285. številka. Trst v petek dne 11. decembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja, vsak dan tu ii ob nedt-ljah in praznikih ob •">. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamezne »tewMk. a^ariiah v Tr-tu in okolici. Ljubljani, (jrorici, Ce: K' M ;»iru. < Viovcu. T'lriji. "t Petru. Sežani, >.ai»režini. Noveumiestu itd. Oglase in naročbe -prejema uprava lista •lica Molrti piccolo stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Ow l4- Kotink na vr-to {K-tit; poslanice, osmrtnice, avue zahvale in domaći oglasi po jK>godbu ----------TELEFON »tt. s;u. Siino Glasilo političnega društva ..Edinost ' za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 icrcn. 3 mesece 6 kron* Na naročbe brez doposlane naročnine sj jpiava ne ozira-Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost"4 v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Državni zbor. Brzojavno poročilo. ■ L)! NAJ 10. — Zbornic* poslancev. — Po precitan u došiih spisov, ki je trajalo eno s:r , je zt o n:ea nadaljevala razpravo o nuj-d li pceulogili glede spremembe ustave. Me i došliiai si sle dve interpelaciji p - . S:>.n- >ii m tov. ; prva na naučnega mm -«tra gUde oproščenja poštnine župnijskih uradu h dop sot', druga na uiinisterakega pre ise inita ankor voditelja pravosodnega mi-m:sterstva giede vedenja v jezikovnem vpra-narjju deželnoaodnega svetnika v Rovinja, Deve**- vi; nadal e ;nterp«-lacija prsi. Mazo-rsue n tov. na mnisteratfega predsednika k a K o r voditelja pravosodnega rai se stranke sporazumele v avriio trajntiri urejenja države in parlamenta. Govornik je v velikih poi^zah risal načrt nove ustave, urejenja jezikovnih vprašanj in volilne pravice ter je zahteval, naj bi vlada, v slučaju, da bi njegov predlog ne bil vspre-jet, o zopetnej otvoritvi državnega zbora predložila istemu ni rodnost ni zakon in volilno reformo in naj bi zahtevala, da se ti predlogi reš jo v gotovem roku. Ako bi pa parlament tega ne hoiel storiti, naj bi vlada zbornico razpus.ila ter razpisala nove volitve na pod-agi novega, octrovranega volilnega reda. — (Od bravauje od strani njegovih somišljenikov.) P osi. Klienbogen je v utemeljevanju nujnosti svojega predloga izvajal, da narodna stremljenja Čehov na jedni in Nemcev na drugi strani težijo po raznarodovanju drug h jez kovnih manjšin. Socijalisti pa zahtevajo narodno avtonomijo ter jednako pravico in svobodo za vse narode. V ta namen ustanovil naj bi se osrednji zastop za varovanje skupnih interesDv vseh narodov ter okrožna ustava in narodna ministerstva za posamezne narode. Piedpogoj za to bi bilo uvedenje splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice. L« uvedenje take volilne pravice — ne pa sprememba zborničnega poslovnika, ki bi obstoječa z;a le uvekovečila — bi moglo rediti Avstrijo. (Odobravanje od strani S3ci-jainih demokratov). V nadaljevanju razprave je poslanec R<»mančuk odtegnil svoj nujni predlog, posl. Kllenbogen pa je svoj predlog spremenil tako, da naj zbornica izvoli odsek 36 členov, kateri ima izdelati načrt ustave na podlagi splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice ter narodne avtonomije. PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. V. (69) Dvojno snidenje. Dalje ni govorila ; pedala je očetu darila, i i jih je bila odločila za njegovo rodbino. Vsied b< nih dogodkov že privajen do-caj svobodnim nazorom glede plena, je vspre jel generai od hčerke ponuđena mu darila in ugajala mu je m sel, da je pariški kapitan pod uplivom tako čiste, tako vzvišene duše. Kakor je bila Helenina, v boju proti Španiji jstal poštenjak. Njegova strast do junakov ga je pridobila. Meneči, da bi bilo smešno, ako bi se delal čmerikavega. je krepko stisnil guearjevo roko in poljubil Heleno, jedino nčerko, s tisto skrenostjo, ki je lastna voja £om. In solza mu je padla na ta obraz, čegar ponos in možati izraz ga je malokedaj Tekom razprave izjavil je posl. Dziedu-s/.vcki, da bo poljski lilub glasoval proti vsem nujnim predlogom, katerim je namen zaustavljati parlamentarno delovanje in je v imenu svojega kluba pozival vlado in zbornično predsedništvo, naj bi j»o zopetnem sestanku državnega zbora, ki naj bi ee vršil takoj po zaključku delegacij, zastavila ves svoj upljiv v to, da bi prišla do veljave želja pretežne zlxraične veČiue glede razprave o spremembi zborničnega poslovnika. Posl. Baxa in Chcc priporočala sta ►spremembo ustave v čisto federalističnem smislu brez osrednjega parlamenta. Zbornica je od&ionila predloga prosi. Forta in Ellen-bogeea. Prihodnja seja naznani se pismeno. Jz ogrske zbornice. Brzojavno poročilo, i BUDIMPEŠTA 10. V današojej seji poslanske zbornice bila sta navzoča le dva poslanca K osuto ve stranke. Zapisnik zadnje seje bil je prečitan in overovljen. Na to je zbornica prešia na dnevni red, t. j. k nadaljevanju razprave o rekrutni predlogi. Posl. I gron je izjavil, da Ogrska potrebuje vojsko ne le v svojo obrambo, marveč tudi v razvoj svojega narodnega državnega življenja. Vsaka država mora k temu stremiti in tudi Ogrska ima to pravo. Upraša-nje madjar^kega povelj ne ga jezika je od 1. 1867. smatrati pendentnim in se tej pravici nikdar ni oporekalo, marveč se je to vprašanje le puščalo odprto. Govornik se je potem bavil z armadnim poveljem, izdanem v Uhlopvh, katero povelje da je vojsko postavilo v nasprotje z odrsko državo ter je pov-darjfil važnost ogrskega ministra a latere, kateri mora pri vladarju uplivati na korist Ogrski in ćegar mesto se je zadnje čase smatralo le kakor postransko opravilo. Madjar-sk: element da je izključen od avstrijskega dvora. Med krilnimi pobočniki kralja da ni nol>«nega Madjara. Govornik je trdil, da je upljiv skupnih in avstrijskih ministrov na ogrske zadeve naravnost na sramoto Ogrskej. Ugron je slednjič utemeljeval svojo nezaupanje do minister-»kega predsednika grofa Tisze, v čegar projrramu da ne vidi nikakega napredka in načrta. Posl. Ugron stavil je predlog, naj zbornica ne glasuje za vojno predlogo, dokler je provzročitelj chlopiskega armadaega povelja še vedno v armadni službi. Grof Tisza je povdarjal, da je kralj o prvi priložnosti, ki se mu je ponudila, rasprši 1 vse pomisleke, ki so navstali proti omenjenemu armadnemu povelju. Vladanje sedanjega (grškega kralja je od leta 1868. poučljiv in sijajen dokaz o njegovem spošto* vanju zakona in ustave. (Pohvala na desnici.) Ni ga niti enega čina krone, ki bi dal — I | ——M——^^ vzradostil. Močno ginjen mu je podal mornar otroke, da jih olagoslovi. KoneČno so si z dolgim pogledom, polnim ganotja, rekli zadnji z Bogom. »Bodite vedno srečni!