Posamezne Številke v Navadne Din —‘75, ob nedelja!) Din 1*50. .TABOR* izhaja vsak dan, razveš nedelje in prašnikov, ob 18. mi a datumom naslednjega dna ter etana mesečno po poiti D 10’—•, za in o* camstvo D 18’—> dostavljen na dom D U’50, na izkaznica D 10'—> inaerati po dojjavai ' Naroča «e pri «pra Maribor* Jurčič Leto: IV. t't' BOR Posamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m o«h«!« » Mm+ bora, Jurčičeva oL iL 4» L nad* atropjn. TeJefoa intornrfv St, 273» (JPRAVA ao nahaja v Jorči&nri o lici &t ^ prUHcjo, desno. Tal«* fo« it - SHS | “ “ Na aaročila brez denarja «a M »Ir«, — Rokopial «a »a vračajo. JVSanbor, petek 9, marca 1923. Številka: 55 Radikalsko močvirje.- , peset volilnih Skrinjic Ho wa vseh ^oliScih našega mariborskega volilnega S~ožja. Izbira za volilcc je re^s velika, ^stvo, da je naše volilno okrožje naj-^fičje v državi, jc zapeljalo toliko 3ku* da se potegujejo za mandate pri J®3'* ta množica skrinjic pa je tudi do-*Ca^. da se računa na politično nezrelost ®aših volilcev. Nnjgrša špekulacija je “rGzdvomno radikalna. Nihče ne bo opo-Tekal. da ima radikalna stranka svojo Rodovino in da lina za srbstvo in tudi za baše njedinjenjc svoje zasluge. Njen nastop v Sloveniji pa je moral vsako spoštovanje, ki ga je ta stranka ked;;j pri nas uživala, ugonobiti, i. Kakor v zasmeh se čila v proglasu ra-I nikalne stranke na javne nameščence, da ; 'j® z nastopom radikalne stranke odprav-1 jena korupcija. Ponosni smo vedno bili, ;^a v Sloveniji ni korupcija. >Tjbena i^anka se ni drznila s koruphiimi sred* i^vi nastopati. Pridržano je bilo radikal* I111 stranki, da se upelje tudi v Sloveniji n°v sistem. Obljuba služb, izvanrednoga Napredovanja, dopustov, orderiov in celo ^nistrskih mest in najogabnejše podkupovanje so sredstva, ki se jih poslužujejo slovenski radikalčici kot poslužni priganjač! svojih visokih gospodarjev. . Vsakega poštenega Slovenca mora bi-1 sram, da se skušajo pri nas tudi taka Pota ubirati. Zdi sc nam, da od kupljenih zapeljani že uvidevajo svojo sramo-Kupljeni voditelji radikali je v Slo ^®niji so po večini po svoji naravi fanta* ’• Saj jih poznamo! Upali so, da bo vse 'sl radika.lskem' »zlatem« ognju zažarelo .e(leljske Stojadinoviceve polomije pa j?0 3ib podučile, da za umazane politične 'rgP®ije pri na« ni mesta. Naša politika fi v«dno ni zrela za koristolovce, ki so jr P°vsod slabo izkazali in stoji previso-°' da bi.sledila takim šarlatanom. Oo-'***i se že, da en naši mariborski radikal-Cl6i odžagani, ker so tudi svojega seta, *°*Poda Stojadinovi^a varali in mu pri-. ^vili pretežko razočaranje z nedeljski-' Polomijami, ko je vendar po njihovem J/r;,evauju pričakoval triumfalnih u-,£*<*. Maribor se pmeje pustolovcem'. ®^’kalija ftomaj pri nns rojena, že umi-^•J^sak zapeljanik se že sramuje osra* cae podkupljene tovaršije. Nedeljski slii« morajo odpreti oči tudi tistim, s° imeli 5e kaj upanja v »zlate« radiji obljube, iri jih morajo izučiti, da j, e oljube peščena stavba, ki sc bo • Starca podrla. Važne konference v zunanjem ministrstvu. Vprašanje trgovsko pogodijo z Albanijo. Beograd, 18. marca. Včeraj se je vršila v prostorih zunanjega ministrstva konferenca, kateri so prisostvovali: dr. Ninčič, Milojevig, poslanik v Budimpešti Anastazijevic in poslaniški svetnik rukareškega poslanika. Milo je vic je poročal o repatriaciji Srbov iz Madžarske, ki so svojčas optirali za Jugoslavijo. Teh naših državljanov