistratnim nastavljencein i klerikalnim režimom, je razvidno iz tega, da cel« vrst« nastavljencev za januar prejela zni-
žane plače, mnogo jih je pa sploh ostalo brez plač. Ljubljanski volilci kakor mestni uslužbenci si bodo klerikalno gospodarjenje v mestni upravi proti volji veČine ljubljanskega prebivalstva dobro zapomnili.
*	Silvestrovanje v Ljubljani je bilo to pot mirno in skromno brez vsakega večjega hrupa. Gospodarska kriza, visoki davki, pa ni denarja! Policija ni imela nikjer povoda za kako večje posredovanje in ni nikogar vtaknila pod ključ zaradi pijanosti, kaljenja nočnega miru in razgrajanja.
*	Povišanje davščin državnih upokojencev. Državni upokojenci so dobili lepo novoletno darilo: povišale so se jim kar brez vsake debate davščine. Dočim je veljalo do sedaj pravilo, da plačujejo državni uslužbenci dohodnino, invalidski davek in kar je še takega samo od svoje osnovne in položajue plače, se je glede upokojencev to pravilo nenadoma tako izpremenilo, da se jim odmerjajo vse razne davščine tudi še od stanarine, s čimer so seveda prav znatno prizadeti. Ker imajo uradniki vsi skupaj komaj toliko, da se za silo preživljajo, je pač nečuveno, da hočejo upokojence še bolj zakopati v bedo. Normalen človek bi dejal, da je kaj takega izključeno. Da, povsod drugod je to izključeno, a v Jugoslaviji je mogoče!
*	Kanadski potdravi. Iz Longwortha (v Kanadi) nam pišejo v začetku decembra: Tu imamo vm skoro mesec dni belo odejo, skoro dva čevlja debelo. Koliko bo še prišlo snega, se ne ve. Ce pride Slovenec sem iz naše lepe domovine, mu tu nikakor ne ugaja preveč. Le, če dobi dober zaslužek, se lažje privadi vsemu. Tu nas je šest Belokranjcev; dolgčas si preganjamo 9 petjem, pa tudi harmoniko imamo zraven. Ko bodo v domačem kraju praznovali božične praznike, se bomo mi morali zadovoljiti le z našo preprosto zabavo. Torej vesele božične praznike in srečno novo leto 1928. želimo vsem čitateljem in čita-teljicam cl)omovine», posebno Belok-anjcem in Belokranjicam: Jožef Brodartč (Krasinec), Anton Jaklevič (Krasinec), Peter Peždere (Krasinec), Jurij Klepec (Prilozje), Jožef Mušič (Podzemelj) in Ivan Kump (Stranska vas). — Iz Rouyna (v Kanadi) nam pišejo istotako v začetku decembra: Vesele božične praznike iu srečno novo leto 1928. želimo vsem domačim in prijateljem v starem kraju slovenski možje in fantje, ki se nahajamo v mestu Itouynu, ter želimo, da bi se tudi nas spominjali v vsaki veseli družbi pri zlati kapljici, ker tukaj prav malo poznamo ta božji dar: Valentin Mihelič (Novi kot), Jože Pantar (Novi kot), Franc .Eaternost {Bloke), Jože Vesel (Loški potok), Andrej Campa (Straža), Florijau Grilc (Apne-Cerklje), Alojzij Škodlar (Dvorje-Cerklje). Obenem tudi uredništvu <Domovine» želimo srečno novo leto. — Obe pismi objavljamo, dasi so božični pozdravi že zamujeni. Volja je bila dobra, pošta pa kljub temu ne pride hitro iz daljne Kanade.
*	Pismo iz Vestfalskega. Iz Gladbecka nam pišejo: Dragar «Domovina>, kaker vidim, te rojaki tam v Sloveniji prav pridno čitajo, kar me prav veseli. To mi spričuje zlasti pismo, ki mi ga je poslal nepoznani prijatelj Ivan Urlep iz Dolnjega Boštanja. Njemu moram v kratkih besedah sporočiti, da tu ni mnogo boljše kakor v domovini. Brezposelnost je tudi tukaj velika. Delo bi se morda še dobilo, ali s stanovanjem je križ, ker te občina ne sprejme, če nimaš dovoljenja od tamkajšnjega nemškega konzula. Tudi glede dela so posebni predpisi. Sedaj je v Nemčiji vse drugače kakor pred vojno. Ce namerava kdo kar cčruoj (brez potrebnih dokumentov) sem priti, naj to raje opusti, ker bo imel same sitnosti in stroške, a nikakega liaska. — Josip Košir, predsednik Jugoslovanskega delavskega diuštva v Glad-beeku.
® Opozorilo Okrožnega urada ta zavarovanje delavcev vsem delodajalcem! Minister za socijal-no politiko je izdal naredbo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s 1. januarjem 1928. ukinjajo in nadomestijo t novim j. mezdnim razredom. V ta novi mezdni razred spadajo vsi nameščenci, ki ne prejemajo nobene plače ali pa prejemajo manj kot 8 Din dnevno. Po tem novem
mezdnem razredu znaša od 1. januarja 1928. dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje 0'36 Din. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno 018 Diu, za borzo dela pa 001 Din. Za vajence, ki ne prejemajo nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil okrožni urad sam.
*	Pismo nabiralca novih naročnikov po Gornji Savinjski dolini. Pišejo nam; Draga :Domoviua»! Na dan sv. Štefana sem se odločil, da bi tebi pridobil več naročnikov. Zavoljo tega sem se napotil v Gornjo Savinjsko dolino. Kot pravoveren kristjan sem se spotoma podal k prvemu opravilu v frančiškansko cerkev v Nazarju. Toda, gorje, celo predavanje s prižnice ni bilo nič drugega kakor samo udrihanje in grmenje po umazanih brez-verskih časopisih in knjigah, kakršnih pri nas, seveda, sploh nihče šc ni videl. Frančiškan se je tako raztogotil za p raze it nič, da je tolkel po priž-nici in vpil v poslušalce. Kakor sem zvedel, je bil v frančiškanski župniji več časa en sam naročnik «Domovine>, zdaj pa jih je že več in se še bodo pomnožili, ker se mnogi hočejo prepričati, ali je <Domovina» res tako brezverska kakor jo hočejo naslikati. Povedati moram še to, da mi tudi cerkvene pevke niso ugajale zaradi neubra-nih glasov. Tako sem zapustil Nazarje skozi in skozi razočaran. Kadar bom še kaj zvedel, Vam bom ?.e še sporočil. Srečno novo leto želi vsem cDomovinarjem> in cDomovinarlcam> cDomo-vinski» popotnik.
*	Pozor, gostilničarji, kavarna rji in drugI interesenti! V prvi letošnji številki »Uradnega lista« sta izšla v celoti (na 22 straneh) in v sedal veljavni obliki pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami ter pravilnik o točarinski pravici. Oba pravilnika sta skoro neizogibno potrebna slehernemu gostilničarju, kavamarju in prodajalcu alkoholnih pijač. Posamezne. številke se dobivajo pri upravništvu »Uradnega lista« v Ljubljani, dokler zaloga ne poide, po 2 Din 50 p.