« je zaklical ded, hiteči na krov. Na morju je čakal generala izreden prizor. Izročen plamenu se je žaril »Sveti Ferdinand« podobno velikanskemu ognju goreče slame. Mornarji, baveči se z utapljanjem španskega brika, so opazili, da je imel na krovu tovor ruma in likeija, česar pa je imel »Otelo« v izobilju, ter se radovali ob zsžiganju velike bovle punča na planem morju. To je bilo odpustljivo razvedrilo za ljudi, katere enoličnost morja pripravlja do tega, da pograbljajo po vsaki priliki, da oživljajo evoje življenje. Stopsjoči po briku s šesterimi krepkimi mornarji navzdol v čoln »Svetega Ferdinanda«, je delil general nehote svojo pažnjo mej gorečim »Svetim Ferdinandom« in svojo, La gusarja oprto hčerko, ki je stala na zadnjem koncu ladije. Ko je vpričo toliko spominov zrl na Helenino belo krilo, lahno mahajoče, podobno jednemu jadru več ; ko je razločeval na povod, da bi se jo moglo spominjati na prisego. Kdor pa vkljub temu krono spominja na prisego, dela to le radi stremljenja po popularnosti. Ministerski predsednik da bo vedno nevstrašno nastopal proti nedo-tojoim insinuacijam proti kroni. (Mejklici na levici.) ^ Ministerski predsednik se je na to bavil s cesarskim ročnim pismom, ki je sledilo armadnemu povelju in je izjavil, da je on (ministerski predsednik) dotično ročno pismo na popotnoma ustaven način priobčil zbornici, in da je naravno, da kralj ni mogel odobravati teženj po preobratu v vojski. Med gotovimi težnjami naroda in tolmačenjem krone, pojavile so se razlike, ki so imele v sebi kali krize, podobni oni iz leta 1867. Tudi takrat bila je patrijotična dolžnost vseh, ki so hoteli deželo obvarovati pretresu-joče krize, odpraviti nevarnost nesporazum-ljenja in razliko o mišljenju med krono in narodom. V tem, da je kralj poslušal mnenje avstrijskega ministerskega predsednika iu even-tuvelno tudi skupnega ministra ne *ridi grof Tisza nič nenavadnega (Oporekanje.), ker je naravno, da je vladar dal tudi svojim avstrijskim svetovalcem priliko izraziti svoje mnenje, ko se je šlo za njih stvari. Ogrska : bi se mogla čutiti zadeto še le tedaj, ako bi se bilo mnenje ogrskih svetovalcev podredilo kakej tu ej volji. Kakor Ugron želi tudi ministerski predsednik boj za načela, ali boj in obetrukcija niBta nikakor identična ' pojma. Ministerski predsednik grajal je na to obstrukcijo, ki deželi provzroča še večjo moralno nego materijalno škodo. Nadalje je govornik zavračal očitanje, da je njegova stranka brez načel; ako sedaj ne more pokazati vepehov, kriva je tega ob-atrukcija. Slednjič je govornik poživljal obstrukcijo, naj zaprične tak boj, ki bo povape-ševal blagostanje dežele. Posl. Ugron je odgovarjal, da on ni govoril o osebi kralja. On priznava lepe vladarjeve lastnosti, vendar se čuti upravičenega, da kritizira njegova dejaaja ! Gospodarskega propadanja dežele da ni kriva obstrukcija, ki traja še-le eno leto, med tem ko traja gospodarska stagnacija že več let. Ko sta na dolgo govorila Lengvel in Szluha bila je razprava prekinjena. Prihodnja seja bo jutri. __ Nemški državni zbor. (Brzojavno poročilo. BKROLIN 10 Državni zbor je v današnji seji nadaljeval proračunsko razpravo. Socjalni demokrat Bebel je menil, da mora financijelni položaj vzbujati najresnejše pomisleke in se je izjavil proti predlogi glede re-fjrme državnih financ. Govornik je kazal na pomanjkljivosti načrtov glede pomnoienja ——T-—— | | oceanu to lepo, veliko postavo, dovolj veličastno, da gospoduje vsemu, celo morju : je pozabil z vojaško neskrbnostjo, da se je vozil preko groba hrabrega Gomeza. Nad njim je plul velikanski steber dima, kakor rjav oblak, in tupatam so skozi njega prodirajoči solnčni žarki tvorili nekam poetičen blišč. Bilo je to drugo nebo, mračen dom, . pod katerim so žareli lestenci, in nad katerim se je vspenjal nespremenljivi, sinji lirmament, ki se je videl tisočkrat lepši vsled tega begočega nasprot-stva. Najrazličnejše barve dima, ki je bil zdaj rmen in svetel, rdeč in črn, so se megleno zlivale in pokrivale prasketajoče, pokajočo in ječečo ladijo. Začenši v vrvju, je plamen sikal in se širil po ladiji, kakor leti vstaja po mestnih ulicah. Rum je povzročil plav, nemirno skakljajoč plamen, kakor da t& iskreči se liker premika morski duh, kakor da džakova roka na kaki orgiji meša veselo goreči punšov plamen. A solnce je s svojo močnejšo svetlobo, zavistno na smeli žar, dajalo komaj ' videti v svojih žarkih barvo tega požara. Bilo je kakor mreža, kakor plapolajoča tanj-' čica sredi ognjene reke. Da odpljuje, je vojske in mornarice in je menil, da si ni-kakih nad za ugodne trgovinske pogodbe. Tudi socijalno-politična zakonodaja, da je zelo pomanjkljiva. Državni kancelar grof Biilow zavračal je posl. Bebels proti organizaciji vojske in je izjavil, da vlade zveznih držav vestno skrbijo za to, da bi se popolnoma odpravilo grdo ravnanje z vojaki. On da bo najikrb-nejse gojil prijateljske razmere med Nemčijo in Rusijo. Zvezna vlada vs traja v želi i, da bi Nemčija čim prej mogla skleniti ugodne pogodbe in se trudi, da bi vedno bolj varovala pravice delavcev. Socijalni demokratje nimajo povoda pritoževati se proti terorizmu. Ali mesto neprestanega kritiziranja naj bi socijalni demokratje raje povedali kaj mislijo postaviti na i mesto obstoječega. Državni kancelar je slednjič izjavil, da i bo znal varovati obstoječi red in njegove temelje. Vsi poskusi, da bi na mesto »akoni-j tega razvoja naBtopila revolucija, se gotovo razbijejo na zdravem razumu nemškega naroda. (Živahna pohvala). Prihodnja »9;a bo v petek. __———^——^^ Brzojavne vesti. Sprememba na dež. vlfrjera sodišču r k rakovu. DUNAJ 1U. Današnja »\Viener Ztg.