jc približno 10.000. Nameravajo jih preseliti preko Subotice v dveh kolouah in na to prepeljati v Južno Srbijo, kjer bodo naseljeni na Ovčjem polju. Zunauji minister je na to poročal o ukrepih in odredbah, ki jih je v tej zadevi izdalo tudi ministrstvo socialne politike. Nato je konferenca vzela v, pretivss položaj v Albaniji. Zedinili so se na oklepu, da je treba čim prej obnoviti tr-govinske zveze z Albanijo. Pogodbo je treba skleniti v tem smislu, da bo naš izvoz užival posebne olajšave. V proti-uslngo bi naša država prevzela oskr>>o albanskih čet pri Djakovem(?). Nova akcija bolgar. komitašev ob naši me\l Beograd, 8. marca. V Pet/iču se je vršil kongres bolgarsko-macedonske organizacije. Bilo je sklenjeno, da se uprava proosnuje in da sc bo upoštevalo zahteve Turkov in drugih manjšin. Sprejet jo bil tudi sklep, da se na dan volitev izvrši poskusna mobilizacija komitaških čet ob naši meji. Beograd, 8. maiTa. V vasi Mjesko-vice se jc skrila močna komit^šku ceta. Naše oblasti so bile o tem' obveščene irt so takoj odposlalo v Mjeskovico orožniško četo s strojnicami. Vnel se je hud boj. Vaščani so bili prisiljeni se boriti proti orožnikom. Komitaši so se po 1 j a-tem odporu umaknili čez bolgarsko mejo. Na bojiScn je ostalo 10 komitaškili In 30 domačih mrličev. Vas in okolico j;o zasedle obmejne čete. Misijonska poneverba pri zagrebški mestni blagajni. ^o6cr ki Reismari: Sofistična boj pri drugod. nas m ®0vora na shodu v Radvanju 4. marca. Bil Kr, *°liln' s»m povabljen, da imenom demo-®tranke govorim na današnjem tj, eta sestanku prod vami. Imeli ste ^r. "^lUne shode in ste politično že '41 ij stranko in vse druge v nič de-ii\ (,Tako delajo politični demagogi, ki ?1n.6s kar mrgoli po naši državi in ^i, j vsakemu, ki jih hoče poslu-^ Hi;[ e*a nebesa, če vržejo krogljico bil V. skrinjico. Tisoč in tisočkrat pa *arje ° Uudstvo od takih kričavih meše- v4 le t • skega, prepričanja varano, kar 80 ljudje že Vanjih volitvah nasedli novim ^a'-°rn takozvane politike in se pri *1’®2all v vedno večje gospodarske najsi takšni lažnjivi ljudski ' Sr tol1^o zagrešijo in lenuharijo '' ^lančevanja, ljudje se vendar ^j^ejo in čim bolj ljudski pre- ko ^3o in lažejo, tera prej in lažje ari Zagreb’, 8. marca. Te dni šo opazili pri mestni blagajni, da neka pobotnica iii bila vpisana v glavno knjigo. To je vzbudilo sum, pa so kontrolirali tudi druge pobotnice ter uffotovili, da jih več ni bilo prenesenih v knjigo. Takoj je bila odrejena revizija mestne blagajne, ki je izkazala, da je nekdo poneveril čez milijon kron. Osumljen je !>il oficijal mestnega knjigovodstva Marko Mlinarič, katerega je policija nemudoma aretirala. Mlinarič .ie priznal krivdo. Njegove poneverbe datirajo od 6. junija 1. 1. —n- Pofiovhi napadi reškili fašistov na Jugoslovane. Suš a k, 8. marca. Včeraj so reški fašisti izvršili nov napad na nase ljudi iz Sušaka. Štiri dijake, ki so so popoldne vračali iz šolo un Sušak, je na Piazza Scarpa napadla skupina fašistov, jim odvzela šolske knjige ter jih pretepla. Dvajset korakov proč ko stali karabinjerji in se niso niti zganili. Dr. Luldnič v avdijenei pri kralju. Beograd, 8. marca. Kralj je včeraj sprejel v enourno avdijenoo predsednika prejšnje skupščine dr. I/ukiniča. Konferenca v Nišu* Beograd, 8. marca. Včeraj zvečer je z■ brzov 1 akom odpotoval v Niš član naše delegacije na niški konferenci in' načelnik oddelka za javno varnost gosp. Zika