131. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 13. junija.
XX. leto, 1887
Ish&ja vi.uk dan ivečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj a na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila jjlačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravnifivo je v Rudolfa Kirbisa hifii, ^Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kako skrbi vlada za slovanske srednje šole.
(Konec)
Če bolj, nego gimnazije, krati vlada morav Bkim Slovanom realke. Poleg 12 nemških šol vzdržuje samo 3 češke.
Kako je na Šleskem? L. 1880. našteli so ondu 269.338 Nemcev in 281.272 Slovanov, mej katerimi je 126.385 Čehov, ostali 154.887 so Poljaki. Kakor nam na Koroškem odrekajo Nemci tudi šleskim Slovanom narodnost, trdeč, da narečje, katero govore, ni češki jezik; in vender je šleski govor mnogo bližji spisovnemu jeziku češkemu, nego marsikateri nemški dijalekt književni nemščini. Šleski Čehi se sami imenujejo Čehe Kot taki bo tudi uradno priznani. Beseda božja oznanuje se jim češki V ljudskih šolah — Še čudo! — poučujejo se otroci v češkem jeziku, kolikor so mu vešči nemški vzgojeni učitelji. Uradovanje vrši se tam pa tam češki, dasi ga močno izpodriva nemščina. Prosti narod Čita od nekdaj češke knjige. Nekdanja deželna gosposka posluževala se je cela stoletja češkega jezika. Šleske deželne deske pisane so češki že 1. 1419, moravske 1481, češke U 1495. Češčina stopila je mesto latinščine ter poBtala deželni jezik. Češki so spiso-vali knjige dež. zbora, sodne knjige, ročne knjige, pooblastil ne knjige. Najvišji deželni gospodje potrjevali so deželne svoboščine in prava v Češkem jeziku. Poslednje tako potrjenje dala je cesarica Marija Terezija 22. junija 1747. V drugi polovici preteklega stoletja začenja se doba uradnega germani-lizovanja. Češčina se je morala umakniti nemščini. „Wasser — poljaški" jezik, ki je baje doma na, Šleskem, izmislili so si nevedneži v novejšem času, zgodovina ga ne pozna.
Kar se je v prejšnjem stoletji pričelo, nadaljuje se dosledno v sedanjem. Vlada na vso moč podpira nemško manjšino na Šleskem. Vzdržuje ji 4 višje gimnazije in jeden raal gimnaziji, 4 višje realne šole, 3 nemška učiteljišča ter daje vrhu tega še privatnemu nemškemu evangelijskemu pedagogiju v Bilski po 2000 gld. podpore na leto. Če k vsem tem zavodom privzamemo še nemško višo obrtno
Šolo v Bilsku, naštejemo Štirinajst srednjih šol, namenjenih šleskim Nemcem. Slovanska večina nema niti jedne. Kako žalostno mora biti narodno šolstvo, ko ni nobenega slovanskega učiteljišča v deželi! Učiteljem so neznani najpotrebnejši izrazi; neznan jim je spisovui jezik naroda. Kako naj poučujejo slovansko deco ? Da, Šleska, to je naša Koroška! Pristni posestrimi sta si, uzor Evropi, kako naj ubija narode!
Šleski Slovani nosijo državna bremena prav tako, kakor Nemci, ali mizo pogrinjajo samo Nemcem. Za slovansko šolstvo ima Dunajska vlada neko posebno mero. Na Solnograškem vzdržuje država 159.297 prebivalcem jeden gimnazij, takisto v Vo-rarlberku (101.197 prebivalcem); oba gimnazija sta nemška. Na Kranjskem dala je 29.392 Nemcem jeden nemški gimnazij in tri večinoma nemške gimnazije. Trst šteje 5141 Nemcev in jeden nemški drž. gimnazij, Istra 3779 Nemcev in jeden nemški drž. gimnazij, Gorica celo le 2659 Nemcev in je den nemški drž. gimnazij; 126.385 Čehom in 154.887 Poljakom na Šleskem pa ue otvori vlada niti jed-nega gimnazija, niti jedne realke, niti jedne obrtne ali meščanske šole, niti jednega srednjega učilišča.
Šleski Čehi so si hoteli sami pomagati. S privatnimi doneski so namerjali založiti saj mali češki gimnazij v Opavi. Osnovali so si šolsko društvo „Matice Opavska". Sami so hoteli storiti to, kar je bilo vladi dolžnost. Ali čujte! Niti tega jim ni privolila vlada.
Dvakrat je odbila »Matici Opavski" prošnjo za otvorjenje privatnega češkega gimnazija v Opavi. Čehi se pritožijo na drž. sodišče, ki z odlokom 18. oktobra 1882 št. 203 izjavi, da je naučno mi-nisterstvo, zametujoč omenjeno prošnjo, prekršilo 17. čl. osnovne drž. postave. Na tretjo prošnjo, ki jo je podala že »Ustfedni Matice školska", morala se je vlada udati; drž sodišče jo je prisililo. Na Matične troške otvoril se je začetkom šolskega leta 1883/4. prvi češki mali gimnazij na Šleskem. Zdaj šteje vse 4 razrede s 3 paralelkami in z 240 dijaki. Število učencev njegovih prekaša tri popolne nemške srednje šole na Šleskem (1 veliki gim. in 2 vel. realki) in ima trikrat toliko dijakov, kakor uemški
drž. mali gimnazij v Bruntalu (s 85 dijaki). Ta ČPŠki mali gimnazij — sad nedkončue požrtvovalnosti češke — šteje v 4 razredih več dijaštva, nego 29 popolnih državnih gimnazijev ali realnih gimna-zijev, ima več dijakov, nego 15. drž. popolnih velikih realk — prekaša torej 44 višjih, popolnih drž. srednjih šol, da ne pošte varno nižjih in občinskih. More li Še kdo trditi, da je odveč, da nema Životne moči ? Ali ne tirja pravica, da tak zavod vzdržuje država?
Vlado na vso moč bode, ker je gimnazij v glavnem mestu. Ko bi bil kje drugod, vsprejela bi ga rada v svojo upravo. Jedini slovanski srednji šoli na Šleskem — pravijo Čehi — ni drugod mesta nego v Opavi Kdor temu nasprotuje, ta je načelni protivnik tega učilišča. V glavno mesto stakajo se vse potrebe narodove, kupčijske, uradne, sodne itd. Z glavnim mestom spaja prebivalstvo najboljša komunikacija. Kmet torej lože pošilja sina v Opavo, nego kamor si koli bodi drugam. Vrhu tega glavno mesto ugodneje upliva na dijaštvo in učiteljstvo, nego kako drugo selsko mesto. Ko bi stolnica šleska imela že Češko drž. srednjo šolo in bi nastala potreba, da se ustanovi Še jeden tak zavod, potem naj ga namesti vlada izven Opave tam, kjer mu bodo razmere najpovoljnejše Dokler pa Šleska nema več, nego jedno samo češko srednje učilišČe, mora biti ono v glavnem mestu, čegar okolica je vsa češka.