« priobčuje umirovljenje predsednika dež. vi«, sodišča v Krnkovu, Czvazczana tsr istočasno imenovanje ministcrijalnega svetnika v pravosodnem ministerstvu \Y Mtholda Hausuerja njegovim naslednikom. Pripoznanje panamske republike. DUNAJ 10. Glasom vesti v »Fremden-blattu« je avstro ogrska vlada pripoznala novo republiko Panama. KODANJ 10. Kralj je pripoznal republiko Panama kakor samostojno državo. Tirolski poslauei za zgradbo vlutneh-gauske železnice. DUNAJ 10. Zborovanje tirolskih aom-ških italijanskih poslancev je soglasno vspre-jelo predlog posl. '.Grabmevrja, glasom katerega zahtevajo tirolski poslanci od vlade zgradbo vintachgauske železnice. Deputacija set-tavljena iz poslancev Malfattija, KatUteina in Grabmevrja bila je danes o tej zadevi pri železničnem ministru ter pri ministerskem predsedniku, kateri je nasproti deputaciji izjavil, da bo vlada vpoštevala želje tirolske. Konflikt med Kolumbijo iu Zjediuje-uimi državami. \VASHINGTON 10. Šef generalnega štaba Young je dovolil objaviti, da je vojni departement pripravljen odposlati v Sratkeru vojaške Čete k panamski ožini in sicer takoj, čim bo to zahtevala politika mornaričuega departementa, katerej je namen preprečiti kak uporabil »Ocdo« ono malce vetra, ki ga je mogel ujeti v svoji novi smeri, in se je zibal zdaj na to, zdaj na ono ttran, podoben papirnatemu zmaju omahujočemu v zraku. Lepi brik je jadral proti jugu in ee je zdaj skrival generalovim očem, če je zgineval za valovjem, metajočim fantastične sence na vodovje, zdaj pojavljal gracijozno dvigajoč se in begoč. Vsakokrat, kadar je Helena mogla videti očeta, je mahala z robcem, da ga še enkrat pozdravi. »Sveti Ferdinand« se je kmalu potopil, provzročivši velikansk vrtinec, katerega je ocean hitro zopet ugladil. Na to ni od vsega prizora preostalo druzega, nego omahljiv oblaček v vetru. »Otelo« je bil že daleč; čoln se je bližal kopnemu in oblak se ja vrival mej slabotno ladijco in brik. V zadnje je videl general hčerko skozi poklino valeČega se dima. Proroška prikazen ! Beli robec in obleka sta se pojavila jedina na temnem ozadju. Mej zelenim vodovjem in sinjim nebom ni bilo več videti brika. Helena je bila samo še neznatna točka, nežna, dra-žestna črtica, angelj v nebesih, misel, spomin. ^Pride še.) konflikt. KoLiaJ/jske čete nahajajo se v večjej oddalji od točk panamske ožine, kjer je verojeten boj s panamskimi četami. Tukaj se »odi, da kolumbijske čete brez nadaljnjih povelj iz Bogote ne prekoračijo panamske meje. Potovanje španjskega kralja. MADRID 10. Kralj je odpotoval v Lizano in mu je o odhodu nnrod prirejal prisrčne ovacije. Z občnega in javnega zbora političnega društva »Edinost« dne 8. decembra ltH):{ pri sv. Ivanu. Popravek. Gosp. prof. Matko Mandić nas prosi, naj besedilo včeraj objavljenega govora njegovega popravimo v zmislu, da on ni hotel reči, da je sedanji redarstveni ravnatelj rekel nekoč, da Slovenci sleherni shod zaključujejo t, vsklikom »Živela Avstrija« ; marveč je hotel povdariti, da sedanji redarstveni rav-■atelj dobro ve kako so Slovenci vaaki shod zaključili z rečenim vsklikom. Dve interpelaciji. Po prečitanju tajnikovega toli kritično zasleduje delovanje društvenega odbora. Namen društvu je, da čuva javne koristi: zato pa je javnosti v dolžnost, da podpira društvo vsaj v toliko, da mu pomaga pokriti neizogibne troške s tem, da je, kdor le more, člen istemu, ki tudi točno vrši svojo dolžnost. Dva pozdrava. Predsednik je prečital pismo g. državnega poslanca Vek. Spin čiča, v katerem se isti opravičuje, da ni mogel priti na shod, pozdravlja zborovalce in želi shodil najlepši vspeh. Na to je sporočil predsednik pozdrave društvenega podpredsednika g. O. R y b 4 f a, ki je odsoten od Trsta radi nekega rodbinskega dogodka. Na oba pozdrava so se zborovale! odzvali burnimi živio-klici. Glasovi z: Goriškega. v. Dvojna mera države pa se kaže posebno tudi v sledečem postopanju. Ko je šlo za nekdaj p°v'šanje plač državnih uradnikov raznih strok, šlo je drugače in hitreje iz pod rok. Državni uradniki se imajo zahvaliti na zboljšanju ne le naklonjenosti državnega zbora, poročila je ti je radodarno in dobrovoljno pomagal, am-stavil zl>orovalec B i Č e k dve vprašanji do pat tudi svojim predstojnikom, ki so storili odstopajočega odbora. Govoraik se je sporni- primernih korakov, da je zakonski načrt za aja! resolucije, vsprejete na velikem shodu nagrtom prihajal pred državno zbornico. }»ri sv. Jakobu, prirejenem radi našega iol- Min sterstva bo tekmovala med seboj, katero •kega vprašan a, s katero resolucijo je bilo ^ prvo in bolje preskrbelo svoje uradnike, naloženo odboru, naj se. če že v Avstriji ni Jj8 naučno ministerstvo je spalo in spi spanje dobit pravici pom.jči, obrne eventuvelno pravičnega glede ljudskega šolstva. Ono je tudi d- • petrograjskega slovanskega dobro- pustilo skrb za ta stan — starim rimskim tvornega društva. Interpeliral je torej dru- logovom (t. j. deželnim zborom) in vrabcem. *!veni odbor in proei! pojasnila, da-li se je \ ne ie ministerstvo za nauk in bogo- a kako za dovolj do temu sklepu. častje. marveč tudi deželni šolski sveti se ne Pre isednik M a n d i v je odgovoril na brigajo za pereče vprašanje. Napaka je. da aratko. da je narav stvari, o kateri povpra- je av8tr)jsfca ustava prepustila vodstvo ljud-•uje g. Kiček, taka, da ne more dati jav- sfeee,a ftolgtva (in deloma tudi srednjega) pred-nega odgovora. stojnikom političnih vlad v posamičnih po- Isti zborovalec je stavil nadalje do od- krajinah. C. kr. namestniki so tudi predsedniki -topajočt ci odbora vprašanje, kako more isti dežeinih šolskih svetov, ki poznajo učitelja le opravičiti svoje p »stopanje v III. okraju po- takrat, kadar ga je treba — šikanirati. Kaj vodem zadnjih občinskih vol tev. To da je je n}.m mari bedno učiteljstvo? Saj oni »u terorizem, nedovoljen pritisk od strani ne ve(j0, 9e to pravi, ako si zanemarjen v odL ra bu škodo radikalnega mišljenja. (Mr- gmotnem obziru ! mra^je med pos ušalcih . Pred nedavnim je šla deputacija dežel- Predse laik Mandic: Na to vprašanje nega učiteljskega društva v Trst pred c. k. sr. B "e^a ao dali odgovor že volilci na dan nameatI1ika, od katerega si je že poprej izvolitve, ko so z ogromno večino izvolili kan- j)roBjia avdijenco. Ali ve svet, kako je bil ; data, p-eiiloženega od našega političnega efcscelenca grof G» e*s vsprejel tisto deputa- bliža svojemu koncu doba Koerberjevega nesrečnega vladanja, ki je donesla tako razsulo v politično življenje, kakoršnega ni videla ta država še nikdar. Obnovljenje trgovinske pogodbe me) ^vstro-Ogrsko in Italije. »Gazzetta del Popolo« piše, da ni pričakovati, da bi do 1. januvarja, s katerim dnem poteče sedanja trgovinska pogodba, zagotovilo nadaljevanje gospodarskega miru in normalnih gospodarskih odnošajev med Avstro Ogrsko in Italijo. Italijanski posredovalci da imajo sicer naj boljo voljo, ali ravno zato obdoliujejo Avstro-Ogrsko, da se je prenaglila