*	Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prireja efektno loterijo ob priliki 25letniee obstoja. Glavni dobitek je avto, nadaljnji veliki dobitki so: konj z opremo in vozom, radijski aparat, 1 vagon premoga, šivalni stroj, moško ali žensko kolo, dinamo, stenska ura, zlata žepna ura, 100 metrov platna, poljska kovačnica in mnogo drugih bogatih dobitkov. Žrebanje bo 1. februarja 1928. Cena srečki 3 Din. Obrtniki in prijatelji, segajte po njih! Naročajo se pri 7.vezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
*	Nov pravilnik za bratovske sklatMce hud udarec za rudarsko delavstvo. Našim rudarjem je šc v spominu gonja SLS proti dr. Žerjavovemu pravilniku za bratovske skladnice, kateremu se je očitalo, da je premalo socijalen, dasi je ta pravilnik vsaj do gotove mere olajšal bedni položaj naših rudarjev. Potreben je bil. seveda, nov pravilnik, kateremu je časopisje SLS začelo prepevati hvalo, dasi je bilo očividno, da bo novi pravilnik v materijalnem oziru mnogo slabši od starega, ker povišuje službena leta in starostno dobo za dosego polne pokojnine in znatno zmanjšuje pokojnine. Te dni je predsednik druge rudarske skupine v Trbovljah g. Anton Zupančič III. prejel iz Beograda brzojavko, da je ministrstvo za gozdove in rudnike podaljšalo delovno dobo na 40 let. prispevke za bratovske skladuice pa zvišalo od 5 na 7 odstotkov. Vsi oni upokojenci, ki so bili upokojeni po dosedanjem pravilniku s 30 leti in so prejemali po 800 Din pokojnine na mesec, bodo sprejemali od sedaj naprej samo 630 Din pokojnine. Novi pravilnik bo stopil v veljavo 1. februarja leta 1928. Ko so zvedeli naši rudarji v revirjih za vsebino brzojavke, je zavladalo med njimi opravičeno razburjenje. Zvišanje delovne dobe na 40 let pomeni, da velik del delavstva sploh ne bo prišel do tega, da bi užival pokojnino. Dajatve v bratovske skladnice so bile že sedaj velike, po novem pravilniku pa bodo nevzdržne. Najhujše pa jc dejstvo, da se pokojnine znlžaio. Da bi bilo gorje še "hujše, se
grozi z znižanjem pokojnin tudi staroupokojen-cem. Kako je mogel minister za socialno politiko klerikalec dr. Gosar dopustiti kaj takega? Kaj njemu morda niso znane bedne rudarske razmere?
*	V sedanji dobi težke krize, ki jo preživljamo še vedno, ne predstavlja 10 Din veliko vsoto, dobite pa zanje lahko 400.000 Din, če kupite le eno srečko Jugoslovenskega Novinarskega udru-ženja. Poleg premije 250.000 Din v gotovini in glavnega dobitka v znesku 150.000 Din (vila v kateremkoli kraju v državi) ima novinarska loterija še nad 13.000 drugih dragocenih dobitkov. Cena srečki je 10 Din. Žrebanje se bo vršilo defi-nitivno od 15. do 28. t. m. v Sarajevu ped kontrolo državne oblasti. Naročila poedincev kakor tudi prodajalcev je treba čimprej nasloviti na: Jugo-slovensko novinarsko udruženje, Sarajevo.
*	Smrt družinskega očeta na železniški progi. Na Viču se je pripetila huda nesreča, ki je povzročila v vsej okolici veliko razburjenje. Strojevodja tovornega vlaka, ki vozi po polnoči proti Brfi?ovici, je te dni zjutraj opazil ležati tik ob progi poleg viškega pokopališča nekaj črnega, ki je izgledalo kakor človeško truplo. O tem je obvestil postajenačelnika na Brezovici, ki je takoj sporočil vest telefoničnim potom čuvaju Franu Verbcu na Viču. Verbec se je podal na progo, obenem pa je o stvari po svojih ljudeh obvestil viško stražnico. Verbec je korakal po progi in dolgo ni našel ničesar sumljivega. Že je pričel misliti, da se je strojevodja zmotil. Nenadoma pa je ugledal v motnem svitu leščerbe. ki jo je imel s seboj, ležati med tračnicami neznanega moškega. Ko je pristopil bliže, se je zgrozil, kajti neznanec je imel strto glavo, poleg tega še zmečkano levo roko, desno nogo pa odrezano nad gležnjem. Medtem sta prispela na kraj nesreče tudi nadzornik viške stražnice Blaž Raznožnik in stražnik Rutar, ki sta v mrtvecu spoznala 49Iet-nega posestnika Franceta Kristana, stanujočega na Viču. Kakor se je ugotovilo, je Kristana povozil tržaški brzovlak. ki prihaja v Ljubljano kmalu po polnoči. Kako je prišlo do nesreče, ni povsem jasno.
*	Huda nesreča v Maribora. Koncem državnega mostu v Mariboru je mestni avtobus splašil nekega konja. Zdivjana žival je dirjala na Glavni trg. Voznik, posestnik Konrad Pukl iz Razvanja, ki je na saneb prišel v mesto z ženo, ni mogel z vajeti obvladati konja, drvečega med gnečo spla-šenih ljudi. Na ovinku na Glavnem trgu so se sani zaradi naglega okreta prevrnile in stresle krotitelja ter ženo in ostalo breme v sneg, dočim je žival divjala naprej. Konj je zadel s pievrnje-nimi sanmi v neko vozilo, pri Čemer je v skoku izpremenil smer in pokopal neko ženico. Polio-jeno in v snegu povaljano so pregazile tudi sani. Množica se je zgrnila ob žrtvi, ki je nezavestna in smrtno nevarno ranjena ležala pred gostilno Anderle. Spočetka ni ponesrečenke nihče poznal. Končno se je vendar doznalo, da je postala žrtev nesreče 721etna Marija Petkova iz Nove vasi, ženr dninarja.
*	Zopet velik požar v Ljubljani. Iz neznane? vzroka je v ponedeljek nastal ogenj v delavnic znanega ljubljanskega fotografa g. Davorina Rov ška v Kolodvorski ulici. Delavnica je vsa zgorel^ Sumi se, da je ogenj podtaknil nekdo iz mašče vanja. G. Rovšek je bil zavarovan.
*	Velik požar pri Sv. Katarini. Dne 28. m. n popoldne je nenadoma začela goreti hiša posest nika Bernika pri Sv. Katarini. Ker je pihal moč;:-veter, se je kmalu vnela tudi sosednja Dobnikovr s slamo krita hiša. Vsa bližnja okolica je brc vode, zato je bilo vsako gašenje spričo velike;-ognja, ki je vedno bolj naraščal, brezuspešno. 1 kratkem času je do tal pogorela Bernikova hi? in za njo tudi Dobnikova. Od obeh posestnike je bil le Bernik zavarovan za malenkostno vsotr Vest o požaru pri Sv. Katarini je vzbudila mc številnimi turisti, ki pridno posečajo ta lep izlet' kraj, mnogo sočuvstvovanja s težko prizadetii; posestnikoma.
*	Smrtna nesreča pri spravljanju lesa. V Z: luknji nad Begunjami se je pred dnevi smrtn ponesrečil drvar Rudolf Šlibar. V riži so spuščali Wnde In eden ga je tako močno pritisnil na prsi,
da je nesrečni mladenič doma podlegel poškodbam.
