BRUC 1960 Glasilo VI. akademskega plesa KPA Izšlo samo 13. februarja 1960 ob 23. uri 59 minut ^Dragi Toplo pozdravljeni osi, ki ste tukaj zbrani in ki ste prišli zato, da bi se zabavali, sprostili in se dobro počutili, če bomo to dosegli in tudi znali ohraniti te pridobitve do rane zore in tja do poznih jutranjih ur; bomo lahko zatrjevali, da je bilo namenu zadoščeno. Letošnji akademski ples je v svojih osnovnih značilnostih, prirejen v prekmurskem folklornem stilu. Ta folklorni stil lahko zasledimo že v sami dekoraciji in se vleče kakor rdeča nit skozi oso prireditev. Da bi ostali zvesti tej naši zamisli, smo vložili v pestri program tudi nekaj domačih ljudskih plesov in napevov, katerih na naših javnih zabavnih prireditvah te vrste že dolgo ni bilo zaslediti. Upam, da smo s tem vnesli o našo tradicionalno prireditev nekaj novega in osvežujočega — čeprav o bistvu prastarega — toda vendar zdravega, pristnega in ljudskega. gostje / Vsiljuje se nam, da je treba spregovoriti tudi nekaj o programu, ki je bil letos prirejen o domačem dialektu. To, da je bil program prirejen v dialektu, si ne smemo razlagati kot poudarjanje lokalizma, zasledovali smo le dosledno homogenost celotne prireditve. Tako pa je nehote izražena etnološka posebnost naše pokrajine, katero pa ima vsaka pokrajina kjer koli na svetu. Program brucovanja, ki smo ga pravkar videli je bil povsem izviren in v njem ni zaslediti niti trohice posnemanja ljubljanskih brucovanj. Bil je povsem plod prizadevanj prečastitega Zelenega carstva. Kako je ta program uspel, smo videli sami. Posebna radost nas preveva, da je pokrovitelj današnjega večera vzoren delovni kolektiv marljivih, delovnih ljudi. V pokroviteljstvu delovnega kolektiva CZP »Pomurski tisk« je za nas upodobljen simbol prizadevanj in uspehov oseh delov nja, nam je porok, da smo imeli pri iskanju pokroviteljstva srečno roko. Želimo si, da bodo postale naše vezi z delovnim kolektivom CZP »Pomurski tisk« še trdnejše ter njihovo pokroviteljstvo tradicionalno. Kljub vsej upornosti pa smo morali od prvotnih zamisli marsikje odstopiti. Naj navedemo samo en tak primer: S pevko RTV Ljubljana, Jelko Cvetežar imamo sklenjeno pogodbo: ko smo jo sklepali, ni bila predvidena v programu današnje TV oddaje RTV Ljubljana — TV promenadi. Prišlo je vmes nekaj nepredvidenega in nepričakovanega. V TV programu bi morala nastopiti znana pevka zabavnih melodij Majda Sepetova, ker pa se je le-ta predolgo zamudila na gostovanju v Sovjetski zvezi kot manekenka, je morala namesto slednje nastopiti naša pevka Jelka Cvetežar. Čutimo dolžnost, da prosimo za to neljubo nevšečnost naše goste, naj jo sprejmejo z razumevanjem. Poskušali smo najti nadomestilo, temu prizadevanju se ie pridružila tudi pevka sama, toda France Prešeren-Branko Semen &rucu Kdo zna butelki izpit’, ki na mizi tej sta! Kdo ve lenobo odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči prepisat vas vaje prešpricanih dni, prfoksom nikoli več prit' pred oči, se faksa izognit, da te ne omari! Kako bit' hočeš ti bajta in ti pretežko po krokanju nosit pokonc' je glavo! Stanu študentskega spomni se, pij brez strahu! Z današnjega bnuco vanja v hotelu »Zvezda«: Orkester BARANJA« med igranjem »Hiilmne starih krokarjev«. (TE- nih kolektivov in ‘vseh delovnih ljudi Pomurja. Delovni kolektiv, katerega poglavitna dejavnost je tisk, ki je temeljni in največji posredovalec človeške kulture in nenehni spremljevalec študenta ter vsega modernega življe LEFOTO) vsi pevci RTV Ljubljana nastopajo na TV promenadi. Pevci RTV Zagreb so pa imeli prav tako za današnji večer že vsi sklenjene pogodbe, pri najboljši volji nam torej tudi RTV Zagreb ni mogla pomagati. (Nadaljevanje na 2. strani) TO ŠTEVILKO POKLANJAJO STARI KROKARJI BRECOm") ^Dragi gostje! (Naidailjevanje s 1. strani) Ta teden je potekal za KPA . r> znamenju aktivnega zanimanja za domači kraj. P rol študentje iz Prekmurja, ki so prišli na semestralne počitnice iz Ljubljane, so odpoJovali o Mursko Soboto o začetku tega me seča. Spremenili so morali vsaj za tč čas sovje ljubljanske navade in de loma opustiti misel na študij. Vzporedno s pripravami na šesti akademski ples so posvetili tudi nekaj časa rekreativnemu športnemu udejstvovanju. V ponedeljek so naši košarkarji (bruci) sodelovali na kašarkar-skem turnirju n\a gimnaziji. V petek so se naši. v športnih dejavnostih zelo aktivni bruci, izživljali v odbojki na gimnaziji. Prav tako v ponedeljek so predstavniki kluba prisostvovali seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, na kateri so pozorno spremljali izčrpno diskusijo, ki te je razvila na seji pred sprejetjem letošnjega družbenega plana okraia. V sredo je bil sestanek KPA o Murski Soboti. Po sestanku smo si ogledali soboška industrijska podjetja. Prva je bila na vrsti Tovarna perila >Mu-ra«. Ogledali smo si ose oddelke tovarne. Naslednji naš obisk je bil namenjen industriji kovinske galanterije »Panonija«. Dokaj številni in v nad ose prisrčnem vzdušju smo si o spremstvu predsednika delavskega sveta Karla Frumena in vodje obrata ogledali ose podjetje. Menili smo se s predsednikom DS in člani delovnega kolektiva o vseh težavah, s katerimi se bori podjetje in o perspektivi podjetja. Po ogledu >Pano ni je« je bila na vrsti ngša najmodernejša in najbolj avtomatizirana tovarna — tovarna mlečnega prahu. V petek smo posredovali naše izkušnje pri študiju in o oseh težavah, ki so s tem o zvezi, soboškim srednješolcem o zadnjem letniku. Današnja prireditev ma j bi pomenila zaključek tega dokaj razgibanega tedna. Najboljše se počutimo pač doma, med našimi starimi znanci in starejšimi kolegi, ki so že diplomirali, pri dobri štajerski kapljici v veselem razpoloženju. Našim brucom, ki so uspešno prestali brucovski izpit pa želimo mnogo uspehov pri študiju in jim čestitamo. Prav vsem pa čestitamo za dobro razpoloženje, ki so ga ustvarili, z željo, da se prihodnje leto spet srečamo na VIL akademskem plesu. Preds. KPA IVAN KOROŠEC OBVESTILO Sporočamo vsem brucom, brocu-Ijam in starim bajtam, da se pričnejo redna predavanja namesto 7. marca 1. aprila. Predavanja so preložena zaradi močne epidemije ošpic. Vivat medicina! Peter Smola je nadebuden študent, iresan, zaljubljen edinole v Gi-no Lelo, prijetne zunanjosti, prikupnega značaja i*n sploh se je razvijal -v to, čemur pravijo stairejše gospe »dobra pairtija«. Peter Smola je bil absolvent in je stanovali skupaj z dvema kolegoma. Zadnje leto