z odpovedjo trgovinske pogodbe. Tudi sedanji politični odnošaji med obema državama niso najugodneji in ne povspešujejo gospodarskih pogajanj. »Neue Freie Presse« beleži te izjave italijanskega lista in priznava, da je to, kar pravi opravičeno, izvzemši pripombo o političnih odnošajih. Po takem ne pripisuje dunajski list nobene važnosti sedanjim Avstriji sovražnim manifestacijam po Italiji. A ker so zveze tega lista z visokimi vladnimi krogi notorične, je opravičeno domnevanje, da mislijo naši visoki krogi ozirom na dogodke v Italiji še nadalje posnemati tiča noja in vna-njo politiko države voditi — z glavo v pesku. Sicer pa meni »Neue Freie Presse«, da tudi do gospodarske, to je carinarake vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko ne pride. Oe ne bo drugega izhoda, si hočejo pomagati za sedaj s tem, da podaljšajo sedanjo trgovinsko pogodbo, ali brez glasovite vinske klavzule. društva. Živahna pohvala). Zborovalec Bi če k: Da, pod pritiskom ! Predsednik Mladic: O takih odločnih ;n značajnih voldcih, kakoršni so sveto-ivan-ki ni misliti, da bi se umikali pred pritiskom kogar si bodi (Aplavz). Zbormvaleč Šaher teden svetoivanskih prvakov- se je začudil, s kako pravico se zbor,»\ alec H ček vtika v stvar, ki se tiče •vetoivanskih volilcev?! (Burno pritrjevanje). Zbor. Biča k: Bom tudi jaz morda skoro svetoivanski volilec. Zbor. > a h e r : Če je me iil g. Biček, da ima tudi on pravico do besede, naj bi ae bil cirlasil. ko je bil čas za to in na pra- cijo? Gospoda g'ofii ni bilo doma — pak mirna Bo?na! In prosilcem je bilo pomagano ! Ali mord-t ne...?! Pred tedni je bila v Gorici okrajna učiteljska konferencija. Vsak učitelj — pravijo — ima pravico, da Btavi »posamične predloge«. Te »pravice« se je hotelo poslužiti več tovarišev, ki so tudi pravočasno naznanili predlog glede gmotnega stanja. Iz Trsta pa je prišel migljaj, da se isti predlogi niti v razpravo ne smejo vzeti. In res: niso se vzeli! Izpustili so jih kar jednostavno ! Niti črhniti ni smelo (svobodno?) učiteljstvo o svojem gmotnem položaju Svobodno in milostno pa mu je bilo dopuščeno, da je klicalo »živijo« in »slava« ter pelo himno . . . vem mestu. Saj mora vedeti, kje se shajajo ob -edoi uri plodne skoro tešče. in o evetoivansfci narodnjaki povedal svoje mnenje Odobravanje.) Poročilo blagajnika. Ker je društveni blagajnik, fam naj bi bil pravem času. gospod dr. Ali niso to krasne razmere t! 0 položaju v Avstriji. Kakor smo rekli včeraj : nič ne bo J . Cer ne, od šel iz Trsta, je mesto njega Predvčerajšnjim je zbornica poslancev začela prečita poročilo g. dr. B r n Č i c, ki je pri- razpravo o nujnem predlogu češkega poslanca d« ia s'.emu nekoliko resnega opomina. Mi K o r t a za temeljito spremembo avstrijske .mam<> — je menil — precej členov, ali ustave na tederalistični podlagi. To pa po- mnCL' kater: mej njimi je samo na papirju, menja toliko, kolikor da je predlog poslanca ter ne vi> avoje dol/ncrri. Celo imovitih Schraftia za reformo poslovnega reda — te i j vi ti e, ki ne plačujejo Ujcnc udn ne. Ie čudotvorne medicine, od katere so optimisti zna" ao e, da e ravno tned zanikerneži naj- pričakovali ozdravljenje parlamenta — romal vee sUvl h Kritikov, k niso nikdar zado- v prašne fascikle zborničnega arhiva. Veče voljni z delovanjem društva, katenm odbor stranke, kakor poljsko kolo, če^ki klub, klub nikdar »1 dovolj delaven in zahtevajo isti od centruma in tudi eksekutivni odbor nemških nje?4. da bi čudeie delal. Ali v političnih strani, so se sicer izjavile pripravljenimi, da >orba ni čudežev, brez potrebnih sredstev zapostavijo svoje nujne predloge na korist Dogodki na skrajnem Vrtoku izgubljajo boli in bolj svoj grozilen značaj. Vse vesti — bodi da prihajajo iz Petro -grada, bodi iz Pekinga, bodi iz Tokio — govore, da je skoro pričakovati sporazum-ljenja toliko med Rusijo in Kitajem, kolikor med Rusijo in Japonsko. Spravljivosti Japoncev, navstali po toliki vojevitosti, je vzrok zelo naraven. Japonci so računali na eni strani na sovražnosti med Kitajem in Ruaijo, na drugi strani na pomoč starih tekmecev Rusije: Angležev in Amerikanov. Ali Japonci so se zaračunali na obe strani- Kitaj se je premislil, vide, da bi vojna z Rus jo utegnila postati sila nevarna stvar za Kitaj in se je odiočil, da fe na lepem dogovori z Rusijo glede mandžurskega vprašanja. Tako se je porušila ena predpostava, na katero so računali Japonci. Pa tudi, kar se tiče angležke in ameriške pomoči, so se izjalovili japonski računi. Angležem bi že prihajalo v prilog, ako bi hotel kdo hoditi zanje po kostanj v ogenj v njihovem nasprot-stvu do Rusije. Angležem ni bila še nikdar navada, da bi se oni eksponirali za druge in da bi za druge noaili svojo kožo na so-menj in tudi za Japonce je ne bodo tako hitro nosili. To Be je jelo dozdevati menda tudi Japoncem. V t-*m spoznanju je vzrok, da tudi oni gledajo, da bi posneli izgled Kitaja in se mirnim potom sporazumeli z Ruaijo. Pa tudi ruski car Nikolaj se baje posebno zavzemlje za mirno sporazumljenje z Japonsko. Po sporazumljenju, ki se pripravlja, bi Ru3ija pripoznala pravice in protektorat Japonske nad Korejo, ali to z gotovimi pridržki ; to sosebno glede varstva obrežij tako, da ostane Rusiji zagotovljena zvezna črta med Vladivostokom in Port Arturjem. Rusiji se ima zagotoviti svoboda trgovine v Koreji in razne že obstoječe koncesije. Gledč Mandžurije, ki je imela biti povod vojni med Rusijo in Japonsko, pri pozna Japonska stališče llusije in dovoli, da vprašanje izprazne-nia ostane za sedaj nerešeno in bo predmetom posebnega sporazumljenja. - ne more dt zezati vspehov nobena organizacija. Vsaica važna politična akcija provzroča troake. Koliko stane n. pr. naše politično društvo že stalni njega urad ! In oni tam nameščen uradnik ne dela morda namesto odi orni kov, ampak je na razpolago le strankam, javn> -ti. Tak«« povodom ljudskega štetja. {»ovodoai b>rbe za domovinsko pravo, v stvaren savarovalnice proti nezgodam. Od odbornikov, k; morajo tratiti mnogo -aaa in truda za namene društva, pa se ne more zahtevat:, da bi po vrhu vsega še troske plačevali is svojega žepa. To naj blagovoli u važe vati nase občinstvo, izlaati pa ono, ki nujnemu predlogu za reformo poslovnega reda. Ali kaj hasne to*.' Tudi če bi nemške stranke iskreno mislile — kar pa je povsem neverjetno —, zadošča že, da ao se manjše skupine odločno izrekle