*	Na oleifenellli tleh se smrtno ponesrečil. V
Šmarju se je smrtno ponesrečil užitkar Jože Kralj. Šel je dopoldne v cerkev k maši, na oledenelih tleh mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je obležal takoj mrtev.
*	Utopljenec v poljanski So vri. Pišejo nam: Prejšnji četrtek proti večeru je šel fant Anton Alič iz Vinharij od obiska svojega brata ob Sovri mimo Visokega ter je v vodi zagledal ležati moškega. Fant se je prestrašil in naglo stekel nazaj povedat, kaj je videl. Hitro so se podali še drugi na označeni kraj, potegnili truplo iz vode ter takoj obvestili o najdbi orožniško postajo v Poljanah. Utopljenec je ležal že dalje časa v vodi. V njem so spoznali nekega sobnega slikarja iz Škofje Loke, ki je bil že dolgo časa odsoten od doma, a je njegova žena mislila, da je šel čez mejo, ker je bil baje doma na Primorskem. Ali je sam šel v hladno smrt ali je po nesreči zabredel v vodo, se ne ve. Kak zločin je skoro izključen, ker je bil siromak brez imetja. Bil je takoj drugega dne pokopan v Poljanah. Zdaj se nekaj govori, da ga bodo odkopali, da ga bo pregledala sodna komisija.
*	Aretacija lažnega zdravnika. V Ljubljani so aretirali predrznega sleparja pustolovca Gustava Ropotarja, ki se je izdajal za dr. Ljudevita Čer-neja, katerega je poznal iz Celja. Slepar je osku-bil že celo vrsto bolnikov, zlasti pa bolni", za lepe vsote. Razen tega je na zvit načip izvabljal denar kot posojilo od raznih oseb ter je ostal večje vsote dolžan po gostilnah. Primer pustolovca Ropotarja pokazuje, da ima Ljubljana mnogo lahkovernih ljudi.
*	Prijet komltaški atentator. Naši obmejni policijski organi v Subotici so izsledili in aretirali nekega bolgarskega komitaša, ki ga je poslala organizacija makedonstvujtiščih iz Sofije, da izvrši atentat v Beogradu. Komitaša so prijeli v trenutku, preden je vlak' krenil s subotiške postaje proti Beogradu. Komisar železniške policije je namreč opazil pri vstopanju v vlak med množico potnikov nekega možaka, ki se mu je takoj videl sumljiv. Poslal je za njim detektiva, ki je od neznanca zahteval potne listine. Neznanec je bil vidno presenečen, vendar je pokorno sledil agentu, ki ga ie s samokresom v roki takoj tiral v pisarno komisarijata. Pri zasliševanju je tujec priznal, da je makedonski komitaš in da je imel namen v Beogradu izvršiti atentat na šefa javne varnosti Živojina Laziča ali pa na poveljnika našega orožništva generala Tomiča. Obenem je komitaš priznal, da je z njim prišel preko Rumunije in Madžarske v Jugoslavijo še en tovariš, ki mu je istotako poverjena zaupna naloga.
*	Ne zamudite! Zadenete lahko milijonske zneske, ako igrate s srečkami državne razredne
if
bo že 11. t. ou
.. Aškerc, pooblaščeni prod;.	„\ne razredne loterije pri
Sv. Kufertu | i. .-v. Juriju ob južni železnici. Cela srečka slane 100 Din, polovična 50 Din, četrtin« ska 25 Din.
* Pri poapnenju arterij, možganov in srca s® da z vsakdanjo rabo majhne količine prirodn® grenčice «Franz Josef» doseči telesno izpraz-nenjc brez hudega napora. Cenjeni klinični učitelji notranje medicine so celo pri enostransko ohromelih z vodo «Franz Josef» dosegli najboljše uspehe za očiščenje črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Malonedeljčani, pogumno naprej !
Precetinci, decembra.
Volilni boj za občino je bil ognjevit. Novoizvoljeni župan za občino Radoslavci je zopet g. Špingler (SKS). Mislimo, da se bo g. župan pobrigal v prvi "vrsti za ceste. Da občina Radoslavci ni padla v roke SLS, je zelo ujezilo gospoda župnika. Jeza g. župnika'pa ima tudi druge razloge.
V poletju so se vršila velika popravila žup-nišča. Kdo naj to plača? Kdo drugi kakor fara! Tako so rekli župnikovi pristaši in župani občin, razen radoslavske. Proti plačilu fare je protestiral g. Špingler, toda njegovi protesti niso zalegli ničesar. Kakor rečeno, so župani drugih občin glasovali za ta predlog, ki ga je stavil g. župnik. Tudi dva odbornika iz radoslavske občine sta bila z g. župnikom. Na Marijin praznik S. dc-cembra smo potem slišali s prižnice račune za 1 župnišče in je prišlo zatem do nesporazuma s slikarskim mojstrom g. Kranjcem, ki je delal v ; župnišču. Vsi stroški za župnišče znašajo okroglo [50.000 dinarjev in so že razposlani listki za pla-1 čevanje. Ti listki so tako nerodno napisani, da imajo posamezni večji posestniki manj plačila kakor mali.
Raznašalec teh listkov si ni upal v Precetince, Morda se je bal, da ne bi bil lepo sprejet.
Kaj pa je z novo cerkvijo? Tudi o njej je mnogo govorjenja; zato je potrebno, da nekoliko opišem vso zadevo. Po mojih mislih je cerkev zadosti velika. Denarja še ni zbranega niti za razdiranje sedanje cerkve, kaj šele za postavljanje nove.
Pa še nekaj o malonedeljskih društvih. Največje je Narodno kulturno društvo s svojim kras-
Sv. Trije kralji
(Narodna.)
ia zvezda je prišla na svetlo neb6. . ije kralji so videli zvezdo lep6 jutrovi deželi, prav lepo, svetl6. rije kralji so brali ene bukve naprej.
' .ije kralji! Ti, prvi, odkod si doma? z tiste dežele, kjer solnce gor gre; era pustil deželo, bogastvo svojč, in slišal veselje, sem semkaj priščl.a
rije kralji! Ti, drugi, odkod si doma? !z tiste dežele, kjer solnce stoji; m pustil deželo, bogastvo svojč, slišal veselje, sem semkaj prišel.*
rije kralji! Ti, tretji, odkod si doma? :z tiste dežele, kjer solnce dol gre; : cm pustil deželo, bogastvo svojč, sem slišal veselje, sem semkaj prišel.»
' n niso nič peli, ker časa ni blo... ^e nain boste kaj dali, jih gremo iskat, ajte nam eno predivo, no štruco, en talar klobas, en pehar orehov, pa gremo od vas v drugo, sosedno vas.
Zdravljenje
In krepitev organizma.