Lazič. Revizija imen železniških postaj. Beograd, 8. marca. Ker se često dogaja, da se poštne pošiljke vsled enakih imen železniških postaj pošljejo na neprave proge, je prometno ministrstvo sklenilo, vse postaje, ki imajo slična imena, imenovati tudi po pokrajini v kateri, se nahajajo. Takih postaj je v naši državi nad 40. Komunistične demonstracije v Pragi. Praga, 8. marca. Včeraj se je vršilo na trgu protestno zborovanje komunistov zoper zaken o zaščiti države. Zborovanja se je udeležilo več tisoč oseb. Oblasti so zborovanje prepovedale. Ker se množica ni hotela raziti, jo je orožni-štvo z orožjem razgnalo. Zborovalci so nato hoteli prirediti demonstracije po mestu, kar pa je preplačila policija. Na več krajih jo prišlo do spopadov med komunisti in policijo. Več »sob je bilo aretiranih, v' \ - Defravdant Mlinarič je igral v Zagrebu veliko vlogo. Bil je organizator uradniške stavke L 1919. Imel je večkrat o-pravka tudi S policijo, sicer pa je veljal kot 'met pristaš radikalne stranko. Del zagrebških radikalcev je hotel, da bi Mlinarič kandidiral v Zagrebu rta mesti) Franiča-Pržežamna. Ko se je pokazalo, da bi njegova' kandidatura imela v Zagrebu malo izgleda, so ga hoteli postaviti za kandidata v belovarski županiji, pa je tudi ta kandidatura -splavala po vodi. Praga, 7. marca. Tudi v Brnu iti Kladnem je prišlo do komunističnih ir-gredov, ker so oblasti prepovedale protestna zborovanja zoper zakon o zaščiti države. Policija je aretirala več oseb. P r ag a, 7. marca. Na potu iz parlamenta je nek splavar napadel narodno-sooialfstičrtega poslanca Laubeja ter ga pretepel do krvi. Storilca so prijeli irf zaprli. Bil je naščuvan od komunistov. Pogoji angerske skupščine za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Arigora. 7. marca. Narodna skupščina je včeraj končala debato o lausannski tairovni pogodbi ter z veliko večino izrekla vladi zaupnico. Vlada je pooblaščena, da nadaljuje mirovna pogajanja pod sledečimi pogoji: 1. Odprava kapitulacij v finančnem in pravnem oziru. 2. Odgoditev ureditve gospodarskih vprašanj in vprašanja Mosula, 3. Predaja Karagača. 4. Grčija mora plačati vojno odškodnino in obnoviti vse opustoSerte kraje. Pariz. 7. marca. ' Agent'e Havas« poroča, da jc francoska vlada, če bo Turčija predložila nove predloge, pripravljena, to predloge natančno proučiti in če bodo sprejemljivi, o njih zopet razpravljati. BORZA. On rili, 8. marca. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 32.45, Beograd 5.40, London' 25.20, Berlin 0.0232, Praga 15.525, Italija 25.45, Newyork 536.25, Sofija 3.10, Bukarešta 2.50. Zagreb'. 8. marca. (Izvirno). Pariz 6.08-6.12, Švica 18.85—18.S7, London 4.70-4.73, Berlin 0.49—0.51. Dunaj 0.1405-0.15, Praga 3.00—3.02, Italija 4.77-4.80, dolarji 98—99; Budimpešta 4.35—■4.50. najdejo hvaležne poslušalce, ki jinfl ploskajo in drvijo za njimi, da se na njii hovih hrbtih priplazijo do moči in korit. Jasno je, da taki ljudje, ki jih žene v politiko isamo koristolovstvo in’ častihlepje, ne morejo za drugega ničesar do-brega storiti, ; "Ravno v tem leži vsa mizerija ttaše politike in vir neštetih nesreč, ki zadje-; vajo dan na dan vse stanove, danes! enega, jutri drugega. Noben ni zadovoi ljen, drug drugemu gleda zavidljivo v?; skledo, ljudski tribuni pa izrabljajo to; kratkovidno množico v svojo korist. R©-* kel sem že, da ni moj namen samo agi-tirati, ampak hočem sc z vami nekoliko} pogovoriti