Dvakrat je že prosila „Ustfednf Matice školska", naj država vsprejme v svojo upravo privatna češka gimnazija v Og.-Gradišči in Opavi; toda brez uspeha, niti podpore neso privoščili njenima zavodoma. Letošnjo pomlad prosila je tretjič.
Morala: Tako skrbi naša vlada zaslo-vanske srednje šole!
Govor poslanca Nabergoja
v državnem zboru dne 24. maja 1887. Izprosil sem si besede pri budgetu poljedelskega ministerstva, da seznanim visoko zbornico z našimi kmetijskimi razmerami in stavim predlog, da bi visoka vlada dovolila primerno podporo za povzdigo kmetijstva na Primorskem.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Devetnajsto poglavje. (Dalje.)
Mabel je zarudela ter čutila, da se jej je vse živčevje treslo. Bala se je, da te besede na njo merijo. A o tem se je kmalu upokojila, ko je Henrik z na pol šaljivim, na pol pa razjarjenim glasom nadaljeval: „Da, nič manj nego odvetnika — plesnjevega, zaduhlega odvetnika, — (rusty, fusty l— —). Določeno je vse, da si poglavitne osebe niso le za trohico vprašali. Urad starega Paradoksa je ona kovnica, v katerej naj bi jaz bil za zakonito orodje izkovan," in Henrik se je grenko zasmijah
Mabel je na to poročilo le molčala; kajti zo-perno jej je bilo priznati Henriku, da je to novico že od očeta slišala.
Henrik, nesumneno utopljen v razne misli, je sedaj pa sedaj vsklikoval besede srdu in zaničevanja, naposled pa je svoje čute izrazoval s sledečimi besedami : „Res lep način! smešna gluma! Ravnati z
možem, kot bil bi še otrok. A celo deček, če je le količkaj pogumen, uprl bi se, ko bi na ta način o njem določevali."
Sedaj je Mabel razumela, da je gospod Vaughan vse uredil, ne da bi bil Henrika količkaj vprašal ali se na njegove Želje količkaj oziral; nje bistroumnost je precej spregledala verjetne nasledke tega nepremišljenega koraka. Vedela je, kako nemogoče je bilo, mladeniča na ta način nadzorovati, mladeniča, ki od otročjih let ni nobene sile poznal.
Da bi pa načrtu nekako pritegnila, omenila je: „No, Henrik, ti si pač zmeraj ta stan povzdigoval, jaz sem tudi zmeraj mislila, da si bodeš tega izvolil."
„In ko bi to storil," rekel je Henrik zbadljivo. „Ali je to primerni letni čas, da bi se jel s tem suhoparnim naukom pečati? Ali bode ozračje v L. izpodbujalo častihlepnost mladega moža? Ne, oče se močno moti, misleč, da se bodem jaz udal voditeljstvu predpotopnega sodnika, ali se pa dvema starima ženskama dal voditi. Ti lehko bivaš pri teti, če ti je po godu, in ves dan pri njej čepiš ter se učiš nogovice plesti, a kar se tiče mene, lehko ti rečem, da moja vobraznost višje leta." Izgovo-rivši sklenil je ustne ter je na blazine položil glavo z odločnostjo, o katerej se ni dalo dvojiti."
„A Henrik," vskliknila je Mabel, „le pomisli, kako bi varal očetove nade. Jaz ne dvojim, da se je s starim prijateljem na tanko pogovoril." Nje vest se je prebujala, ko je govorila. Ali je bila nje naloga, spominjati brata na njegovo dolžnost ? Ali očini načrti niso tudi nje zadevali in ali se jim ni sama na jednak način upirala?
„No, po takem si lehko diplomatinja," rekel je Henrik. „Naročim ti nekaj na starega njegovega prijatelja ter se nadejam, da vse zvesto opraviš. Reci mu, da ozračje v njegovi okolici ne ugaja mojemu zdravju in da bi silno nerad bil v L. pokopan. Ti, mislim, odpotuješ že bodoči teden."
-Odpotujem?" vprašala je Mabel v očitni zadregi, „Kam, ali k teti Margeriti?"
„Gotovo, ali ti še niso naznanili prijetne tvoje usode?"
„Ne," rekla je Mabel obotavljaje, „vsaj menim --—"
„Ti se pač ne misliš umakniti, upam V" rekel je Henrik navzdol potegnivši ustne kotičke ter govoreč z glasom šaljivega očitanja.
Ponižana in nekako težavno je Mabel jecljala besede: „Mislila sem baš o tem času na drugo potovanje ter sklepala, da — da —."
„Da bi ti zrak v L. ne ugajal," rekel je Heu-
Večina mojih volilcev peča se s kmetijstvom, največ so mali posestniki, ki se bavijo s pridelo* vanjem vina in sočivja, nekaj tudi s cvetličarstvom in vrtnaistvom.
V vrtnarstvu so naši kmetje po lastnem nagonu že precej napredovali, ker se v Trstu, pa tudi v inozemstvu pridelki vrtnarstva še precej dobro spečavajo, toda žal, iz Italije jim močno konkuru jejo, ker trgovska pogodba z Italijo dovoljuje razne ugodnosti italijanskim vrtnarjem.
Pri bodočem sklepanji pogodbe z Italijo bilo bi svetovati, da bi se domače vrtnarstvo zavarovalo pred tujo konkurenco.
Pri vsej pridnosti naših Tržaških veleposest nikov je pa še vender treba marsikaj storiti, da se povzdigne blagostanje teh nepremožnih ljudij ter se jih pripravi do tega, da bodo umno obdelavali svoje polje. Dovolj je znano, da v Tržaškej okolici mnogo lepe zemlje ni obdelane in da gospodarsko napredovanje v Tržaškem teritoriji ni tako veliko, kakor bi bilo pričakovati vsled srečne lege pri velikem mestu na rodovitnem morskem obrežji, kjer je poleg tega pa še jako milo podnebje.
V Tržaškej okolici dali bi se res v gospodarskem oziru lepi uspehi doseči, ko bi se dala posestnikom priložnost, poslužiti se z vso energijo najnovejših napredkov. (Tako je! na desnici)
S tem nečem reči, da Tržaška kmetijska družba, ki je za to poklicana, ničesar ne stori za po-vzdigo kmetijstva v Tržaškej okolici, tu in tam vidijo se popolnem pohvalna, če tudi malo pristranska prizadevanja omenjene družbe.