CloveSki organizem ostane zdrav, mlad in sposoben za delo samo dotlej, dokler njegove življensko ileze normalno lunkcijonirajo, to jo, da so zdrave. Bolne ali oslabele žleze ne preskrbujejo organizma z eneržijo tvornim fermentom.radl česar zastaja reden obtak krvi in izmena materij; v organizma se poraja mokrotna kislina, urad in drugi strupi, ki izsilijo slabost, razne bolezni, prezgodnjo ostarelost, onemoglost in smrt No, na srečo so svetovni učenjaki (Broun-Sckar, Karno, Voronov) dokazali, da bolni, oslabeli ali nemočni organizem po fiziološkem ekfrtraktu živalske žleze, kakor je «K a I e 11 u i d> O. Kalenlčenko, zopet ozdravi ter postano zopet sposoben za delo. ker
(Kaleflnids D. Kaleničenko pomlajuje vso elemente organizma, vrača moč in zdravje^ regulira delu vseh organev in ilez, a tudi izmeno materij, razkraja in odpravlja iz organizma mokračno kislino, urate in druge strupe, ki nosijo v sebi bolezni, nesposobnost M delo, starost in nato smrt
Po zd{avljenju s «K a 1 e I i u 1 d o m> poneha neuraste-nija, slabost, bolezni in hitro so odpravljene tudi prejšnje bolezni; oslabeli človek postaja zopet zdrav, sposoben za delo in uživa zopet vse radosti mladih let. «K a I e 11 u i d» ja odlikovan z mnogimi nagradami v Parizu, Londona, Brusla, Firenci in Rimu: pet «Grand Prix» ter velika zlata kolajna na izložbi v Rimu leta 1927. «K a 1«11 n i d» so prodaja t Ickarnab in drogerijah. PoSilja se po povzetju. Ekepedieija brezplačna. — Za Francosko- SociŽtd »Kalefluid* D. Kaleničenko, 7, rue de 1, Quest Neully fur Seine pres Pariš.— Za Angleško: Generale Agency ot «Kalefluid> 65. ilarington iardens. London, S. W. 7. — Za Ameriko: Bibikof. 7934. • lie -;v D<?troit Mich., D. S A.
Literatcia »Porniajenje in zdravljenje organizma« so po* ilja vsakomur brezplačno in tranko. Naslavljajte: Beograd, i Kaličtva ulica ŽL 1, Milo3 Markovič.
t
nim Društvenim domom. Na društvenem odru sc je uprizorilo že nebroj iger. Društvo deluje že 52 let In ima svojo lastno knjižnico z zelo zanimivim štivom. Pristopajte k društvu, saj članarina je malenkostna. Za celo leto samo 10 Din. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in praznik.
Godbeno društvo se ne more prav razviti. Škoda! Klerikalno Slomškovo društvo ima malo članov, ker je večina ljudstva pri NKD. To jezi 'g. župnika, ki pravi, da društvo nima dobrih knjig. Mi pa vemo, da ima NKD za nas preproste ljudi zelo poučno štivo. Tamburaško društvo v rokah g. organista je čisto zaspalo. Ne smemo še pozabiti politizirajoče Marijine družbe in Dekliške zveze. No, če katero klerikalno dekle dobi nezakonsko dete, menda ni greh, greh pa je čitati napredno časopisje. Trpin je naročnik naprednega lista, zlasti pri spovednieL
Kakor vsako leto, tako je tudi v letu 1927. imel g. župnik biro, a se ni ogibal tistih hiš, kjer imajo naročeno «Domovino». Brezverski duh se pač nI oprijel zrnja.
Obljubiti in dati je huda stvar. Ko je imel g. Hrastelj iz Maribora pred volitvami v Narodno skupščino shod SLS, je obljubil med drugim tudi cesto po Kuršencih k Mali Nedelji. Sedaj pa ni g. Hrastelja in ne ceste. Malonedeljčani, od-
Že pred meseci se je šušljalo po občini, da'so posvečala regulaciji tega potoka precej po-vlada v občinskem gospodarstvu velik nered, zornosti. Podvzele so se že potrebne priprave Zato so se pametni možje zbrali skupaj in storili in le malo je manjkalo do uresničenja regulaclj-sklep, da napravijo takemu početju konec. Skle- (skih načrtov. Nastala je svetovna vojna in z njo nila se je kmetsko-demokratska koalicija že me-. so se razblinili naši upi v nič. seca julija za občinske volitve, ki so se vršile me- Danes, ko se vračamo polagoma v predvojne seca oktobra. Nekateri naprednjakl, ki ne umejo normalne razmere, bi bilo umestno, da se zadeva sedanjih razmer in ne gredo s časom napredka, so regulacije stavi zopet v ospredje, podpisanemu hudo zamerili, ker se je stvorila Dolžnost oblastnega odbora bi bila, da vzame kmetsko-demokratska zveza, katere odločen za- zadevo v pretres. Ce že na popolno regulacijo v govornik je bil, t*deč, da bomo le na ta način današnjih razmerah ni misliti, naj bi se vsaj na preprečili še nadaljnje izmozgavanje nas vseh, če uajopasnejših mestih zgradili potrebni nasipi, ki
bomo imeli vsaj strogo kontrolo.
Izvojevali smo 12 odbornikov; dobili bi jih še več, da niso nekateri, ki se štejejo za napred-njake, vpadli nam v hrbet in očitno pomagali klerikalcem. Danes je pa vse sram, ko so zvedeli, kakšni gospodarji so bili klerikalci zadnja tri leta. Res je klerikalcem uspelo s pomočjo nekaterih naprednih Izdajalcev in pa zato, ker so imeli dve listi, dobiti enega odbornika več, da imajo sedaj zopet župana, ki pa pokazuje vsekakor več razumevanja za občinsko gospodarstvo kakor prejšnji, ker tudi vpošteva predloge in nasvete opozicije.
bi vsaj za silo ščitili prebivalstvo pred divjajočim elementom.	Ivan O r o ž i m.
Konec Rdečekožcev
Če prije kako divjo ljudstvo, ki živi še v popomi odvisnosti od narave, nenadoma v ožjo dotiko z višjo omiko, kmalu propade. K temu mnogo pripomorejo pojavi, ki navadno
„ ...	^ . ...	.v. . t spremljajo zavoje vanje kakega takega pre-
Toliko smo ze dosegli, da se mora občinsko prostega ljudstva po Evropcih. Vojne, kuge, gospodarstvo spraviti enkrat v red m da se v alkohol so dobrote, ki so jih taki ubožci naj-
prite oči! Ali Vas SLS ne potrebuje samo tedaj, bodoče ne bo tako lahkomiselno zapravljal naš prej deležni. Zgodovina nam nudi zato dovolj
kadar so volitve? Namesto omenjene ceste naj bi se popravil most na okrajni cesti, ki vodi po Bučkovcih k Mali Nedelji.
Radoslavskemu občinskemu svetu priporočamo, da gre na delo za blagor občine. Če je ljudstvo bilo za Vas, bodite Vi zanj! Torej na delo!	Mlad demokrat.
denar. Če bi takrat, ko so bile občinske volitve,' bilo odkrito to, kar je danes, bi klerikalci ne dobili niti treh odbornikov. Danes so tisti, ki so volili klerikalno ali drugače pomagali klerikalcem, bridko razočarani. Ob priliki revizije občinskih računov in blagajne 19. in 20. decembra m. 1. nazaj za vsa tri leta, ko so bili klerikalci absolutni
primerov, noben pa ni tako poučljiv kakor usoda prvotnega prebivalstva Severne Amerike; saj se vidi, kako ta rod izginja; ne bo več dolgo, ko bo izginil poslednji rdečekožec.