pred diplomo pa je hoteli prebdfr sam, da bi v miru končal svoj študij. Zatorej je sklenil, da si bo iponsikiad dirugje sobo. Le-do je po večmesečnem napornem iskanju, vlaganju prošenj, lovljenju »merodajnih zvez«, jezi, obupu, iraidostnem pričakovani j u, ra-- zočananjiih im drugih nevšečnosti končno našel. Sicer mu je požirala polovico štipendije, to je res, toda iimcl jo je! Soba- je billa prostorna, še kari lepo opremljena, gospodinja prijavna (morda celo preveč), raizgled je ipiel na' dvorišče, okrašenos kruljavim kostanjem. Peter je poskakoval od sreče, ko se je vselil in nazložid vsebino svojega edinega kovčka v omaro in na pisailho mizo. »Zdaj sem končno človek«, je v miilsliih vriskal in na vsa usta se je hvalil pred svojimi kolegi, kako lepo stanuje. Toda prezgodaj se je veselil, V sobi nad njim je ves dan. od zore do pozne noči tulil inadio. Možic, ki je stanoval nad njim, je takrat, ko je pred leti kupili radio, namavnal to peklensko pripravo na radio Ljub-Ijiama in na fortissimo in od takrat ni več obrnil gumba. Najsi je bil doma ali ne. radio je tulili in vseeno mu je bilo, ali tuli jazz, ali predpotopne vice, aili simfonijo« Pa to še ni vse! Tovariš, ki je imeti radio, je bil zelo družaben. Skoraj vsiak večer se je pri njem zbrala vesela druščina. Do desetih so še precej miro- JNajtiovejse! (Od našega specialnega dopisnika) Iti na Akademski ples ali ostati doma? To vprašanje se je innogokje ponovilo. Da se jih je večina odločila za to. nam je bila dokaz kmalu polna dvorana. Ob 19.30 uri je dvorana skoraj prazna. Še četrt ure in Miško Baranja da signal za začetek koncerta. Še nekaj minut. Pred vrati nastaja gneča. V avli je postavljeno veliko strašilo, ki pozdravlja goste. Od strahu onemogli gostje so si najprej opomogli z žganjem in likerjem. Dvorana je pravo čudo: po stenah vise stari »piskri«, kose, grablje in ostala kmečka »pomagala«. Ob 20.15 je nastal v dvorani grozen direndaj. Po približni oceni Zavoda za statistiko je navalilo v dvorano okrog 150 tisoč ljudi! Pri zadnji točki koncerta je zman jkalo luči, kar je udeležence šestega akademskega plesa prav prijetno presenetilo. To je izzvalo pravi ognjemet z vžigalicami, vžigalniki, svečami in baterijami. Ta nepozabljen prizor je trajal žal samo pet minut. Najboljšo so prižgali pri vhodni blagajni. Najbrž iz preventivnih razlogov je gorela ta sveča še nekaj minut. Za primer... Cb 21.10 je predsednik KPA pozdravil navzoče in navedel »mukotraj-ne« težave kluba pri organiziranju te velevažne prireditve. Za tem je pokrovitelj plesa, direktor ČZP »Pomurski tisk« Jože Viki pozval vse prisotne k prerivanju po taktu orkestra BARANJA. To točko dnevnega reda je pokrovitelj pričel z lastnim vzgledom in se zavrtel v taktu valčka »Bila je ena lušna noč«. Medtem ko to poročam, se je razpoloženje v dvorani dvignilo na najvišji nivo. PREDDIPLOMSKE ZDRAHE ljubno kvartali, nato se je pa ob spremljavi neumornega jaizza oglasila milogtena »Saj s’ Marička moja« iin »Moj očka ma« pa še druge popevčice. Ko je pozno v noči ob-molkniJ radio Ljubljana, so zavrteli na gramofonski plošči » Mein kleiner Gardeoffiizier , same sebe pa so gostje zlu vrteli v veselem ritmu. Da je billa nesreča še večja, so