Da pa njeno delovanje ni vselej uspešno, temu je mej drugim krivo tudi to, da se vsa poročila družbe izdajajo le v italijanščini, če tudi je prebivalstvo v Tržaškej okolici, katero se bavi s kmetijstvom, samo slovansko. (Čujte! na desnici.) V tem Slučaji je le to umno in praktično, kar preje vodi do uspeha
Preziranje materinščine vsekako nasprotuje nalogi kmetijske družbe. (Tako je! na desnici.) Tudi Goriška kmetijska družba, katere predsednik je jako spoštovani član naše zbornice, ima slovanske in italijanske člane; toda tam so bolj praktični in skrbe, da se tudi s'ovanskim kmetom nudi potrebni pouk v materinščini na najpopularnejši način, organ omenjenega društva izhaja v obeh jezicih, s čimer seveda se mnogo doseže.
Ker so v Trstu skoro vsi kmetje slovanski, res ne morem pojmiti, čemu izdaja kmetijska družba svoj organ samo v italijanščini.
To je uzrok, da je družba tako malo znana mej Tržaškimi kmetovalci.
Nečem se pritoževati, samo naglašati moram, da kmetje so najmanj sposobni za to, da bi se dali poučiti v tujem jeziku ter bi tak pouk mogli porabiti.
Rad priznavam, da ima visoka vlada najboljšo voljo, da bi pomogla kmetijstvu. Visoka vlada daje podpore za melijoracije, plačuje potovalne učitelje in nedavno dala je slovenskemu prebivalstvu jako potrebno km tijsko knjigo v roke.
Jaz mislim nedavno izišlo slovensko kmetijsko
berilo, katero je spisal Kramer, katero bode koristilo kmetu, ki bode pri vsaki priložnosti poiskal v njem, kar ne bode vedel, nadaljevalnim kurzom, kateri nekako popolnujejo delo ljudske šole. bode pa dobra učna knjiga. Če se more izdanje te knjige imenovati srečno, se po dosedanjih izkušnjah kaj tacega ne more trditi o potovalnih učiteljih na Primorskem.
S potovalnimi učitelji se le redkokedaj namen doseže, tedaj pa nikakor ne, če potovalni učitelj ni zmožen jezika uarodovega, ali pa nema prav nobene govorniške nadarjenosti. (Prav res ! na desnici.) Večkrat so taki potovalni učitelji jedva se izšolali, nemajo nobenega praktičnega znanja, ter zategadelj ne morejo si pridobiti veljave. (Tako je! na desnici)
Potovalni učitelj more le tedaj doseči nekoliko uspeha, če ima pred vsem nekoliko prakse ter zna jezik naroda, da z vnetim govorom nauduši ljudi za napredek.
Mehanična predavanja neskušenih mladih strokovnjakov ne napravijo nobenega upliva, več škodujejo nego koristijo,  za kar imam dokaze iz do mačega kraja.
Po skušnjah, katere imam, se za potovalne učitelje ne morem posebno nauduševati. in po mojem nemerodajnem mnenji, katero pa odobravajo mnogi strokovnjaki, se intenzivno splošno kmetijsko iz-obraženje najložje s tem doseže , da se elementom iz kmetskega stanu da priložnost izobraževati se na nižjih kmetijskih šolah.
Taki elemeuti se, ko dovršijo strokovno šolo, povrnejo mej kmete svoje domovine ter potem ž njimi vedno neposredno občujejo, nadarjenejši po-stanejo;pravi oznanjevalci kmetijskega napredka, tako ljudje ne delujejo samo z besedo, ampak tudi z dejanjem, to je s praktičnimi vzgledi in eksperimenti.
Ko bi se opustili potovalni učitelji in bi se le nekaj denarja, ki se zanje potrosi, dalo za ustanove nekaterim mladim ljudem, ki so dobro dovršili ljudsko šolo, da bi šli v nižje kmetijske šole, bi to mnogo več koristilo kmetijstvu, nego potovalni učitelji. (Odobravanje na desni) Zlasti za Tržaško okolico dosedanje delovanje kmetijske družbe in potovalnega učitelja ni imela mnogo uspeha; gotovo bi bili uspehi vse drugačni, ko bi b časom mladi ljudje, ki so dovršili kmetijsko šolo z dobrim uspehom, doma začeli delovati s svetom in dejanjem.
Ko se večina preveri o koristi umnega kmetijstva in raznih novih naprav, odprl bi se naj-sigurnejši pot kmetijskemu napredku; kajti kmet je jako konservativen, in sodi le po očividnih uspehih.
Druge kronovine imajo kmetijske šole. Trst je še nema in je tudi najbrž ne bode imel, ker bi se ne splačali stroški zanjo, ker jih imajo večje sosedne dežele.
Naša sosedna dežela, grofija Goriška, se ima jako dobro kmetijsko šolo s poskusevališčem.
Omenjena šola je razdeljena v dva oddelka, katerih ima vsak posebno vodstvo, v italijanski in slovenski, kakor zahtevajo razmere dežele.
Ker so v Tržaškej okolici jednake kulturne in narodne razmere kakor na Goriškem, bilo bi
rik s poudarkom in pomenljivim smehljanjem. Na to jej je pa ponovil besede, katere je bila trenotek poprej izustila: „Le pomisli, kako bi varala očetove nade."
„No, to pač nič ne de,  kam jaz potujem," rekla je Mabel, ki bi se bila rada opravičila.
A Henrik ni poslušal takega opravičevanja. Nje samovoljnost in upor nasproti očetu sta jo za ta trenotek postavila v jednaki stan z bratom. Norčeval se je s hinavskimi poskusi, da bi prebudila mu otroške občutke, ter jej je čestital, da se je očetovemu sužništvu srečno odtegnila. In na podlogi sorodnostne vezi, katero je njiju obojestranska upornost sklenila, prisvajal si je bratovsko pravico na nje zaupnost vsaj toliko, da jo je vprašal, kateri izlet nameruje in kdo bodo nje sopotniki?
Mabel mu je drobno nacrtala potovanje ter je naštevala sopotnike, končavši z imenom Lincolna Dudleva.
Pri zadnjem imenu je Henrik na poltiho izustil: Oh, poli!, kar pa je Mabel prav dobro razumela; kajti prav po nagonu je bila že davno opazila, da nekdanje prijateljstvo mej bratom in Dud-leyem se je bilo popolnoma izgubilo ter največji nemarnosti umaknilo.
Henrik je bil ustal ter na videz opazoval sliko na steni; a na obličji se je izrazov:!la gren-
kost, katere pač nikakor ni mogel predmet na platnu pouzročevati.
„Če ne greš v L.0, rekla je Mabel nezaupno in s skrbno sumnjo, „storil bi pač najbolje, da bi z nami potoval."