Severno Ameriko so si popolnoma osvojili Evropci, tako da prvotno prebivalstvo nima več tam besede. Divji so bili boji, ki so pri-
gospodarji, se je ugotovilo, da so napravili pri ob- siiili Američane, da so morali odstopiti mesto
čini 30.344 Din 61 par primanjkljaja, oziroma dolga. Vse to je zakrivil bivši občinski odbor. Poleg tega ima pa še bivši župan Janez Grm plačati občini znesek 10.558 Din 49 par, katerega je v teku svojega triletnega županovanja uporabil. Nadalje se je tudi ugotovilo več drugih nered
Središko sokolsko gledališče
Središče ob Savi, januarja.
Po dolgem spanju krivičnega se je končno prebudil dramski odsek središkega Sokola. Nei vemo, ali ne bi prespal vse dolge zimske sezone, nosti na škodo nas davkoplačevalcev. Zlasti pri da se ni našel v osebi br. Branka Mitzkega mož,;ubožnem zakladu se je zelo trosil denar. Povrhu ki ga je predramil s svojo mladostno energijo'vsega tega imamo še 300odstotno naklado na di-Njemu se imamo zahvaliti za lep, rekel bi, litera- rektne davke in 300odstotno na vino, naloženo za ren večer, ki nam ga je nudil s tem, da je pri-j leto 1928. Številke dovolj jasno govore, kako sla-vedel na Štefanovo Molierovega «Skopuha» na bo so gospodarili klerikalci z našim denarjem, sokolski oder, komedijo, ki je, dasi stara že nad j Drugikrat bodite občani bolj preudarni in ne vo-250 let in zgrajena po strogih načelih klasične: lite nič več klerikalcev, če tudi se agitira, da so
drame v enotnosti kraja, časa in dejanja, še vedno sočna, duhovita in polna zabavnih zapetlja-jev.
Režija in oprema sta bili v rokah požrtvovalnega režiserja br. B. Mitzkega, ki je vložil mnogo
to krščanski možje, nas naprednjake pa obreku jejo, da smo brezverci. Nič jim ne verjemite!
Bivši župan je obljubil, da bo vodil dobro občinsko gospodarstvo ter imel skrb in brigo za ' blagostanje občanov. Občinski svetovalci so tudi
truda in dobre volje v to, da je šla igra v dobri' obetali, da bodo podpirali župana in imeli pred
zasedbi in primernem tempu čez deske in presegala v celoti daleč okvir podeželskega dile-tantstva. Kostimi izredno lepi, v pravilnem slogu, vloge vse po vrsti prav dobro odigrane. Razprodana dvorana v dobrem razpoloženju ni štedila s priznanjem. Skratka: bil je prav prijeten, zabaven in užitka poln večer; bil bi še poučen, da bi bil podan pred predstavo tudi kratek oris klasične francoske drame in v kratkih potezah življenjepis mojstra Moličra. Hvaležni smo našim diletantom, v prvi vrsti agilnemu režiserju, za lep večer ter mu na uspehu iskreno čestitamo.
Tudi na Silvestrovo smo imeli v Sokolskem domu lepo prireditev; za Središče Je bil kabaretni ivečer novost. Solo scene In kupleti br. Mitzkega ter zabavna enodejanka, v kateri je poleg imenovanega izzval tudi br. Vittori salve smeha in ploskanja. Sokolski pevski oktet je pripomogel k pravi pestrosti večera.
Raško občinsko gospodarstvo
Raka, koncem decembra.
Zopet enkrat se je pokazalo, kam pride občinsko gospodarstvo, ako ga vodijo nezmožni ljudje. Pred tremi leti so klerikalci, ker je bila združena demokratska in samostojnokmetijska lista razveljavljena, zagospodovali v tukajšnji občini. Uganjali so skozi vsa tri leta večinoma demagogijo, pri tem pa zapravljali denar davkoplačevalcev tako, da so danes občinske finance v groznem stanju.
očmi občinske koristi. Ako primerjamo gorenje številke, vidimo, da se to ne ujema z obljubami, — Lojze Š r i b a r, občinski odbornik in predsednik krajevne organizacije SDS na Raki.
Regulacija potoka Boljske
Sv. Pavel pri Preboldu, januarja. Eden tistih večjih potokov, ki ob deževju povzročajo ogromno škodo, je tudi potok Boljska. Potok Boljska izvira ob vznožju Menine planine, se vije skozi rodovitno Savinjsko dolino ter se na ozemlju občine Sv. Pavel pri Preboldu izliva v Savinjo. Glede na ogromne vodne sile, ki jo nudi Interesentom, je potok izredne važnosti za del našega narodnega gospodarstva. Ob njem se nahaja nešteto obratov: mlinov, žag, elektrarn in tvornic. Vodna sila Boljske je torej izkoriščena do skrajnosti. Zal pa pokaže Boljska ob dolgotrajnih nalivih, kakor rečeno, tudi svoje senčne strani
Ozka krivuljasta struga, poraščena z gostim grmovjem, ne more požirati ogromnih množin vode, narasle zaradi deževja. Množeč se potoma po mnogoštevilnih pritokih narase potok sčasoma v pravcat veletok, prestopi bregove ter poplavi v takšnih primerih velike komplekse zemlje. Neprecenljiva je škoda, ki jo je napravila Boljska doslej na poljskih pridelkih, vodnih napravah, mostovih in Jezovih,
Spričo teh dejstev je torej regulacija Boljske zelo nujna zadeva. Nekdanja avstrijska oblastva
priseljenim belokožcem. Ne smemo pa misliti, da so bili Indijanci, ko so prišli v Ameriko Evropci, divje ljudstvo. Nasprotno, bili so stalno naseljeni in so se bavili tudi s kmetijstvom; pridelovali so turščico, bob, tobak, buče, melone itd. Nedvomno je, da so se ti boji tudi s strani Indijancev vršili kruto in brezobzirno, prav tako gotovo pa je tudi, da je grozovitost belokožcev prekoračila vse meje. Tako je na primer angleška vlada razpisala nagrade na kože Američanov. Še sredi preteklega stoletja so Severni Američani s strihninom zastrupljali vodnjake, ki so jih uporabljali Indijanci. To dovolj jasno priča o načinu boja, s katerim so beli iztrebljali rdeče ljudi. Ti so se morali umikati pred polagoma prodirajočimi kolonisti, zapustiti so morali svoja stalna domovja, opustiti kmetijstvo in postati zopet pastirji in lovci. Bilo pa je še dovolj čred bizonov po nepreglednih travnih puščavah, dovolj z ribami bogatih rek, da so mogli Indijanci nadaljevati življenje, ki so ga bili vajeni. Ko pa so začeli Evropci širiti železniško mrežo, ko je lov uničil črede bivolov, ko so parniki začeli broditi prej čiste vode rek in jezer, se je za rdeČekožce približala smrtna ura.
Vlada je bila primorana tudi nekaj storiti za Indijance. Na raznih krajih so jim bile "d-kazane pokrajine, kjer naj bi nemoteno živeli po svojih navadah in običajih. A oko belega gospodarja v VVashingtonu ni bilo dovolj budno, da bi bilo moglo odpraviti vse nedo-statke. Gotovi brezvestni indijanski agentje so prikrajševall Indijance na miloščini, ki jim je bila namenjena. Tako se je zgodilo, da je večkrat kako indijansko pleme pridrvelo iz odkazanih mu prostorov ter bilo v krvavih bojih uničeno. Javnost se za take dogodke ni dosti menila. Marsikako pleme pa se ie vztrajno in žilavo branilo leta in leta, in beli gospodarji so morali napeti vse sile, da so ga ukrotili ter nagnali v namenjene mu kraje. Kako malo so bili Američani obzirni, ko so zganjali Indijance v take pokrajine, o tem več primerov. Tako so nakazali kalifornijskim Modokom Iste pokrajine kakor njihovim največjim sovražnikom Muskalukom. Posledica tega je bila, da sta se obe plemeni kmalu popolnoma uničili.