proti. Te so: socijalisti, Vsenemci, češki narodn: socijalisti in radikalni Malorusi. Položaj je torej slej ko prej — brez nade. Božič je tu. Se par dni bo mlin ropotal in — ne m!el. Potem pridejo delegacije in novo letD bo tu, ne da bi bil naš državni zbor se lotil ni ene važnih nalog. Fiaaco Koerberjev je tako temeljit, da se ni nič čuditi, ako se pojavljajo glasovi, da se Dnevne novice. Tržaški škof v sdužbi »Leire«. »Soča« trdi, da jej je znan slučaj iz Istre, ko je naš tržaški škof zagrozil hrvatskemu duhovniku, da ga takoj suspendira, ako se ne bo nemudoma pokoril njega povelju, ki se je glasilo, da mora poučevati veronauk v Legini šoli. Hrvatski duhovniki, ki imajo ljubezni do svojega naroda, se po vsej pravici branijo te naloge, ker jih boli, da bi morali slovansko deco, katero love Italijani v Legine šole, poučevati v tujem jeziku. In pa še celo veronauk. Kar zahteva >Leg«< od dnhovni-kov, je nemoralno in da je naravnost t nasprotju z naukom Kristovim. Kdo, ki pošteno in pravično misli, bi mogel torej zameriti duhovnikom, ako se v tem pogledu ne strinjajo s tržaškim škofom?! Goriški list apelira na istrske svečenike, naj pokažejo, da ne mislijo biti hlapci na delu raznarodovanja lastnega jim naroda ! ! Srebrni križec za zasluge je cesar podelil umirovljenemu cestarju na Razdrtem Josipu Komarju. Odlikovanec, ki je bil porojen leta 1825, je opravljal svojo službo celih 54 let, 11 mesecev in 26 dnij. Križec mu je bil te dni izročen v navzočnosti dveh okrajnih glavarjev, vseh treh cestnih mojstrov in vseh c. kr. cestarjev od Logatca do Vipave. Izzivalci ! Vrhov »Gazzettino« prinaša v svoji 1166 številki članek pod naslovom: »La provocazione«. Ta članek je naperjen v prvi vrsti proti Nemcem kakor izzivalcem avstrijskih Italijanov. Da je slovenski odpadnik Vrh (ali kdo drugi zanj) bičal le oae, ki so res zaslužili biča, bi ae mi ni malo ne iz-podtikali ob oni »fulminanten« članek. Ker se pa Vrhovo glasilo — potem, ko Bkusa dokazovati, da je Trst izključno laiki — zaganja tudi v nas tržaške Slovane, mu hočemo tudi mi povedati svojo. »Gazzettino« meni : »Včeraj in danea so Slovani na delu s sklicevanjem političnih shodov in zabav. Vse to pa le v namen, da ; morejo razobešati slovenske lepake po mestnih zidovih!« — Namen taki pisavi je — prozoren ! Ako bi dajal samo po Nemcih, bi mu ti lahko res zamerili, a tega se Vrh boji, ker laška gospoda vzlie vaemu špekulirajo na nemško pomoč v svojem boju proti Slovanom. Da torej nekoliko paralizira oni navidezni naskok na tevtone, je udaril obenem tudi po tržaških Slovanih Da je temu res tako, priča tudi slučaj, da je isti list že v svoji naslednji 1167. številki že prav ponižno cepnil na svaja umazana kolena pred — Nemci !! 1 — V torek »grozen« napad na Nemce in za zabelo tndi na nas — v sredo, to je, naslednjega dne, pa že — kes in pokora ! ! Takovi značaji bo ti ljudje, ki si prisvajajo nalogo biti p/edstavitelji javnega mnenja italijanskega! Takova je morala, takovo je možtvo izvestnih italijanskih časnikarjev ! LatiniZiitorjl. Prejeli smo in objavljamo : Te dni sem Be podal v svoj rojstni kraj, Slap pri Vipavi, iti sem si ob tej priložnosti preskrbel krstni list. Jako pa eem se začudil, ko sem videl, da je list pisan v latinskem jeziku, kajti vsi prejšnji župniki i občine eo izdavali take liste v slovenskem I jeziku. Pokojni župnik Kodre ni nikoli izdajal takih listov v latinskem jeziku, pečat župnega urada pa je bil tedaj latinski, (ločim je sedaj pečat na latinskem krstnem listu slovenski ! Cesarjev spomenik t Ljubljaui. Pre- sojevalni odbor za cesarjev spomenik v Ljubljani je priznal darila za predložene osnutke nastopnim umetnikom: prvo darilo (8«>0 K) Svetjslavu Peruzziju, akad. kiparju na Dunaju, drugo darilo (600 K) g. Franu Berne-kerju, akad. kiparju na Dunaju ; tretje darilo (400 K) g. Ivanu MeStrovicu, akad. kiparju na Dunaju. Pohvalno omenja odbor še tri druge načrte. Vaeh načrtov je doslo 12. Za macedouske besunee so nadalje darovali: Nabrežinci so doposlali svoto 45 kron 10 stot. in sicer so darovali gg. : Leopold Kampjut 1 K, Auton Cenčič 1 K, obitelj Nemec 5 K, Avg. Paškulin 1 K, Josip Caharija hšt. 162, 2 K. Ignac Tence 1 K. Anton ( aharija 1 K, Jože Tence 10 stot., Josip Pertot 1 K, Rudolf Lisec, uradnik juž. ! železnice 1 K, Fran Gruden, župan 1 K, I Fran Zorman, c. kr. poštar 2 K, Ivan Caharija 2 K, Ivan Gruden hšt. 2, 1 K, Ivan Schipeck 1 K, Alojzij \Valter 1 K, Ivan \Veitzer 1 K, Geza And.eeti 2 K, G. Maras 2 K, L. A. Andre 10 K. Ivan Frischkovitz. uradnik južne železnice, 1 K, Dragotina Ba-buder 2 K, Silvester Caharija 1 K, Josip Goatiša 1 K, Svetozar Ljubimirovič 1 K, Fran Tomšič, naduČitelj 1 K, Bazilij Pintar-reli 1 K. — Prej izkazanih 646 K 33 stot., skupaj 691 K 43 stot. i italnica pri sv. Jakobu opozarja p. n. slušatelje »Narodnega vseučilišča« na pre-| davanje danes zvečer ob s. uri v društveni dvorani. Predmet: »Narodno gospodarstvo« tna-daljevanje) ; predavatelj gosp. prof. Josip Uičakar. Citalniški odbor. »Marijana« v Barkavljah. Na obče sahtevanje uprizori »Dramatično društvo« prihodnjo nedeljo v drugič »Marijano«, sliko iz ljudskega življenja v b dejanjih. Med dejanji iviral bo Sv. Jakobski orkester. — Začetek ob 4. uri in pol po-poludne. Cene: Vatopnina 30 nv«. (60 at.), sede/J od I. do IV. vrste 40 nvč. (80 at.) sedeži od V. do VIII. vrate 30 nvč. (60 st.). sedeži od IX. do XII. vrste 20 nvč. (40 •t. . — Sedeži in vstopniee so v pred prodaj i v kavarni Commereio od 12. do 3. ure pop. in od S. ure evečer naprej. »Klab slov. tehnikov na Dunaju« si >e icvoltl na svojem občnem zboru za XXII. tečaj sledeči odbor : Predsednik : stud. mech. Milan Lenarčič, tajnik: stud. ing. Hajko Zaharijt, blagajnik: stud. ing. Marius Perbave, preglednik: stud. mech. Joeip Boncelj. »Slevmisko pevsko društvo« opozarja sv.»je gr- pevke in pevce, da je danes uvečer navadni uri skupna pevska vaja. Priporoča se polnoitevilen in točen odziv. Ie Amerike. l>ne 8. t. m. je dospelo v Ljubljano 237 oeeb, povraiviih se iz Amerike. Pekovski delavci akl.oujejo ca nedeljo dne 13. decembra oH 10. ari predpoludne pekovski ljudski skod. ki se bo vršil v dvorani delavskega doma v ulici Boscheto 5. I. nad. Dnevni red: nedeljski ali nadomestni poei: ik in naredba c. kr. namestniitva; 2.) sklepanje glede prve točke. Sklicatelji. Od Sv. Jakoba nam pišejo : V soboto, b. novembra imeli smo