„Jaz?" vskliknil je Henrik skoro strastno se proti njej obrnivši, „jaz gotovo ne. Jaz bi precej rajši odpotoval v L , ko bi imel le voliti mej L. in to družbo.u Te besede izrekši zasukal se je na peti ter iz sobe odšel.
Ko je bila Mabel zopet sama, najrajše bila bi znova gradila zlate gradove. A zaman. Prilizujoče podobe so res znova okrog nje skakale, a upala se ni več, da bi jim bila brez premislika sledila. Nekaj jo je zadrževalo. Nikdar je priprosti glas dolžnosti ni klical tako močno in odločno kot takrat. Svečano in ostro, z ielo se jej je, jej šepeta : »Otrok zemeljski, varuj sel tvoja steza se tu dvoji. Ti se lahko obrneš na desno ali pa na levo, a samo zase ne moreš več voliti. Morebiti pri tvojej izvolitvi gre za mir starega tvojega očeta ter odločuje pogin ali pa poboljšanje tvojega brata. Pazi tedaj in voli prav."
Te misli so jo preganjale do noči. Ropale so jej prve ure spanja, mešale so se mej naslednje nje sanje, pozdravljale so jo z jutranjim svitom, — a še zmerom jih ni hotela slušati. (Daljo prita.)
umestno, da bi več mJadeničev od tod obiskovalo omenjeni zavod, želeti bi bilo, da bi se nekaterim mladim ljudem dale ustanove, da bi mogli v to šolo.
Ker naši mali kmetje nemajo sredstev, da bi mogli svoje otroke iz dežele pošiljati v strokovne šole, ker nadalje ni nobenega upanja, da bi Tržaški deželni zastop dovolil kako tako če tudi le malo vsoto, ker naša kmetijska družba brez posebnega ukaza vis. ministerstva pri dovoljenji podpor tega storiti ne more, in ker visoka vlada brez tega vsako leto precej izdaje za kmetijske namene naše provincije, udano prosim v imenu svojih volilcev vlado, da bi v državni proračun za leto 1887 postavila 360 gld. za tri ustanove po 120 gld. mladeničem iz Tržaške okolice, kateri so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in žele obiskovati slovenski od« delek kmetijske šole v Gorici. To bi bil pač skromen izdatek, ki bi pa stvari jako mnogo koristil; in ko bi osnovala vis. vlada potem še tri take ustanove po 120 gld. za slovanske kraje v Istri, lahko bi popolnem opustili stroške za potovalne učitelje, in kmetijstvo na Primorskem dobilo bi mnogo dobrih domačih potovalnih učiteljev, ali bolje rečeno ozna-novalcev napredka.
Ker sem priporočil to zadevo vis. vladi, ki je gotovo pripravljena pomoči kmetijstvu, mislim da sem koristil stvari in deželi. (Živahuo odobravanje na desni.)
Politični razgled.
ftotraiije dežele.
V Ljubljani 13. junija.
Nemci v A lezi ji se jako boje, da ne bi s časom Slovaui dobili več veljave in pravic v deželi. Šlezijski nemški poslanci so sklenili zategadelj sklicati 17. julija v Opavo velik nemški shod, na katerem se bodo posvetovali, kaj storiti, da bodo mogli še nadalje gospodariti v deželi. Hočejo se bolje organizovati, da bodo ložje agitovali proti Slovanom in vladi.
Viiaiije države.
Nrlisku vlada se je že pritožila v Čari-gradu, ker so Arnavti prišli ropat čez mejo. Da ta pritožba ne bode imela nobenega pravega uspeha, dobro vemo. Ko preteče nekaj časa, se bode stvar lepo pozabila, ne da bi Turki krivce kaznovali ali pa premestili kam drugam polk nizamov, ki po* maga ropati tolovajem.
Ruski minister notranjih zadev grof Tolstoj odšel je za dalj časa na dopust. Dokler se vrne na svoje mesto, vodil bode policijski oddelek general Šebeko, druge oddelke notranjega ministerstva pa tajna sovetnika Pleve in Gagarin. Minister notranjih zadev je bil lani dalj časa bolan in se je že dvomilo, če bode ostal v službi, pa tudi seda] njegovo zdravje še ni trdno in potrebuje zategadelj daljšega počitka.
Povedali smo že, da je bila zarota proti tur* Hkemn sultanu izmišljena. Ruski listi pa trdijo, da so vso stvar izmislili Angleži, ki so hoteli s tem pritiskati na sultana, da bi odstranil iz svojega obližja več Rusiji prijaznih osob. — Dardanele še vedno utrjujejo. Vlada bode v kratkem pri Kruppu naročila več velikih topov za varstvo te morske ožine.
CarigraJBki veleposlaniki so svetovali kre« eaiiNltel deputaciji, da naj se varujejo Krečani vsacega nezakonitega koraka ter naj svoje želje lojalno predlože Porti. Veliki vezir je pa objavil deputaciji, da vlada poprej ne more ničesar storiti, dokler se ne prekliče oklic na narod, da naj nikar ne plačuje davkov. Je li vest resnična, ne moremo vediti, kajti nedavno se je porekalo, da bi se sploh bil izdal kak tak oklic.
Italijanska vojna ladija ujela je blizu Massaue majhno trgovsko ladijo, ki je peljala Abi-sincem 10.000 pušk in streliva. Ko je to zvedel Ras-Alula je ponudil Italijanom, da jim izpusti poročnika Lavoirouxa, ki je že vedno v abisinskem ujetništvu, general Salletta pa o tem ni hotel nič slišati.
V fraueoNkej zbornici vrši se posvetovanje o vojaškem zakonu. Radikalci se odločno potegujejo, da bi bila vojna služba obligatorična za vse. Sicer pa vojaški zakon najbrž še ne bode popolnem rešen v tem zasedanji. Pariški municipalni sovet izrekel je grajo policijskemu predsedniku, ministroma notranjih zadev in lepih umetnosti j, ki so odgovorni za katastrofo v komične j operi, in hkratu vsprejel predlog, da morajo gledališča in kavarne v treh mesecih preskrbeti si električno razsvetljavo, ki ni tako nevarna, kakor plinova.
Zdravje nemškega cesarja se vedno hujša in boje se že, da bi utegnil kmalu umreti. Njegova smrt pa gotovo ne bode brez upliva na politiko. Baš prijateljstvo cesarja Viljema z ruskim dvorom je zadrževalo, da se Rusi neso bolj približali Francozom. Po njegovej smrti se bode pa položaj precej premenil in morda se takoj začne reševanje nekaterih važnih vprašanj.