Rdeče pleme bi bilo tako popolnoma Izginilo. če bi se n* bila vlada slednjič vendar
...
zganila in ustavila nečloveško početje. Leta 1879. so bili Storjeni odločni koraki, da se ustavi - iztrebljevanje rdečekožcev. V Kar-lislu v Pensilvaniji je bila ustanovljena na državne stroške prva indijanska šola.
Da se prepreči popoln pogin Indijancev, Za to je bilo le eno sredstvo: pridobiti indijansko mladino za izobrazbo. In res so nekateri človekoljubi dosegli is šolami prav lene uspehe. Danes obiskuje okrog 67.000 indijanskih otrok take šole. Začeli so tudi gojiti narodopisne študije o Indijancih. Vse to pa naj-brže ne bo moglo rešiti Indijancev, dasi se mestoma opaža njihovo številčno napredovanje. Vplivi izobrazbe belokožcev na ta rdeča plemena so strašni. Alkohol, lakota, koze in jetika, to jih bo popolnoma uničilo, ker z vso naglico nadaljuje uničevalno delo, ki sta ga začela ogenj in meč.
Zlasti jetika zahteva med Indijanci silno mnogo žrtev. Celo pri plemenih, ki jih smatrajo za najodpornejša, umre 50 do 75 odstotkov na tej bolezni, ki nastopa pri njih kot jako kratka bolezen. Neki indijanski agent jo tako-Ie popisuje: Navadno je potek bolezni strašno hiter. Mož, ki je videti popolnoma zdrav, pusti delo, gre k trgovcu in si naroči mrtvaško obleko. «lmam bolezen.» pravi, si da pomeriti obleko ter gre domov. Ko je mrtvaška obleka izgotovljena, je navadno že tako daleč, da jo obleče za večno spanje.
Dejstvo je, da ta ljudstva hitro podležejo kužnim boleznim, ki so jih tja zanesli Evropci. K temu pripomore način življenja, ki mu niso bili vajeni; poleg tega pa še slaba, nezdrava stanovanja ter alkohol, ki zahteva že med narodi, ki so ga stoletja in stoletja vajeni.
Mlado lic®
JBAflllir
l*l'ko obranite do visoke starosti, &ko gte za to skrbeli, predan je lice *»('elo veneti. Mladeni&ko svežost je treba varovati, dokler ne mine. Uporabljajte za nfgo Vašega telesa, Vašega lica, Tai h rok in Vaših lasr '
I.	Fellerjevo pravo kavkadko pomado za zaščito lica in kože. Ta pomada i zgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove »taranja, ustvarja mladost in lepoto. Izne-nftdilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pfge, kožne Maz.de, rdečilo nosa, mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
II.	Felterjevo močno pomado la rast las, ki jreprtčuje izpadanje las, prerauo osivelost, čisti lasne lnskine, dela lase mehke, gibke in bujne ter pospešuje njih rast.
Ža poizkus strneta 2 lončiča ene, ali po cd lončič od vsako Elsa/pomade z omotom in poštnino vred 38 Diu.
III.	Etsa-mllo zdravja In lepote, ki ni aazno parfimirano toaletno milo, temveč ima v sebi medicinsko preizkušane, dobro delujoče sestavine, ki prodirajo v Vašo kožo in vzdržujejo Vašo zunanjost zdravo, lepo, mlado in mladeoiško svežo. Fillerjeva pfava mila zdravja in lepote so:
ELSA lilijino mlečno milo . ELSA ramenjakovo milo
ELSA glicerinovo milo
ELSA-boraksovo milo	'
ELSA katranovo (šampon) milo ^ ' -
ELSA-miio za britje
Poizkusite jih I JSikdar ne boste rabili drugih mili	.
Za poizkus stane 6 kosov Elsamila z omotom in poštnino vred 62 Din.	.
toliko žrtev, koliko več pa šele' med prirod-nimi ljudstvi, za katera je še hujši strup.
X Star češki duhovnik zgorel. Na sveti dan zjutraj je neki redar v eni praških ulic, v kateri je opravljal službo, opazil, da se vali gost diin iz prvega nadstropja hiše, v kateri je stanoval | eden najstarejših čeških duhovnikov Karel $u-| bovsky. Ker se na trkanje v. stanovanju ni nihče j odzval, je redar vlomil vrata in stopil v stanovanje. V eni sobi je gorelo in ogenj se je že zelo razširil. Objel je vse pohištvo in zastore. Na prvi pogled v sobi ni bilo nikogar. Ko je redar spoznal, da sam ne more ognja pogasiti, je hitra pregledal gorečo sobo in našel med obžganim pohištvom moža, ki pa ni več kazal znakov življenja. V mrtvem so spoznali Karla Šubovskega. Mož je bil rojen leta 1853. V Pragi je biv^l nad 40 let. Večinoma je poučeval kot katehet na praških šolah. Kako je nastal v njegovem stanovanju požar, ni znano.
X Pred devetimi leti Je padel v Rusiji ne-znanokam ogromen meteor. Posebna ekspedicija leningrajske znanstvene akademije išče že več mesecev meteor, ki je leta 1919. padel neznano-kam na tla v jenisejski guberniji. Padec ogromnega meteorja je spremljal tedaj hud vihar, ki je 400 km naokrog napravil precej škode. Meteor se je zaril v zemljo in prebivalci gotovo dobro vedo, kje je zakopan. Praznovernemu ljudstvu se ne da dopovedati, naj izda dotično mesto znanstveni ekspediciji. Ljudje so namreč prepričani, da bi se zgodile strašne nesreče; če bi izkopali »kamen, ki je padel iz nebes*.
X Razstava slik od umobolnib oseb. V Parizu bodo te dni otvorili razstavo slik, ki so jih napravile umobolne osebe. Razstavljene bodo samo slike, ki jih je neki' francoski zdravnik učenjak dolgo let zbiral po francoskih blaznicah. Med drugimi bo razstavljena tudi slika slaboumnega duhovnika, ki predstavlja papeža, kako spušča s slamico mehurčke iz mila pred navdušeno množico. Druga slika zopet predstavlja solnce, ki ga je biaznik narisal z lastno krvjo.
X V ljubimca streljala poročena žena. V mestu Amiensu v Franciji se je odigrala pretekle dni ljubavna zgodba, ki je izzvala številne komentarje. Klementina Morea:u, stara 30 let, poročena, je imela že dalje časa ljubavno razmerje s 271et-nim Jeanom Letupom. Zdi pa se, da ji ljubček j ni bil baš zvest in je zato postala nanj skrajno ljubosumna. Te dni, ko je šel njen mož v svojo tvornico, je Klementina sprejela svojega ljubimca v svojem stanovanju. Kaj se je dogajalo takrat med njima, ni znano. Vsekakor je nenadoma po-
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Praktičen človek.
V Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar naprej zakaj pošiljatev po povzetju stane 10 Din toč.
I
Naročila naslovite takole:
LEKARNAR EUGEN V. FELLER
0TUBICA SONJA, Elsatrg 360, Hrvatska
čil strel in nezvesti ljubimec se je zgrudil hudo ranjen na tla. Nekaj minut pozneje sta ga že dve služkinji Klementine odnesli iz hiše in položili v avto. Klementina se ie sama vsedla za volan in oddrvela z največjo naglico proti bolnici. Tu je oddala svojega ljubimca, ki je imel kroglo v trebuhu. Med tem pa je za stvar zvedela tudi že| policija, ki je Klementino aretirala. Svoje dejanje je ženska storila iz ljubosumnosti
X Umobolnik si domišljuje, da je poljski kralj. Pred varšavskim sodiščem se vrši zanimiva razprava. V Varšavi živi namreč umobolnik, ki si domišljuje, da je poljski kralj Sigmund IV. Mož je popolnoma nenevaren in piše samo pro-. glase in naredbe ter jih razpošilja raznim uredništvom in uradom. V Varšavi izhaja celo majhen monarhističen časopis. Kralj Sigmund IV. je napisal proglas in ga osebno odnesel v uredništvo tega monarhističnega Usta. Ko je urednik videl podpis Sigmund IV., je dejal: «S takimi neumnostmi samo škodujete monarhističnemu gibanju.« Kralj Sigmund pa je bil zaradi siro.vosti urednika užaljen in je odgovoril kakor pristoja kralju, kadar odgovarja podaniku. Skregal se je z urednikom, ki mu je primazal nekaj zaušnic. Zdravnik je umobolniku napravil zdravniško spričevalo, na podlagi katerega je Sigmund IV. zahteval od republikanskega sodišča v Varšavi, da neposlušnega urednika kaznuje. Urednik bo naj-brže kaznovan, toda le zaradi zaušnic in ne morda zaradi razžaljenja "veličanstva. Umobotnega možaka naj bi spravili raje na varno, da ne bi strašil okrog in begal praznoverne ljudi.
Vera: «Kaj, Vi hočete poročiti svojo kuharicog ki Vam je že tohko pokradla?«
Branko: «To je edino sredstvo, da pridem zopet do svojega denarja...* Past.
:«Mirica, Vi ste sladki kakor mačka.»
<(0, Vi, priliznjenec!»
<In prav tako pretkani.. .>
Pretkani sinko.
Sinko (ki je prinesel domov slabo šolsko izpričevalo): cAtek, ali se znaš podpisati z zaprtimi očmi?>
Oče: «No, seveda, sinko.>
Sinko: <Potem pa zamiži in se podpiši na ta papirl>
Pijanec.
<Če si pijan, se obnašaš kakor otrok.>
«Kakor otrok? No, saj to je moja pomlaje-valna metoda...»
Za njo mu ne gre.	\
Zena: <Kaj bi napravil, če bi ti jaz. ušla z našim avtomobilom ?>
Mož: cNovega bi si kupil...>
Bodite p-e vidni!
A.:	«Jaz sem prišel do svoje žene na poseben, način. Zadel sem jo s svojim avtomobilom in potem sva se poročil a.>	j
B.:	<Če bi to moral storiti vsak avtomobilist,-bi se ljudje mnogo previdneje vozili.. •>
Sotrpina.
Zena: »Nesramnik, šele ob šestih zjutraj pri-Iezeš domov! Vso noč nisem zatisnila očesa 1».
Mož: «Tudi"jaz nisem spal.»
Kaj ji manjka.
Gospodična je pred Miklavžem zašla v trgovino in gledala razstavljene Miklavževe dobrota. Pa se ji je pridružil trgovec: «Kaj Vam še manjka za Miklavža ?>
Gospodična: <TX-narja, gospodb
Slab kvartopirec.
Kvartopirka (sosedu kvartopircu): <Moj- moi strašno slabo igra. Kajne?>
Sosed: <Saj tudi nima interesa na tem, da bf dobil, ker mora ves denar izročiti Vam...» (
Ni bil stric.	%
Jaka: cMislim, da sem na Silvestrovo videl Vašega strica.>
Julka: cAli je bil pijan ali trezen?»
Jaka: <Trezen.>
Julka: <No, potem pa ni bil moj stiic.i
t
Ni še gori.
V Londonu je umrl mož, ki je v neki tamkajšnji verski sekti zavzemal prav odlično mesto. Imenoval se je George. Njegova žena je na hišna vrata nabila napis: cGeorge danes ob 11. uri odpotoval v nebo.>
Neki hudomušnih pa je pripisal: <Popoldne ob 6. uri George še ni prispel. Sv. Peter je v -skrbeh.>
Vlomilski mojster.
r Sodnik: <Vi ste torej izvršili vlom in priznavate svoj zločin? Povejte mi samo, k<iko ste ga 'mogli izvesti pri tolikih vratih in ključavnicah!* | Zločinec: cNima smisla, da bi Vam to raz-1 lagal, ker se vlonijlstva iz teh besed šo ne boste i naučil i. Za to je treba dolgotrajnega učenja in [prakse...»

liščem to dramo najtoplejc priporočamo. Igra pa je zanimiva tudi za štivo.
ŽENSKI VESTNIK
Štefanovo zadnje prerokovanje
Štefan je leto za letom prerokoval. Ločil se je od vseli ostalih prerokov v toliko, da je skušal pregledati skrivnosti bližnje bodočnosti na Silve-strovo. medtem ko je sicer prerokom navadno bolj važen sveti večer pred božičem. Leto za letom je hodil na visok hrib zunaj vasi, ki mu pravijo Bčzcev grič. Tam je opazoval nebesne strani iu iskal znamenj. Zjutraj na novega leta dan se jc potem ves trd od mraza vrnil na vas in povedal, kaj čaka srenjo v novem letu. Svoje skrivnosti je razodel samo izbranim in izvoljenim, navadno starejšim ljudem, medtem ko je mladež prezira!. Enkrat sem bil takega razodetja deležen celo jaz, ko sem capljal z očetom od desete maš:. Oče je srečal Štefana, pa ga je vprašal:
«No, kaj praviš, kako bo kaj letos?«
Štefan je zmajal z glavo.
«Nič dobrega ti ne morem povedati, Francelj.»
«Pa vendar ne bo nesreč?®
«Ne rečem —»
«Kako pa potein?»
«Vidiš, Francelj, tebi povem, pa znioli potlej zame včasih kak očeuaš, ko napoči čas.»
Oče ga jc debelo pogledal, a Štefan je čisto mirno pravil:
«Sv. Barbara jc bila nocoj vsa v ognju. Precej po polnoči je zažarel podružniški zvonik, še pred eno pa se je iztrgal iz njega plamen kakor goreč snop in se vzpel pod nebo. Groza me obide, pokleknem in molim, ogenj pa naravnost proti meni. Tik pred menoj izgine, pri fari pa sc oglasi zvon, ki vabi k jutranjici. Toliko časa sem klečal.®
«Čudno,» pravi moj oče, a mene obide groza.