o takozvani politiki. Drugod po svetu se posvečajo politiki le takšni' ljudje, ki so za ta težaven poklic tako-; rekoč rojeni in tudi kaj znajo. Zlasti paf-j ono ogromno tvarino, ki jo mora poznati, vsak, ki hoče v političpem življenju res-*.j nično sodelovati, ne pa morda samo pre-ij jemati mastne poslanske dijete. Takšni)! politiki se drugod naravnost lota in leta-' učijo v političnih šolah, kjer jim pre* davajo posebno v raznih težavnih pr vili ob kredit nasprotne jim kandidate. Tako so v zadnjih dneh začeli razširjati laž, da je hodil kandidat napredne kmečke obrtne zveze g. Lovro Petovar v Beograd posredovat, da se pri gradbi železnice Ormož—Ljutomer naj ne zaposlijo domači delavci itd., kar je vse od kraja do konca zlagano, ker g. Lovro Petovar sploh v Beogradu bil ni, še manj pa zadevi železnice kaj posredoval. Iz vs se jasno vidi, kako krčevito sc napenja klerikalna stranka, da bi se obdržala na površju in naj si je tudi z lažjo in obrekovanjem. Od Sotle. Radieevski irt klerik'1^ agitatorji so nas preplavili. Radič sa’n je prišel v sosedne hrvaške kraje W hujskal proti državi, proti »kranjski!® svinjam«, uradništvu, vojski, napovedal je zopet mejo ob Sotli. Tihotapstvo b<> zopet cveti o. Klerikalci niso nič manj maščevalni ko Radidevci. Prižnica id spovednica delata s polno paro. Jugoslovanski orožnik! preganjajo naše ljudi, i* to celo taki, ki še četrto leto po prevratu niso odstranili slik habsburških krvclo' kov iz svojih stanovanj. Nemčjrje, $ srepo gledajo na našo državo, puste lep® pri miru. Še več. Nek5, gosflničar je pritisk nemčurjeV in Radi£cveev moral odstraniti sliko kralja Aleksanira iz svojo gostilne, naši orožniki pa zahajaj® posebno v to gostilno, niso pe. ovadili nobenega nemčurja in Radičeve,a radi teh škandaloznih razmer. Čemu neki sme se v svetem idealizmu za slovanstvo izV°/ stavljal med vojno preganjanju Jn riški-rali svojo glavo, se človek nehota vfT*'. šuje. Materijelni in politični verižni bruhajo ogenj irt žveplo na s krvjo M mukami priborjeno pravo domovin0, se jim dobro godi in sc jih nihče ne takne, idealisti pa smo .ostali uboge Pa5® — preganjani in lačni kakor smo bdi nekdaj. , ^ 1 — Pesnik Josip Stritar svojim roJ9< kom. Prejeli smo in z veseljem objavi}3" mo: Odkar sem se vrnil v svojo ljubi3‘3| no domovino, sem prejel od vseh stran* in iz vseh krogov svojih rojakov tok*® iskrenih pozdravov, da bi se ne mo vsakemu posamezno zahvaliti, tudi če 1 igeJ bi m bila moja roka še zmožna voditi per° . če bi moje oči ne bile tako oslabele. Nm"1 večje dokaze ljubezni iz vseh stanov u®* roda sem pa prejel k rojstnemu dnO^ ki sem ga praznoval prvikrat po dolffj letih duševnega in telesnega trpb'e1i;! združen zopet za vedno s svojim dom. Prost vseh fivljenskih ski-bi, ro že na pragu večnosti, so posveSeO* moje misli blagru mojega naroda 1 veliki bodočnosti osvobojeno domotftf®' Naj je medsebojna ljubezen in slofca Vlpe-J sinov troedinega naroda pripelje do ^ šave od koder bo jednaka solncu z ^ gorkoto objemala vse moj? rojake. ", mojo iskrene, srčne želje sprejmite dra^’ mi rojaki kot mojo zahvalo za Vaš j zauo mi ljubezen. — V Rogaški Stat’”1' dne 6. marca 1923 Josip Stritar. — Smrtna kosa. V Miinchenu je nadarjena hrvatska skladateljica Pnr Lurabe roj. grofica Pejaeevič iz obitelji Pejačevicev. Bila je znana tl’° tujem svetu po svojih skladbah, 'RJ 6 izražalo mehko slovansko dušo. ^ — Železniška konferenci