Kakor „Nord" piše, se Rusija še ni oficijalno izrekla o angleško-turškem sporazum ljenji zastran Kgipta, ker se še oficijalno dotična pogodba vla-stim ni predložila. Nikakor pa Rusija ne bode dopuščala, da bi kaka velevlast dobila prevelik upliv v Egiptu, z ozirom na važnost Sueškega prekopa.
Dopisi.
lili  Iti M [lili
X Dunaju 5. junija [Izv. dop.]*) — Akaii. društvo „Slovenija" priredilo je dne 2. junija t. 1. slavnostni večer v spomin svojemu častnemu članu Josipu Jurčiču. Ta slavnost more se staviti v jedno vrsto z lansko Stritarjevo slavnostjo, ako je morda glede zanimivosti vsporeda ni celo prekosila.
Pohvaliti nam je pred vsem vstrajnost in delavnost naših velikošolcev,  kateri so  v kratkem Času  14 dnij priredili slavnost s tako zanimivim ter izborno sestavljenim vsporedom. „Slovenija" vedela si je pridobiti umetniških sil, katere hvalijo in častno ocenjujejo tudi najstrožji tuji kritiki namreč gospoda člana Dunajskega konservatorija Fr. Pogačnika in  Ivan   pl.  Hreljanoviča ter virtuoza na kontrabasu g. Blaža Fišerja. — Slavnost otvorila se je s precizno   peto Vilharjevo „Pobratimilo." Krasna skladba, kakor tudi lepe besede naudu-šile so vsakogar; saj   je  pa tudi   pesen kakor navlašč zložena za vesele razmere mej „Slovenijo" in bratskim ji društvom hrvatskim „Zvonimirom," — „pač pa meji dva naroda, jeden rod po krvi smo!"  Takoj po odpeti pesmi nastopi društveni član dr. Matija Murko ter na kratko oceni delovanje in pisateljevanje prerano umrlega slavljenca. Jako  ugajal je Foersterjev  čveterospev   „v tibi noči."  pa kako bi tudi ne; kvartet Slovanskega pevskega društva (gg. Mlčoch, Rohm, Jifik, Pod-bajsky in Johada-Krtinskv) slovi že dolgo pri vseh slovanskih društvih na Dunaji. Ganeno pa je bilo gotovo srce vsacega poslušalca, ko zapoje slavni naš rojak g. Fr.  Pogačnik s premi lim svojim glasom Vilharjevega „ mornarja/ da si je skladba zložena za bariton, vender nam jo je g. Pogačnik (pel jo je za kvinto višje) tako ognjevito in milo pel, da je pri vsem občinstvu začudenje vzbudil. Posebnost in prednost g. Pogačnika je njegov milozvučni a krepki tenor v višini, s čimer se more pač ponašati, pa tudi z vsako priznano umetniško silo uspešno tekmovati. Pa ne samo krasni mu glas, nego morda še bolj njegovo petje prikupilo ga je nam vsem; g. Pogačnik poje z občutkom! Radi tega ga je pa tudi občinstvo pohvalilo z burnim rokoploskom, kateri se ni polegel, dokler nam ni še zapel druge pesni (Nedvedovo „darilou), katero je občinstvu z isto milino in preciznostjo podal, kakor prvo. Naravno je torej, da se je obu dila želja, da se ta blesteča zvezda na malem slovenskem umetniškem obzorji ohrani, če že ne slovenske j, vsaj slovanskej našej domovini Bog!
Nič manj ni zastrmelo občinstvo pri nastopu dičnega člana Dunajsk. konserv. g. Iv. pl. Hreljanoviča. Že prva pesem „Romanca" iz opere Nikola Šubić Zrinjski prikupila je darovitega pevca vsem poslušajočim, a še sijajneje pokazal se je njegov glas v drugi pesni, v „Zakletbi" iz iste opere; le-ta druga pesen javila nam je njegov čudovito jako in obsežen bariton. Prav od srca moremo čestitati bratskemu narodu hrvatskemu in slovanskej glasbi, Če se pridobi ta nenavadna pevska moč hrvatske j operi v Zagrebu. Oba gg. pevca umetnika spremljaval je še vrlo spretno konservatorist, njiju drugi in prijatelj Srb g. V. Bud mani.
Kaj izvanrednega bilo je sviranje slavnega našega rojaka g. Blaža Fišerja na kontrabasu. G Blaž Fišer, o kojem je že pred meseci prinesel no tico „Slov. Narod", je rodom slovensk Štajerec, ki se je po silnih  težavah in naporih povzdignil od prostega cerkovnika-organista do tolike veličine in priznanja, s katerim ga časti domaČe in tuje občinstvo, kadarkoli nastopa.   Fišerjevo sviranje na godalu, prouzročilo je res splošno začudenje; kdor ni čul g. Fišerja, ne bi verjel, da je možno izva biti takovemu  godalu tuli mile in nežne glasove, kakor je mojstersko igrani Flageolet g. Fišerja Tehnika v prstih, spretnost in lahkota, s kojo naš rojak virtuoz vodi lok, kakor tudi igranje s občutkom, vse je spojeno pri gosp. Fišerji.   Pač ra dostna vest bode vsakemu domoljubu,  da se misli gosp. Fišer napotiti okrog po svetu ter osvetliti s svojim umetniškim sviranjem ne samo svoje, nego tudi naše slovensko lice pri vseh omikanih narodih
*) Kadi nepričakovane neprilike zukasnjeno.
Po teh sijajnih točkah bilo je jako težavno ohraniti in obdržati pevskemu zboru zanimanje občinstva; ipak pokazali so naši vrli pevci v obeh ostalih zborih, posebno pa v Nedvedovej „Luna sije", kjer je solistovo ulogo prevzel sam g. Pogač nik, svojo moč in izvežbanost, tako, da so skozi in skozi svojemu utrjenemu pevskemu imenu zadostili Seveda gre v tem posebna in prva zahvala „Sloveniji" vedno zvestemu in požrtvovalno delujočemu pevovodji g. Janu Jifiku. Zadnji zbor I. pl. Zajcev Večer na Savi, ki je s svojim narodnim slogom posebno našim čuvstvom godil, spremljal je na klavirji izvrstno član slovenskega pevskega društva gosp. A. Koller.
Tamburaši akad. društva „Zvonimira" so kakor vedno svojo nalogo do cela pohvalno zvršili ter z narodno jugoslovansko godbo očarali nam srce. Želeti je le, da nadobudni mladi Hrvatje goje i v v bodoče tako vrlo in marljivo bvojo narodno godbo, kakor do sedaj. Vsa čast jim, posebno pa njegovemu izvrstnemu glasovodji, vsem Slovencem toliko dragemu g. dr. Jos. Floršiču.