tisto edino ploščo — zakaj pri hiši jih več ni bilo — drgnilli nepretrgoma in ob njenih zvokih plesali vse, od valčka do vugija. Ko je jutranja zarja prebudila kostanj ali kar je že bilo na dvorišču, se je prebudil tudi radio Ljubljana dm začel z jutranjo telovadbo. In tako je’ šlo naprej. brez prestanka in upanja. Pa to še ni bilo vse! Pod opremljeno sobo pridnega študenta Petra Smole je .stanoval študent gtebe. Po 12, ce ne po 14 ur na dan je vadil izmenoma saksofon, harmoniko ali bdben. Sedemkrat na teden so sc zbrali pri njem somišljeniki, združili so sc v orkester in igrali neumorno do dveh, če ne do treh (kaiko nai bi Peter ob vsej tej zbeganosti vedel še za topno uro). Prvi teden je naš Peter stiskal zobe, drugi teden je potrkal v nadstropju zgoraj ‘in v »štuku« spodaj, pa je na obeh krajih slabo naletel. Niti ne miisdimo povedati, kaj so mu odvrnili. Tretji teden je vložil pritožbo na UZG (urad zoper glasbo), toda odbili so ga. Oni gospod nad njim da je tovariš direktor firme »EKSPO« (ekspertpolžev) in da je kulturno zaščiten, oni študent spodaj pa je ljudski talent in je kajpak tudli zaščiten. Cetrti teden se je Peter Smola preselil nazaj k svojima tovarišema. BRUC Stran 3 BRUCOVA^JSKA humoreska Vesela žaloigra 'V deževni avb dvorane, kjer se odvija brucovianje študentov pravne fakultete. Smo sredi gneče v avli, kjer so zaradi strahotnega nlavala oidlpovedlaJi visi predvideni varnostnih ukrepi. Plimia pa še zmeraij naraščaj, kajti število tistih, ki hi hoteli v dvorano, j|e vedno večje. Kakopak, danes prirejajo bruco-vamjia pravniki. Kateri študent ne piozmia slovesa teh 'bruca vam j ? Tragikomedija pa je potekala takole: štuident resnega liizgUledai se je pritožil, da mu vnalta stiskajo trebuh, ki je bil poln žlikrofov .im srdito pri-pommiil, da ga lahko odvedejo v pirvo norišnico, če se bo iše kdaj pojavil na prlalvniškem bnucovainju. Njegov antipod, majhen študent z otročjim »iksiinitom«, očividmo bruc, ki so ga tudi tiščala vrata, je rekel, da se ne počuti dobro in da mu naj vrnejo denar. Sedaj je šlo pa že zares. »De-nair nazaj 1«, se je maizieglo iiz nedoločene smeri. In mahoma se jih je našlo uakaij, ki so začeli 'izrekati tehtne misli o propadu pravniških hnucovanj, čeprav v to sami niso verjeli. Medtem je prišel do besede nekdo, ki j'e imel spravljamo eno nogo v sosedovem žepu, eno pa v prostorni torbi brhke sosede. Rekel je: »Dve vstopnici« in potegnili z rutinirano kretnjo iz žepa 4 stotake. J aiz sem pa držali v objemu nek konjiški nep v rdečem plašču. Toda nisem mu mogel 'videti v obraiz, ker so mii sosedje zazidali glavo na desno, ni jej pa na levo. Študentka spredaj, ki sii je zdlo prizadevala, nadeti dositojiamstvemo držo, je ozmerjala nekega študlento, ki je na glas pošiljal k vragu pravnike, ki so si iz-milsili.lii neumnost, da nobenemu študentu ne dovolijo vstopa brez indeksa, ko pa se lahko vsakemu zgodi, da ga prav ob taki priliki pozabi, doma. Kako točen je ta paragraf pired vrati v dvorano; noče prepoznati v človeku kolego, čeprav ga ta na vse načine skuša prepričati, da ga je lahko videli na fakulteti tam rim tam. Gneča je med tem časom dosegla svojo kulminacijo. Začeli smo vpiti, visi vprek in vsak je hotdl biti