v LjukU*® »Slov. Narod« poroča, da se dne 15- ^ sestane sper*--1-------- konferenca -------- uu, oo .»ta stane specijalna med n aro d n n ? eh‘zr,.fl auferenca v Ljubljani. Ta konfef'^., ima določiti letni vozni red na ;l cah. Konference sc ndcic?,; želez^v. strokovnjaki iz Jugoslavije, Ttalij01 stri je in Bavarske. — Konzulat češkoslovaške r.e v Ljubljani poživlja vso ec5kos,oV‘l‘ri< državljane, stanujoče na Sc.lanicTI? j, toriju Slovenije in Prekmurja, r0J^t:r,ca 1901, 1902, 1903, naj se pismeuo meseca marca zg!ase pri tukaj3»,f!in . a du. — Zadostuje korespondenčni navedbo imena, naslova, (dan in ^ctJ stva in pristojne občine. , . — Škrlatica v Bosni. Vesti iz Sar^]a poročajo, da se je v Bosni zolo raa»* epidemična Škrlatica. V dobrodelne namene j« zar svo.ie premoženje bogati beogrnj—- ^ vee Joca Ž. Jovanovič-ŠapčaniB- ^ dedič je Bcogradska trgovaeki na, znatne hvote je dobila t»di • akademija. Značilno je, da Srbski ». H i»Ofrtavljan ju oporoke na-'T*H° to irfht Jm m »aaMSSteeoe aavode. it AB O RW‘ 'Maribor, 9 marca f923. . — V smrt zaradi latinščine. V Skop-Lu Sse je vrgla v Vardar učenka sedmega razreda skopske gimnazije, hčerka šolskega nadzornika Gjana Gjakovičeva. V soli je dobila slab red iz latinščino Srt ker se je bala starišev, je rajši zapustila Inlado življenje. Nesrečnica je veljala kot najlepše dekle v Skoplju. Na zadnji Svetosavski zabavi so jo izvolili za »kra-Lico zabave«. -* Žalostna usoda ruskega begunca. V Novem Sadu je storil samomor bivši ruski kapetan Vladimir Stirmer. Trikrat je poskušal samomor in tretjikrat mu je ^>olo. Pokojnik je bil zelo nadarjen in' je potekal iz odlične obitelji. Nje-Stric je bil švojčas ministrski pred-caristične Rusije. Mladi Stirmer • zivel v težkih gmotnih razmerah. Nič . 11 ni šlo po sreči, moral je živeti v po-v ®njkanju in v popolni negotovosti. a-je bolehati. Najsrčnejša želja — že-t0v z neko mlado Rusinjo — se mu se-. e“a ni mogla izpolniti, saj za samega ni imel kruha. Njegova življenjska mja je vedno bolj pešala, dokler mu ,.lvljenje ni postalo tako neznosno, da ga Prostovoljno zapustil. Dopisi. ®veciua. G. nadučitelju Filipu Hauptmanu je izrekel višji šolski svet prizna-•3e in zahvalo za uspešno delovanje. G. .^učitelju Filipu Hauptmann, ki je de-,®yal pod skrajno težkimi krajevnimi po-^jnnimi razmerami dolgih 30 let na eks-pniranem obmejnem kraju v korist ciljev vzgoje, narodove probuje in ljnd-c Prosvete, ter bil radi svojega vzgled-fSa dela kajkrat izpostavljen heosnova-klevetam zagrizenih nemškutarjev, tomu priznanju višje šolske oblasti le kreno čestitamo! Slovenska Bistrica. Pevski zbor »Zve-j® Jugoslovanskih železničarjev« iz Ljub-Jane je priredil pod vodstvom pevovod-'a S. Mirkota Premelča minulo soboto v °telu »Beograd« koncert, ki zasluži pol-j.° j^alo. Lepi ubrani glasovi so pakaza-; kako zazveni naša pesem, pod spret-arn vodstvom izurjenega pevovodje. Tn a tam je bil drugi tenor preslab, zato _ a so prvi tenoristi in basi vse drugo iz-^°P°lniii. Narodna pesem »Po polju že 0 ce cvetejo«, ki jo je komponiral di-^ent sam, je žela splošen aplavz, seve-tpvSe •'e ni o ral a ponoviti. Že dolgo nismo Ir t * Pr>-ietno izšolanega baritona, ga ima g. Mirko Premelč. Pevskemu ‘ °ru željmo kar najlepših uspehov in uverjeni, da bo pod takim vzornim dstvom sijajno napredoval. ^v r mora z veseljem priznati, da šteje ^ društvo k najbolj delujočim obrtni-Po^1 0l'ganizacijani v