Kakor izvrsten vspored, bilo je i občinstvo izborno, zastopan bil je cvet slovanskega razumništva ter nam s tem pokazal, kako priljubljeni in cenjeni so baš Slovenci, če prav po številu najmanje zastopani na Dunaji
Državnih poslancev ni bilo toliko, kolikor smo jih videli na lanskej Stritarjevi slavnosti, a to pač le radi tega, ker so se bili že par dnij prej razšli.
Po končanem oficijalnem vsporedu prevzel je društveni član stud. jur. Josip Kušar vodstvo zabavnega dela ter pozdravil zbrano gospodo, osobito častnega člana prof. Josipa Stritarja, državna poslanca prof. Fr. Šukljeja in dr. D. Vitezica; mini-sterijalnega svetnika Vojteha Levičnika; odvetnika dr. M. Babnika; odvetnika dr. K. Sežuna; dr. P. Turnerja; nadporočnika J. Tomšeta ; R. Poznika itd.; državnega poslanca Siudlerja v rodbino; Meissla z rodbino; dr. Za.adila, podpredsednika slovanskega pevskega društva A. Bouhala itd. Izmej slovanskih društev zastopana so bila: hrvatsko akad. društvo „Zvonimir", srbsko akad. društvo „Zora", češko akad. društvo „Akademicky spolek", kakor tudi bratje Bolgari; slovansko pevsko društvo in češko društvo „Pokrok". Osobito pa se je z radostjo vsprejel pozdrav v obilem številu došlega hrvatskega narodnega častništva.
Koliko priljubljenost in kolik glas uživa sploh slovenska akademična mladina v Beči, dokazuje nam fakt, da je bila dvorana prenapolnjena in daje jedna češka rodbina nalašč radi Jurčičeve slavnosti došla z Moravskega na Dunaj.
Brzojavov došlo je mnogo, posebno razveselil nas je brzojav bratskega nam društva „Triglava" v Gradci, g. Simona Rutarfa in g. J. S. Vilharja iz Spljeta in brzojav častnega člana g. dr. Fr. Ce-lestiua.
Takoj po pozdravu prijavil se je za besedo društveni član dr. M. Murko ter napil sodelujočim gg. umetnikom, koji odzvali so se pevci z večno lepo pesnijo „Naprej"; na to nazdravi g. drd. M. krasnemu spolu, kateri napitnici prilegla se je prav dobro pesen „ Ven ček na glavi".
Nadalje napil je društveni predsednik stud phil. Josip Kržišnik z oživljajočo besedo slovanskim društvom, na kar so pevci zapeli udomačeno pesen „Slovenec sem".
V imenu „Zvonimira" govoril je g. stud. med. Perišić, v imenu Bolgarov g. stud. med. Girginov, v imenu „Zore" nje predsednik g. stud. med. Gj. Savčie, v imenu akad. spolka g. stud. jur. Dubskv, v imenu slov. pevskega društva mej Slovenci dobro poznani g. Ryška, v imenu „ Pok rok a" njegov tajnik g. Jvkora. ProglasujoČ ljudovlado ali bolje vlado pevcev, nazdravil je voditelj zabavnega dela g. stud jur. Josip Kušar, slovanskej in specijelno slovenskej domovini ter končal svoj govor z naudušenim gaslom neumrlega slavljenca: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen". Stoje odpela se je na to pesen „Hej Slovani !"
Konečno ne moremo, da ne bi iskreno čestitali „Sloveniji" na tem lepem večeru in njega pre krasnemu uspehu, za kateri gre hvala osobito ne utrudnemu društvenemu članu g. dr. Matiji Murku in g. cand. phil. A. Štritofu, ki nas je prvi sezna nil z g. Blažem Fišerjem, in sploh društvenim čla nom: predsedniku Josipu Kržišniku, tajniku Ljude vitu Bbhmu, društvenikoma Janku Bleivveissu vit Trsteniškemu in Josipu Kušarju, kakor v obče slav nostnemu odboru.
Iz Žužemberka 8. jun. [Izv. dop.] Zadnjo nedeljo 5. t. m. bil je nad sicer tako miren trg ves oživljen, raz hiše visele so trobojnice in pri ubodu od Novomeške strani postavljal se je slavolok, kajti tam je bilo pozdraviti častne goste: „Dolenjsko pevsko društvo* in njega prijatelje. Po 3. uri po-poludne naznanili so topiči s cestnih višin, da se gostje bližajo in res prišlo jih je na veselje vseh nenadno mnogo. Lepa kita nežnih pevk in krepkih pevcev, skupaj krog 40 ter do 60 druzih Novo-meščanov z mestno godbo na čelu, delala je sebi čast a nam radost in veselje. Pri slavoloku Čakali so zastopniki „Bralnega društva", občine in trga. Župan g. J. Dereani pozdravil je pevsko društvo kakor vse prišlece, želeč jim, da bi jim bilo to popoludne v našem trgu tako prijetno kakor bodo gotovo nam njih slovanske pesni. Predsednik pevskega društva g. prof. Koprivšek odzdravil je s toplimi besedami, da bode ta izlet sodeč že po vpre-jeniu, gotovo jeden najlepših dnij v povestnici društva.
Gostje so potem šli ogledovat posebnosti trga, osobito Turjačanov grad, bolj veličasten kakor lep in za stanovanja pripraven, dokler jih ni ob 5. uri poklical rog, da se prične veselica na vrtu g. Jos. pl. Poke.  Mejtem prišlo je še mnogo gostov posebno iz Zatičine, Št. Vida, iz Višnjegore, da, celo z Gorenjskega, iz Ribnice in Metlike, manj iz Dvora in Trebnjega. Prišlo je vsega gotovo do 200 tujcev v naš trg, da čuje dolenjske slavce; sošolci in prijatelji , ki se neso videli desetletja, stiskali so si veseli roke. — Spored pričenjala je ognjevita Ned-vedova „Zvezna" kakor opominj in budilo, da kolo slovenskih pevcev utrjujemo in podpiramo se srcem in delom. Nadalje pelo se je deset moških in mešanih zborov, z večine same slovanske pesni, vsi z navadno natančnostjo in gotovostjo. Z radostjo smo opazili, da se je moški, posebno pa še ženski zbor zadnja leta znatno pomnožil in da so Novomeščaui splošno razvideli dobrodejni upliv ter krasoto slovanske pesni. Zaslugo ima pred vsem budni odbur in marljivi g. vodja, a javno priznanje gre vstrajuim pevkinjam in pevcem toliko bolj, ker se niso ustrašili utrudljivega pota. Pred desetimi leti binebilnikdo mislil, da se v prijaznem Novem Mestu povzdigne tak zbor, ki ne budi le domačega mesta, temveč celo Dolenjsko, iz prejšnje narodne mlačnosti, kar je gotovo njegov prvi in največji poklic. In res, odkar se je ustanovilo to društvo, delujejo tudi njega pododdelki po druzih krajih Dolenjske, bodisi skupno ž njim, bodisi samostalno. Ni nam treba razlagati, da ima to dosti večji pomen, kakor sam glasbeni. Tudi v Žužemberku videli smo nastopiti desetorico tamošnjih pevcev v dveh pesnih samostalno, mej tema bila  je nova Ipavčeva  .Slovanska pesen". S tem nastopom hoteli so brez dvojbe le pokazati, kako se zanimajo tudi za najnovejše proizvode naše glasbe. Občinstvo je glasno odobravalo njih petje: Torej le naprej, zbor naj se še pomnoži in krepi!