v našem okolišu prvi-kra* »Mizlavžsv večer«, ki nam ga je priredba naša Čitalnica. Došlo nas je toliko, da so nam bili prostori pretesni. Vapored je or-§ezal godbo, petje, Miklavžev nastop in prosto zabavo. O gcdbi moramo reči, da nas je oprav presenetila se svojim napredkom. Čitalaiaki orkester nam obeta (po sodbi nepristranskih oseb) lepo prihodojost. Pevski zbor je nastopil s pe«mama : »Oj planine« in »Na Gorenjskem je letno«, kateri je mora? jM>naviiati. »Miklavžev nastop« s peklenščki je bil lepo upriaorjen, kar se tiče pekleničekov, a tiabo izveden po Miklavžu. Miklavž je bil po «ihleki Miklavž, po govoru pa ne. Svo-jetra g .vora pač ni dal v recenzijo sv. Petru, oredno se je podal mej nas. To ne gre. \ kritičnih ča^ih treba biti previdni. Odbornikom Čitalnice ni bilo nič znane o Miklavževem govoru, ker ga je prikrival, kar odbor j obžaijuje. F. K a k u š a, tajnik. »Trifoiluin«, higijenična razprodajal-n ^a mleka v Trstu, nam piše : »Za posebne zasluge v higijenični raz-: r iaii mleka in za posebne razne uzorne naprave v ta namen je bila naši tvrdki na »it jijeniČni razstavi« v Berolinu dne 27. m. m podeljena diploma f-e zlato kolajno«. Dalje povdarja rečena tvrdka z ozirom na »lendencijozne« dopise v našem listu o -mlekarstvu, da je tvrdki »Trifolium« v prvi vrtr namen preskrbovati Trst s pristnimi, iobrimi in zdravimi izdelki in pridelki mlekarstva, le v blagor prebivalstva in brez v*.£ -etja oz'ra na »politične eventuvalitete«. Odmevi dogodkov v Vidma Kadi znanih demonstracij v Vidmu so bili aretirani K - ^ardo Vaile, Carlo Marr«hioro in Rodolfo D mnieini. Pred včeraj nji m pa so bili izpu-•čer.i iz preiskova nega zapora. Prvi provizo-ričn*s druga dva oefinitivno. /a vojaški nabor v letu 1904. V zm «:u Š 30. prvega dela vojnih predpisov bo "i 15. do 22. t. m. izložen na javni v j.ed seznam onih TržaČanov, ki morajo v letu 19<>4 na nab >r. Ta seznam bo izložen v i -:k>i »a vojaško stvari na mestnem magistratu, Via della Muda vecchia št. 2, III. nadstropje. Poplave v Kurlauijl. V >Tnester Tag-biattu« čitamo, da je škoda, provzrošiljsjo s poštnim voz >vi prežo Krmina, za spodnjo Kur- in!») pa v Konce. Posknšano umorstvo na lastnem očetu ii Pnlja poročajo : Ts dni je prišel v Pulj 34-letni v Izoli bivajoči Matej Birbalic ia j« .1 svojega o'*eta, ki ima v Pulju nsko kavarno in restavracijo, zahteval posojilo 500 K. Ker pa mu je oče kar na kratko odbil to zahtevo, se je * n tako razljutil, da je ustrelil na svojega očeta. A ko je ta začel bežati, je sin še petkrat ti«trelil za njim. Na ereeo je zadel starega lo en strel v hrbet, a še to na na* varno. Ranjenega očeta ao odnesli v bolniš nico, sin pa ae je sam izročil redarstvu. Poneverjenje na pošti r Rentah. — Pred nekoliko dnevi je bila aretirana poštna upraviteljica v Renčali M. S. radi uradnega ponevarjenja. »Soča« poroča sedaj, da avota poneverjenega uradnega denarja znaša 1700 K ia da je rečena upraviteljica porabila ta denar v jako kratkem čaau. Živela je baje jako razsipno. Tri osebe utonile. Na Brodu pri Lazah (pri Litiji) so padle tri osebe v Savo, ker se je bil čoln prevrnil. Utonile so vse tri. Identiteta utopljencev ni še znana. Posku* samomora. Včeraj zjutraj ob 7. uri je akočila v morje s pomola pri Sv. Andreju 20 letna šivilja Evgenija Ciootti iz vicolo Officina št. 3. Dva uslužbenca državne železnice, ki sta to videla, sta prihitela ter jo potegnila iz morja. Na to je bil poklican zdravnik se zdravniške postaje, kateri je dal nespametnimi prvo pomoč ter potem odredil, da so jo prepeljali na njeno stanovanje. Vzrok temu nespametnemu činu da ao neka družinska navskrižja. Pasji zobje. 42-letnega krčmarja Ka-rola Nicheto iz Rocola je neki pes ugriznil v oni del telesa, katerega rabi krčmar, ko sedi. — Ravno tako se je pripetilo 11 -letni Mariji Makuc, katero je tudi ugriznil pes v oni del... Oba sta dobila prvo zdravniško pomoč na zdravniškej postaji. Podsranski zobje. 68 letnega pomorščaka Ivana Gružiča iz ulice Sv. Vida št. 10, je včeraj opoludne neka podgana, katero je hotel vjeti, ugriznila v kazalec desne roke. Ker se je Gružič bal, da so mu podganini zobje otrovali kri, je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik opral rano ter mu obvezal prst. Nezgode na delu. 23 letni težak Andrej Černigoj iz Grete št. 15 se je močno pobil v desno roko. — 1'Metni mehanik L. Blažinič iz ulice Boscheto št. 13 si je porezal dlan desne roke. — 35 letni težak Karol Križaj i« ulice Galileo Galilei št. 1, si je ranil sredinec dssne roke. Vsi trije sa dobili prvo zdravniško po moč na zdravniškej postaji. ———————————— Porotno sodišče. Včeraj se je pričela kazenska razprava proti 42 letnemu Sofroniju Raničiču iz Skadra v Dalmaciji, radi zločinov skrunitve, obrekovanja in krive prisege. Razpravi, ki bo nadaljevala še danes in jutri, predseduje sod. svet. Petronio ; votaaLa sta sod. svet. Crusiz in Mosche ; drž. pravd, zastopa dr. Paugrazi, a toženca brani odv. dr. Brocchi. Iz dolge obtožnice posnemljemo sledeče : Sofronij Raničič je bival že več nego 10 let v Kopru. Pred dvemi leti je Raničić vzel k sebi 12-letno Darinko Gergič in njenega brata Branka, otroka nekega njegovega umrlega bratranca. Meseca junija t. 1. je pa zapazila neka gospa, ki je bila Darinki naklonjena, da je ta poslednja postala nenavadno debela. Vsled tega je gospa dala Darinko neki babici, da jo preišče a pri tem se je babica prepričala, da j« Darinka v blagoslovljenem stanu. Ko js gospa povedala to stvar Raničieu, je ta takoj naznanil stvar okr. sodišču v Kopru ter kot krivca obdolžil Avguština &uc-a, dijaka na ondotnem učiteljišču, kateri je bil vsled tega tudi aretovan. Po natančnejših poizvedbah pa je prišla sodna oblast do prepričanja, da je omenjeni diiak nedolžen ter da je Raniči<5 sam kriv. Mej preiskavo, uvedeno preti Raniči«;u, se je pa dognalo, da ima ta poslednji na vesti več druzih madežev. Mej temi neke krivo prisego, podano v neki civilni pravdi, katero je Raniči<* imel z Ivanko Kocjanč.