«Sv. Barbara mi je prišla napovedat zadnjo uro,» nadaljuje Štefan in potem obmolkne. Z očetuin si še voščita srečno novo leto in kreneta potem vsak na svoj dom,-
•Po Treh kraljih je dopolnil Štefan svoje devetdeseto leto. Zjutraj jc bil Se pri maši, popoldne pa ga jc jel tresti niraz in kuhati vročina. Cez nekaj dni je bil med rajnimi.	I. A.
Kuhanje v sopari. Deni v kožico ali lonec, ki je za dva prsta širši in višji od modela, v katerem hočeš kuhati, toliko vode, da se, ako postaviš napolnjeni model v vodo, vidi še za dva prsta iz nje; vendar ne sme plavati, da ne pride pri kuhanju voda V model. Model in zunanjo posodo potem dobro pokrij in pokrov na zunanji posodi naj bo ovit še z mokrim prtičem. Kuha naj se počasi, n. pr. kuhi in pudingi kake pol do tri četrt ure. Med kuho ne odkrivaj kožice in tudi ne modela, da narasla jed ne upade. Dobro je, ako daš kuhati v pečico (ror), ker tu polagoma vre in ima tudi zgornjo vročino, tako da se kuha in obenem peče. Ako kuhaš v pečici, tedaj ne ovijaj pokrova s prtičem. Tudi pokriti s pokrovom ni neobhodno potreba, ker je v pečici že itak zaprta para. Paziti ze treba, da se voda ne usuši in da se jed od zgoraj ne osmodi. Ako se voda usuši, preden je jed pečena, jo nadomesti z vročo. Model s sirovo jedjo naj ue bo nikdar poln, posebno ne, kadar je lciih ali puding v njem. Manjka naj najmanj za dva prsta, ker jed zelo naraste. Pudingi so podobni kuhom; razločujejo se navadno v tem, da se za pudinge vzame več jajc in manj drugih dodatkov ter so zaradi tega precej fini in lahki. Kuhajo se v sopari. Narastki se pečejo navadno v isti skledi, v kateri se dado na mizo.
E 1133/27
10
PROSVETA
L £	Drama v pctili dejanjih. Spisala Al. in
V. Mrštifc. Poslovenil Fran Albrcclit. V Ljubljani. 1928. Založila I iskovna zadruga. Zbirka «Oder». 18. zvezek. 92 str. 18 Din. Kot 18. zv. zbirke «Oder» je Tiskovna zadruga kzdala za novo leto «Marišo», dramo znanih čeških pisateljev bratov A. in V. Mrštika. V tej pretresljivi igri, ki se še danes igra po vsem Češkem, od Narodnega gledališča v Pragi pa do zadnjega odra na deželi, sta znamenita dramatika postavila na oder mlado, zdravo, življenja polno moravsko dekle, ki se s strastno vztrajnostjo bori za pravico svojega srca, dokler končno tragično ne zaide v zločin. Dejanje v igri se vrSi v moravskl vasi: vaško /I- , :?je je naslikano z bujnimi sočnimi in resni n' barvami. Kmečki značaji so orisani življensko ist..,..j, notranja žgradba igre je vzorna, tako da je to delo ena najmočnejših, pristno ljudskih iger. Prevajalec je precej Obširni okvir igre deloma skrčil in naznaeil dejanje jlndi za manjše odre. Vsfcm našim podeželskim gleda-
Poslano.
Dopisniku «Kmetskega lista», št. 51.
Nekdo se zaletava v «Kmetskcm listu* v me-j ne in me sumniči, da sem jaz Komarov Mihalek, oziroma da je Komarov Mihalek bil nosilec 3. liste. Opozorjam dopisnika, naj svojo trditev dokaže. Ne razumem dopisnikovega zmerjanja s policajdemokratom. To je puhla budalost. Hvala Bogu, jaz nisem še nikoli imel opravka s kakšnim policajem, pač je pa nekdo drugi že občutil orožnike.
Dalje piše dopisnik, da sem baje nekje na Raz-lagovi palmi prilepil plakat s svojim strupenim žolčem. Naj dopisnik to dokaže! Morda je njegov žolč še strupenejši. Z njim kar naenkrat prelepi dva plakata! Kramp in motiko pustim njemu in po vrhu še «šaflo», ki jo ima menda že kupljeno.
Teh reči smo mi v Pczdaru pri naši precej zboljšani cesti manj potrebni. Pripomniti še moram, da se je dopisnik že pred volitvami 1. novembra izrazil, da bi bilo grdo, ako bi se kje po časopisih vlačili in zmerjali. Kdo je pa zdaj začel prvi uganjati te neumnosti? Toliko v odgovor in v svarilo. Ako se obdolževanje brez dokazov ne neha, bom prisiljen iskati zadoščenja na drug način.
Županec Franc, posestnik v Radoslavcih.
Dražbeni oklic.
Podpisano sodišče proda na javni prisilni dražbi:
1.)	dne 3. februarja 1928. ob pol 10. uri na licu mesta v Cankovi nepremičnine vi. št. 16, 18, 31, 56, polovica vi. št. 74, vi. št. 85, 101, 150, 175, 6/8, 205 in 228 k. o. Cankova, ki obstoje iz eno-nadstropne vile h. št. 22 v Cankovi, pritlične hiše Št. 41 v Cankovi, pripadajočih gospodarskih poslopij in večih vrtnih, poljskih, travniških in gozdnih parcel.
Cenilna vrednost s pritiklinami vred znaša 271.106 Din 87 p, najmanjši šx)nudek pa 180.742 dinarjev 09 par.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v 11 skupinah, končno pa vse skupaj.
2.)	dne 4. februarja 1928. ob 8. zjutraj na lic* mesta v Pucincih nepremičnine vi. št. 285, 375, 395, 394, 416, 431, 442, 492 in 496 k. o. Pucinci, ki obstoje iz:
a)	parne opekarne in žage z enonadstropno stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji;
b)	eksportne klavnice;
c)	večih poljskih parcel.
Cenilna vrednost znaša ad a} 613.333 Din 33 par, ad b) 65.150 Din. ad c) 27.682 Din 25 par, najmanjši ponudek pa ad a) 408.889 Din, ad b) 43.434 Din, ad c) 18.455 Din.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v označenih treh skupinah, končno pa se izkličejo vse nepremičnine skupaj.
Dražbeni pogoji in na nepremičnine. sc nanašajoče listine (zemljeknjižni izvlečki, cenilni zapisnik itd.) se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču tekom uradnih ur.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 30. decembra 1927.	18
r
Listnica uredništva
Bostanj. Oglas mora plačati brez izjeme vsakdo.
Žetale. Nekaj je bilo proti tiskovnemu zakonu.
Kože divjačine
plačujem najdražje. P. SEMKO; Ljubljana, Turjaški trg štev. 1. 268
Ženin In nevesta
šmarskega okraja, 15
ne pozabita, da se najceneje in najbolje nakupuje v stari trgovini
ED. ZUPPANZ-A v Pristavi
t
BOim NJI PLJUČIH!
Tisoil že ozdravljeni l
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smiti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom
prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal le 10.000 izvodov zastonj, zato pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov:
BEGRB FULSHER — Scriin-HsuhoJIn,
Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 881 17
j^daja za konzorcij .Domovine. Adolf Ribnika r.
'cejuje V1 a d. K a p u s.
Za Narodno tiskarno Pran Jezeršek.