Mej petjem je omeniti naudušenih govorov in napitnic; tako predsednika „Bralnega društva" Nje govemu veličastvu , g. R. „Dol. pevskemu društvu" in njega čestilcem ter zahvalo društvenega pred sednika g. prof. Koprivška. O mraku bil je končan pevski del, red je prišel na godce in plesalce, ki so nalogo svojo dobro reševali na posebnem plesišči, postavljenem po primorski šegi pod milim nebom, Kedor nema več lahkih nog, pomenkoval se je s prijatelji v ožjem krogu, kar je bilo toliko ložje, ker se je smela postrežba za naš kraj in za nenadno množino gostov, imenavati dobra. Marsikaj se je pogodilo pri tej priliki; odobravala se je no vejša odločnost naših poslancev , poudarjala se je naša vzajemnost, vse okolnosti, ki ne ostanejo brez pomena za naš kraj. Zato ponavljamo, da so taki izleti in shodi neprecenljive važnosti za narodni naš razvoj, mi znamo, da stanejo mnogo žrtev, a zato morali bi jih toliko bolj podpirati oni kraji, kamor je namenjen izlet. Jutranja zora prodirala je že temni mrad, ko so se zaduji Novomeščani in njih izvrstna godba odpeljali proti domu. Za nas bilo je pač še vse prezgodaj in zahvaljujoč se »Dolenjskemu pevskemu društvu" za izredni dušni užitek, kličemo mu od srca: da se kmalu zopet vidimo, če ne v našem, pa v kakem drugem sosednem kraji!
Domače stvari.
— (Včerajšnje procesije) v podfarah Ljubljanskih vršile so se ob najlepšem vremenu, občinstva bilo je na tisoče. Procesijo pri Frančiškanih vodil je župnik g. Medic, ono pri sv. Jakobu prost g. dr. J are, pri vsakej je bila jedna kompanija
vojakov in oddelek godbe domačega pešpolka št. 17. Frančiškanske procesije udeležili so se: podružnice Vič, Šiška, itd. z zastavami, šolska mladina, trgovske zbornice predsednik g. Kušar in več mestnih odbornikov. Pri procesiji pri sv. Jakopu so bili učenci II. mestne šole z njih učitelji, katoliško društvo, več mestnih odbornikov in župan g. G r a s s e 11 i. Red bil je povsod izvrsten, le pri južnem kolodvoru, kjer je bil prvi blagoslov Frančiškanske procesije, je nerodna ženska drugej pečo zažgala. Blizo stoječi ljudje so gorečo pečo hitro zgrabili in potlačili, da ni bilo večje nesreče.
— (Ogenj.) Danes dopoludne ob s/t 12. uro naznanila sta dva strela z Grada ogenj v Trnovem. Gorel je mal kozolec, v katerem je bilo nekoliko detelje. Zažgali so, kakor navadno, otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Požarna hramba bila je jako hitro na lici mesta ter ogenj hkratu pogasila. Škode,je nekda 60 gld. Mnogo neprilike napravil je pri,tem požaru čuvaj na Gradu. Klical je namreč: ..Bahnhof, Bahnhof!" Vsled tega je občinstvo kar tolpoma hitelo na kolodvor, a dospevši tja, videlo, da je bilo poslano v april, akoravno smo sedaj že v juniji. Malo več pozornosti bi bilo pač priporočati čuvaju v malem stolpu, da ne bode v jednakem slučaji občinstva vedoma ali nevedoma zopet begal.
— (Volitve na Hrvatskem) pričele so se preteklo soboto v Veliki Gorici. Nadžupan Ko-vačevid peljal se je tjakaj, a vzel 10 žandarmov seboj. Šest žandarmov je itak že stalno v Gorici. Osobe, prisedše preteklo soboto v Zagreb, pripovedovale so, da so žandarmi zastavili vse ceste, po katerih bi mogli opozicijski volilci v Gorico. Po takem prologu ni čuda, da se je gluma v Veliki Gorici izvršila za vlado ugodno in da je izvoljen neki Se it z, pristaš takozvane „narodne stranke".
— (Svarilo.) Po Ljubljani širi se vest, da je neka obitelj po nekem strijci v Parizu podedovala 9Va milijona frankov. Razširjevalci te vesti vedo vse na drobno pripovedovati. Dasi bi bil tak strijc iz Pariza ali pa celo iz Amerike dotičnim rodbinam dobro došel, moramo vender dotičnike opozarjati, naj bodo previdni, kajti vsa stvar, kolikor nam dozdaj znano, je izmišljena in le voda na mlin — zakotnih pisače v, katerim lahkoverni ljudje še vedno le preradi sedajo na limanice.
— (Utopljenca) potegnili so danes dopoludne za gledališčem iz Ljubljanice. Kakor čujemo, bil je to nek hlapec, ki je bil velik prijatelj žganju.
— (Iz Logatca): Gorenjelogaški fantje kupili so v knezovem gozdu hojo za IG gld., ki je bila 30 m. dolga in ki je merila v prsni visočini 60 cm. To hojo postavljali so kot mlaj v sredo zvečer pri tarovži tik državne ceste. 40 mož imelo je pri tem delu opravilo. Okolu 10 ure zvečer bi imelo biti delo dovršeno. — Vsled po vel j ni ko ve nemarnosti zgubi mlaj svoje ravnotežje in z vso silo on'le na državno cesto. Telegraf in ograja župni-kovega vrta sta bila poškodovana. Po cesti se vedno budi in vozi, a k sreči ni bil nikdo ponesrečen.
— (Pri deželnem sodišči v Ljubljani) razpisano je mesto sodnijskega pristava. Prošnje do 30. junija, in mesto zemljišnoga knjigovodje. Prošnje za poslednje mesto do 15. julija t. 1.
— (Pri okraj n e m sodišči v Mariboru) na Drave levem bregu razpisano je mesto zeraljiš-nega knjigovodje. Prošnje do 12. julija t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 13. junija. Cesar dobro spal, se dobro počuti.