č, ki je prejšnje Čase služila pri njemu in ki je imela ž njim otroka. Ivanka Kocjančič ga je tožila radi priznanja otroka, a v tej tožbi je bil Raničič prisegel, da ni nikdar spolno občeval s tožiteljico. Na podlagi teh dejstev je drž. pravd-ništvo naperilo tožbo proti Sofroniju RaničVu radi zločinov skrunitve, krive prisege in obrekovanja. Včeraj je bil zaslišan toženec, kateri je tajil, da bi bil kedaj imel spolno občevanje z Ivanko Kocjančič. Priznal je pa, da je imel spolno občevanje in tudi otroka z neko drugo svojo deklo, Ido Bsttistuti. Glede Darinke je toženec energično protestoval proti obtožbi. On da je vzel Darinko in brata jej Branka k sebi, da bi skrbel xa njiju vzgojo, a zdaj da ae ga dolži tega nesramnega zločina, katerega naj bi bil on zakrivil na škodo Darinke. Za njim je bila zaslišana kakor priča Darinka Gergič. Ona je trdila, da se je toženec Raničič nikdar ni dotaknil se slabim namenom. Ona da je spočela vsled spolnega občevanja z dijakom Sucem. Za tem je bil tudi kakor priča zaslišan Avguštin Šuc, kateri je pa tajil, da bi bilo res, kar je trdila Darinka. Kakor smo že v začetku omenili bo razprava nadaljevala danes. Bukove vile (testonil 20™«1 »10' 1„—!» K 44—46"/0 mlinci (tavolefe) in. 9/10' %—-18—18.50*/. bLStr. V K 12.50—13.50% PoltramiČi /tibri).....«/a, 3U, *!*, *dK 26—30 Trami..........4/s od T/9 K 66—72 m* Ilordonali 27X32 in naprej 8-12 m. K 26—28 m5. Povpražanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloge so dobro preskrbljene razum nekih mer tramor, katerih primanjkuje. Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice bv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. včeraj danes 100.70 100.80 ioo.r>o 100.60 120.70 120.70 100.70 100.80 M3.10 93.15 118.90 118.90 99.25 99.25 91.4 o 91.55 1615.— 1614.— 692.50 691.— 239.60 239 60 117.121. 117.15 2o.45 23.43 19.07 19.07 95.30 95.35 11.32 11.32 Trgovina. Borzna poročila dne 10. deeenbra. Tržaška, borza. Nanoleoni k 19.06—19.081/,, angležke lire k 23.94 do 2:3.98, Lond m kratek termin k 239.50—240.10, Fra cija £ 95.06—95.35, Italija k 95.15—95.45, italijanski bankovci k 95.15—95.45. Nemčja k 117.05—117.35, nemški bankovci k 117.05—117.35. avstrijska ednotna renta k 100.60—100.90, ogrska kronska renta k 99.20—99.50. italijanska renta k 101.00—102.jo, kreditne akcije k 692.--695.—, državne železnice k 685.--688.—, Lombardi k 88.-90 --, Llovdove akcije K 764.--768.—. - Srečke: Tisa "k; 329.50—333.50. Kredit k 477 do 481, Bodenkredit 1880 k 293.—297.50, Bo- denkredit 1889 k 289.--293 —, Turške k 140.— do 141.50. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ ▼ srebru Avstrijska renta v zlatu b „v kronah 4*. Avst. investicijska renta 31/«*/« Otrrska renta v zlatu 4*. „ v kronah 4*. renta 31/, Akcije nacijonalne bank« Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mirk 20 uark 20 frankov j 00 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 30/o francozka renta 9S.37, 5* o italijarska renta 104.12, špan-ki eiteneur 89.20, akcije otomanske banke 603. pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice 750.—, Lombardi —.— unificirana tu. ška renta 89jj5, menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 102 55, ogrska 4°/0 zlata renta 102.95, Liinderbank 479.—5 turške srećke 134 50, parižka banka 11.35, italijanske m^ridijonalne akcije 700.—, akcije Rio Tinto 12.51. ^labo. london. (Sklep ) Konsolidiran dolg 88;: Lombardi 31., srebro 25^ špa ska renta 883 4, italijanska renta 103 \4, tržni diskont--, menjice na Dunaju 24.^4, dohoaki banke —.—, izplačila banke —.—. ^labeje. Tržna poročila lo. decembra. Budimpešta. PSenica za april K 7 70 do 7.71, za oktober od 7 58 do 7.60. Kž za april K 0.58 do 6.59, za maj —.— do ——. Oves za april K 5.48 do 5.49, za maj K. —.— do —. Koruza za maj K 5.17 do 5.18. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraievanje : slabo, mirno; prodaja lo.ok) met st. nespremenjeno Druga žita nespremenjeno. Vreme: Megla. hamburg. (Sklep pop. i Kava Santos gooJ average za december 341/,, za marec 35\4 za maj 353 4, za september 36»,'vzdržana : kava Rio navadna loco 30.33, navadna reelna 34.37, navadna dobra 38.41. h a v r e. (Sklep, i Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 42.25 frk, za marc 43.25 frk. hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.70, za januvar 16.95, za marc 17.35, za maj 17.60,. za avgust 18.—, za oktober 18.25. Mirno (Vreme: lepo.) London. Sladkor iz repe surov Sli, Java 9.041,, Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. c'entrifugalpile. promptno k 64.50 do 66.—- za september k —.— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concass' in Melispile promptno k 69 50 do 70 — . za sept. k —.— do —.—. dec.-avg. 67.30 do 67.80, kew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoč« dobave. Vzdržano; 10 st. zvišanja. pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za januvar 14.90, za januar-april 14.95, za marec-junij-15.15 (mlačno). — Pšenica za tekoči mesec 20.65. za iauuvar 20.60, za januar-april 20.70, za ma-rec-junij 23.75 < mlačno). — Moka za tekoči mesec 28.15, za januvar 28.15 za januar - april 27.95. za marec-junij 27.90 (mla«:no.). — Repično olje za tekoči me»ec 53.50, za januvar 53. <5. sa jauuar-april 53.50, za maj-avgust 53.50 (mirno.) špirit za tekoči me^ec 42.r>0, za januvar 41.25, za jan.-april 41.25, za maj-avgust 41.25 (mirno). — Sladkor turov 88* uho nov 23* 4—23 (miruo), bel za tekoči mesec 25.62za januvar 20.87'/. (mirno* za januar-april 26.25, za maj-avgust 27.12v, (stanovitno), rafiniran, 57—571 — Oblačno. Trseviii« *r zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg prašičev, ki so se vsi prodali po K 118. Kupčija je bila jaEO dobra, povpraševanje po blagu živahno, a blaga bilo je premalo. Trgovina z lesom. cene kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.) leloTe deske dobre r- 25X26»"» k 96 ms 1200' ......v- 19x20- "/.4" n 75 -82 „ smrete „ V= ^Xi4 „ „ :*-60 „ .. v= »4x15. 7 m' - 60-<* Jelovi remeljni (moralii 70x7o'"»» k :>2 -;>4 35x7" „ „ 26 28 80X,H<; - t 66 70 1 - 40XS" " * 33—35 90x90 _ „ 82—8» 45X90 „ r, 41 — 43 - - 10X10 » n I v 28 —30 1113 11X11 n rJ TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij --- TRST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jeitvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi 11a deželo bodisi na drobno ali debelo. ^^^ Cenike na zahtevo franko. xxxxxxxxxxxxxxxx Urar F. Pertot lllf^t. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatorjev 1*. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. OOOOOOOOOOOOOOOO trst — ni. Faduina 19. - trst AVIANO & SCHEGA tovarna šeetk in čopičev Prodaja na debelo in drobno. Uirodne <*ene. TRST — ul. Padiuna 19. — TRST. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiSi.) zaloga: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkarenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nostrov&n oenLk brezplačno in franko. KKKKgKKKKS? SKKKKtt Svoji k ivojim I ZALOGA M M K n K X K X X X X X X X X X X pohištva dobro poznane t6yaru6 mizarske zadrnge t Gorici (Man) vpisane zadruge t omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske iežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osnSi v to nalafiČ pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, ■•« X X X X X X X X X X X X X X X X X de ral sestav. Koakurenčne on«. BV Album pohifttoT brospladam. XXXXXXXXXXXXXXXX Sprejema ta varovanje človeškega živ-jenia po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena duga zavarovalnica Zlasti je □godno zavarovanje Da doživetje in so.it z zmanj^ujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25.000.000 K. Izplačane odškodnine: 75.000.000 K. Po velikosti druea vzajemna zavarovalnica na-e države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poalopja in premičnine prito požarnim .škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. arebrnine iu žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem - Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - Oflnmaid iBTiru za čopiče in ščetke IVAN ANGELI ulica Canale štv 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. — ^ Se ne boji nikake konkurence slede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega mena. ancin pok. prana. TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fustav j a vcleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske Blago za delavske oooooooooo hlače in izdelki za delavce, oooooooooo Jako znižane cene. Pri svetem Antonu Padovanskem. I prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. > ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 5 Popravlja se Saivator balzam (Liquer aromatic) m m Gs fffi š (S iS iS iS iS iS iS Najuspešne še domače zdrai lo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdra i maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-.mače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej posije jtoštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAKOĆBE: lekarna h „salvatorju" I r Riedl, VARAŽDIN kbr. roj. a Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zalogu za Primorko vsakovrstnih kipovp'tvsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vsi-h velikostih. Lastna delainica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kol .1 rje v mišnh »raje itd. lavišujejo te tudi vsakovrstne veznine, zastave itd. Zaloga sveč in čistega Čebelnega voska kakor tudi mešane svece 1. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del ej adajočih k hogoeastju, izvršijo se vezanja (ricarni) najfinejši za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, ditiruov ter brezštevilno drugik mtšjih knjiži-, a večdmkov,svetlin, keihov in ciborjev se srebrnim pokrovom. vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričali so o ugoOnih cenah. Zahteva naj se brezdlačni cenik. . > > > > > > > > < > > > > > Kašelj i* x X X x x x x XXXXXX« XXXXXXSKXXXXXXXXXXXXXXXXXX AA _____ W Si a XSSX ■ 'iS '>'*"1' ">!l.l - XSH£ OSH3AINA iaiqo "ez oS\2|e — "ez ^z^qujoq po bobih & 2 op OS'2 pl6 P° «u>|ns eBauaoui po db|M nujzouui e>|i|aA •uapoT -p^t 'afu^ns afusjAod 'a^o-no ut a^zoui bz aoqzt i^sub^ipa 4m x BUIAOSJ} BAOfvj $ ^ »xxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx JAKOB BAiViBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-uT™" ip ™"m-kV po- nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega sebni metodi, ki ne prov- jn miifiIieie2a. Naifineie testenine ]>o zroča ni kakih bolečin. • i -i i I i , - jako nizkih cenah ter moke, žita, ov»o _ene krone in otrobi pv.lzpošilja naročeno blago za operacijo ni nič, ako se pomisli^na velike dobrote, j na deželo na debelo in drcblia ki ordinira na Ccrso štv. 23, H. nadstropje, naznanjii vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsle«! zaraščenih nohtov, da iste Cena od koje se takoj zadobfe. teze 1 o na po jako nizki ceni. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. < Vojjul ul. Torrente.) Zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnici Svoji k svojim OBU VA L A. — Dohro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v . _________________ ulico Riborgo št. 25 po domače Bogat izbor površnikov, sukenj, haveiokov po jako i ^ Pierotu. Tam vdobite vsake vr.-te nizkih cenah. j o^uva|a za moške, ženske i 11 otroke. u Isti popravlja male stvari brezplačno alla 1j odruzsic a ; citta dl lonđra Dohro/oane katrsiuiiate pnitilije Ravasini. koje ^ izdelujejo z iz-tleekoni kemirno čistega norveškega katraiua. imajo same ca Belu že m«-d cinalno dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vfe bolt-zni di- haln»- tra organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne tn orevetM zaeliženja. Kna -kai.:na z uavoiiloni 80 »tot Zahtevati je le pa^tilije z vžganim imenom „IUvasini" ter zavračati vsakovrstsa ponarejanja Po poŠti po&ilja proti p«>vzetiu najaaiij 3 -katljics. Glavna za^tiga: Lekana Ravasini v Trstu. V.-Vr vaiu -c v TRSTI" v lekarnah: A nt ottta.ro Skedenj, L tleti u Pon>eross<>. Gtuetner ulica tiiiili*, Jeromti* ul 1 aserma, de Ltiiinkmrg prijavnem vrtu Lr,lenb„r,, trg S- < Movanni, V------- Barr 've chia d 25 i u 33 j cm, seatvogalne plošče od 20 in 25 cm ! kontoarista veščega slovenskega, italianskega m iii j 2' —1 • in nemškega jezika ter amerikau-kega knjigo- Plošče v risanjih po dogovoru. —Se ne: i . . , • rj, v ....... , J 1 , , , .. vodstva. Ustop laso. rht?a po dogovoru boji nikake konkurence bodisi glede cene ali ul. Poste liuove št. 5. vogal ul. Torre bianca Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. kakovosti blaga. P<»nu U »c pod »Kontoarist« lista Eiiin«>3t« na uj>i-iV<> „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. y 1,000.000 Zamenjava in e*komptuje Daje predujme na vred. papirje. . . ^ .. ^ . 0 - izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni Kupuje in prodaja __kupone. _ — li : izgubi - S^^^SrarS^. Vlnkuluje .n divinkuluje vojaške ian.tnlnske kavcije. Fromeie i* daj a k vsakemu žrebanja. wm~ Bskompt in imkmm10 menic. -1mm Bor-™ naročil*, -mm Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —— dne vzdiga. — _------- Promet m čeki in nakaznicami.