ori-ginailien. Nekateri so zmerjali kolege sipredla|j, ki so baje udobno pasli zijala in ustvarjali gnečo pred vhodom v dvorano, 'medtem ko smo mi zadaj napol slečeni iskali svoje roke in noge, da. bi jih ilmeflii spet na. vidiku. Nekateri so raizpravljaili o ne-umnioidii, zakaj ije sploh tireba prirejati take plese, drugi o ostri zimi, nekateri pa o pomanjkanju potrpljenja. Nekateri smo molče do^iOljevali, dia so nam sezuvali im spet obuvali čevlje in nam z maircilaimii umivali žepe. Ce ti kdo vtakne marci o v žep, se žep počasi mapollinii z deževnico in na vrh splavajo vse sikrite stvari (gardenobn.il liilstlki, krušne drobtinice, kostanjeve luščine rim Ijubavna pisma) im stečejo čez rob v drug žep. Talka je moč marelic. Konjski rep vea dlgov niiaitdgovdn PrijaKH pocenile gonilne mnce so sladko. To nam ožiolja žile srce jasni nam in oko. To otopi ose skrbi in o naših mošnjah up budi. » Komu najprej oeselo zdraoljico, bratje, c mo zapet? Bog vinsko nam deželo, bog živi dobro staro klet. Sode ose, kar jih je, prepolne žlahtne kapljice. /Zak bou tak bon... (Daj žeto po Kiležovon Petriči KerenpuhiD Nikdar je nej tak bilou k a je ne j kak bilou, pa tildi nigdar nede k a nan nikak nede. Kakli: kak bi bkou či ne bi nikak bilou, ne bi bilou nikak, niti tak kak je bilou. Ar je sigdasr bilou ka je nekak bilou, ka je bilou, a je nej, ka neje nikak bilou. Kajšteč kakštec je bilou, pači je tak bilou. kak je bilou tak je in itak bou bilou. Kak je tak je. tak je sigdar bilou, kak bou tak bou, a de že nekak kak bou! Preliiba zelenjuga! Pjosiš me, naj Ti par rviči napifen, s šteriini Ti naj ta-nač dan, .kak boš kem prvle kvartet za poSinek svoje te-tovne triijdavi, najti znan. Trn, moj dragi, je velko pitanje ino eto krnico je vnogo erešnji liijdi nej znalo pre-svejtiti. No, zato, ar ges ne-mam zadosta ca j ta, se t:i eto duhovno cimpranje glasiti ma, vu naslcduvajoči zapovi-dov spravlenji: Ete prvi: Ti j zna, ka sepo-sedi hamičija koroniije, zato se maš posojsili za nikoga driijgoga vo davaiti, kak si. Ete driijgi: Ce oprvim ne najdeš, viitpaj, ka tou bode, ob driigin. Etoga viiipanja naj ne odvrže zelenjava Tvojega srca. Ete treči: Drži se tak, ka d.osta pejnez ino automdbilom maš: či de pa vertinja ešče mloda, svojo diijšo taporačaj. Ete strti: Ce te zemejo kak domačoga škotniika, naj se ti v očaj oSinska liibezen svejti ino vratina dobrout bodi, ka tvoj mali na hudo cesto ne zablodi ino tebe sebov ne potegne. Ete >peti: Ci že maš kvartel čistoučo tejla ino Žitka drži ino vse škeri niicaj na te al-dov, ka de duogi tvoji dne-vov tekaj v tistoj iži. henjajitno Stara kuča Ti nek Potriicnjek hotel ven. Toda ni .sie mu posirečilo :m nci:č;ipno ko pihljajoč se jle vrniil v moj objem. V imiislilh sem ga povabil vedrit v mojo, hišo, pia me je zaničljivo (premeiril od kiaipc do prvega gumba^ ker naiprej ipač n.i šlo im v iniisliih rekel: »Pa kaj še!« Nek dirigiran iizsitrelek majhno raidi je ilzlkoheil rov med nogami im padel ven. Takemu se še posreči priti ven, odrasli in oženjeni ipia smo niiorallii ipotr.pežljivo čakati, da se bo zmotmaj ziačel ples im s 'tem gneča v avli zredčila ... ^Zdravljica Pri Prešernu porojeno, za — K ra — kra« prikrojeno im zia »Bruca« i