London 13. junija. „Standard" piše, da se bode algansko mejno vprašanje v kratkem rešilo tako, da bodo Rusi umaknili svojo zahtevo glede Kamiaba, za to pa dobili odškodnino v dolinah ob Murgabu in Kušku.
Beligrad 12. junija. Ministerski predsednik Garašanin izročil kralju v imenu vsega kabineta ostavko, katero je kralj definitivno vsprejel.
Beligrad 12. junija. Po dolgem posvetovanji naročil kralj Rističu, naj prevzame sestavo novega ministerstva. Ristič sprosil si je kratek rok, da prouči finančni položaj.
Feterburg 12. junija. Iz Omska se javlja, da je v mestu Džarkentu vsled potresa mnogo hiš razdejanih, isto tako tudi po nasel-
bah in vaseh vzhodno od Vjernoja (glavnega mesta ruske pokrajine Semirečinsk. Uredn.)
PeterbUTg 12. junija. Car vsprejel včeraj v avdijenci princa Karadjordjeviča.
w -igrg|
„LJUBLJANSKI ZVON"
sttojl 1 (192—56)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ; t
EŽ!S»a. .  rtrr*!-JIH
Tujci i
12." j unij a.
Pri tfall^f t Ebrlich, Hausner, Hanseli z Dunaja. — Kronawetter iz Št. Florijana. — Fladung iz Građen. — Mullev vitez s Štajerskega. — Wagner iz Đeljaka. — Son-nenberg iz Celja. — Thomann iz Gorice.
Pri  avstrijskem eeaiujl: Gercar iz Vranskega.
Meteorologično poročilo.
3 Q	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v mm.
!ll. junija.j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 18 mm. 73916». 740 00 mm.	12-6° C 18 6' C 18 4 C	si. vzh. si. jvz. brezv.	Obl. ja». jas.	000 srn.
12. junija/	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-64 ■m. 787-68 mm. 737-78™.	12«2a C 20-3° C 16 6" C	brezv. si. vzh. brezv.	megla jas. obl.	0*00 DIH.
Srednja temperatura 14 9° in 16-4°, za 34° in 2*0° pod uormalom.
ID-a-najslsa, "borza,
dne 13. junija 1.1.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 81-35
Srebrna renta.....„    82-60 —
Zlata renta......„  11260 —
5°/0 marčna renta ....    „    96*70 —
Akcije narodne banke   .   .     „  8*"0"— —
Kreditne akcije.....„  282 80 —
London........»127 — —
Srebro........„    —'— —
Napol.........                                   „    1008 —
C kr. cekini....... 5-99
Nemške marke.....„    62-32'/t —
4"/.. državne srečke Iz I. 1854   250 gld. 129
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 163
Ogerska zlata renta 4°/0...... 101
Ogerska papirna renta 5* „..... 87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Diuiava reg. srečke 58/0 .  .    100 gld. 117
Zemlj. obi. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . 127
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Eudolfove srečke.....10   „ 18
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 231
gld
danes
81- 65
82- 95 11-2-90
97-— 885-— 28450 126 90
, 10-07 n 5-96 , 62-80 gld. — kr
75 80 80 50
50 75 75
25
Poslano.
(7-22)
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« Izkrjšan llek proti trajnom kašlju plućevine I želudca bolesti grkljana I proti mehuralm kataru,
IIINKK MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
300 —400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospode in dame, kakor tudi mnoge agentura nahajajo se v vsaki številki v na Dunaji, III., Lttvven-gasse 4 izhajajočem ..AIIkhii. Ntellen-AnEelger" za
Avstro-Ogersko in Nemčijo.
Jedini solidni organ v Avstro-Ogerskej. Naročnina za V< leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po 20 kr. v pismenih markah. (1)
Na prodaj je lep
biC3rcle,
54 visok, firme Brenaer, H. O. F. HIII mer A Coeper,
ki je stal nov 250 gld. — Več pove npravniitvo ,Slovenskega Naroda ■._(438—1)
Proda se ali pa v aajei ii
posestvo
(431-1)
na  najlepšem  mestu v zdravilnem
kraji Toplice na Kranjskem.
Pripravno za vilo, dobra gostilnica z ledenico, kletmi za vino in sočivje, lepim sadnim vrtom, hlevom, gumno, kozolcem in vodnjakom, 22 oral dobre zemlje, 9 oral hrastovega iu jelovega gozda, se zaradi smrti takoj proda iz proste roke, z vinogradi ali brez vinogradov. — Kaj več pove lastnik Slat I |a Hutter, Toplice na Kranjaltem.
JOSIP HOČEVAR,
moški kroja*,
v Celji, Gospodske ulice št. 11,
se priporoča velečastiti duhovščini in p. n. občinstvu, da hitro nareja
po solidnih cenah.
Trditi sme, da je s solidno postrežbo pridobil si dobro ime. (434—1)
A Usojam se, p. n. gospodom naznanjati, da sem L ^  prevzel F
\ gostilnico Bislerske graščine \
4 in da bodem stregel z izvrstnimi vini, Relning- ^ A haraslilm pivom in dobrimi Jedili po na|nlijl L
1 ceni. Za kegljalce tudi ~
kegljišče.
Priporočaj e se, prosim za mnogobrojni pohod.
Z velespoštovanjem ^
A Andrej Zaje, ►
% (416—3) restavrater ►
P. n. občinstvu priporočam svojo zalogo slede-dečega blaga po najnižjih cenah, in sicer:
žagance in plohe smerekove, jelkove, borove in mecesnove vsake mere in vrste, drva 24", 30", 38" dolga, opeko za zid in streho, pesek za zidanje in apno ugašeno, dolomit-pesek za posipanje i. t. d. (39?_3)
Z odličnim spoštovanjem
IVAN PETERCA.
►»♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦»o
Koroški Rimski vrelec,
popolnem brez vseh žveplenih spojin, joda, bromovih in borovih soli j. lahko prebavljiva, ukusna planinska voda, prirodno pristen. Pokazal se je posebno uspešen pri p luč nem in kataru v črevih, pri boleznih želodca, mehurja in oblatij, — jako fina mlzna voda brez vsakih sitnih nasledkov, ki vina ne počrrii in mu tudi ne da slabega ukusa. Olavno zalogo v LJubljani ima
M. E. SUP AN, Dunajska cesta.
Pri Rimskem vrelci — postaja južno železnice Prevali — jc prijetno letovišče, okrepčujoč vi-sokoplaninski zrak, cena stanovanja, restavracija, kopeli.
Uprava vrelca, pošta Gutenstein na Koroškem. (437—1)
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
prodajata najboljšo in najoenejie
barver lak© £a
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—95)
LJUBLJAMA. kohpo"i»c jI*""ihar^^i^žtev^1!? LJHBLJANA. ^
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".