Sloveniji. Ne samo številu svojih članov — društvo šteje £jarednih, 5 ustanovnih in 5 podpornih ]oa°v — ampak tudi po marljivem depo aa;,'u sv«jega odbora! Po tajnikovem dj, Pr’re(til° središko obrtno >;v°.dva podučna izleta, dve zabavi, Priu u ?n llsPe§no izvršilo je volitev v hvf>pi Sk° komisijo ter skrbno po- kJal* sv°3e moči ustanovitvi obrtrie lia-tetv;;valne šole v Središču, ki pod vod-bz00ttt tukajšnjega učiteljstva naravnost ^.OOroVUSPeva- ^bagajnično stanje z nad btani. Prebitkom je za prvo leto ob- ',a nad vse zadovoljivo. Predscdnl-ostal30 ^ K0Pe^ izvoljen g. Zadravec, v Pa ^ za 1923 potrjen do-Veg ^‘^ibor. Društvo priredi v kratkem fetvei,-°J u*b Predavanj in knjigovodij ' ^,,rz za malo obrtništvo. Z ozirom fečmo St0;ie5e v°b'ive v državno sknp-borno Predsednik pojasnil navzočim J?a b volitev iz obrtno-gosoodarske-We !n 3’im' Priporočil, da brez iz- liČni ZailPaj° •svoj° krogljice našim' odmoli ° ln'škim sobojevnikom in pri-^terum r ^Pbek-Gumzeju-Pctovarju, --1111,311 a Pam v slučaju izvolitve brii,,?0- SG bodo vselej in pri vsaki zavedal' svoje dolžnosti in liji m h^J*®ga zaupanja. 0 CeOske vesti. Nslcoi^tvaJe izro'ala deputacija sokolskega č^atei'V br. Josipu Smrtniku, d!u delni«ke pivovarne na Laškem ^ Zasl ° v Priznanje njegovih vc-' 11 g za sokolstvo v Celju in oko- lici ter po naši domovini sploh. Celjsko sokolsko društvo je namreč imenovalo br. Smrtnika na zadnjem občnem zboru svojim dobrotvornim članom. Starosta br. dr. Milko Hrašovec je ob častni udeležbi laške inteligence na kratko očrtal delovanje slavljenca na sokolskem polju, na kar se mu je ginjen zahvali v daljšem govoru brat Smrtnik ter orisal zanimivo zgodovino svojega sokolskega življenja. Diploma je mojstersko delo sokolskega delavca br. Benčana iz Celja. Mostno gledališče v Celju. V soboto, -dno 3. trn. so vprizorili člani celjskega Dramatičnega društva Schbnherx--jevo trodejanko »Otroška tragedija«. Priljubljeni celjski igralci (g. Pfeifer, gdč.' Vorbachova in g. Dreni k) so jo igrali prvovrstno, res neprisiljeno in otroško. Na sceneriji se je opazilo par novosti, istotako pri razsvetljavi. Občinstvo je napolnilo gledališče do zadnjega kotička ter po vsakem dejanju klicalo požrtvovalne igralce pred zagrinjalo. Celjski francoski krožek jo imel v soboto, dne 3. tm. svoj prvi družabni večer, na katerom je predaval lektor francoskega jezika na ljubljanskem vseučilišču g. prof. Mcurville s skioptičnimi slikami. Pridno je sviral godbeni kvartet pod vodstvom g. ravnatelja Serajnika. Gosto pa sta pozdravila z bodrilnimi besedami pi-edsednik krožka g. župan dr. Hrašovec in g. prof. Napotnik. Samomor. V Celju se je ustrelil naj-brže radi svoje živčne bolezni dimnikarski mojster g. Vilko Žurman. V brezupnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer jo dan pozneje izdihnil. Bil je vedno odločno naprednega mišljenja. N. v m. p.! Jm. SEJA NAČELSTVA MARIBORSKE KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS v petok 9. t. m. ob fi. uri v tajništvu. Mariborske vesti. Miribor 8. marca 10?3. m Smrtna kosa je končala cvetoče življenje 10 letnega Borisa Košir, učenca IV. razreda ljudske šole. Prizadetim naše iskreno sožalje! m Javno vprašanje na g. višjega policijskega svetnika Keršovaua. Iver je zdaj Vaš konfident v nacijonalističucm procesu zaprt zaradi hudodelstva goljufije (predmet bankovec za 1*D0 lir), ali boste zdaj našli konfidente, ki bodo bolj čistih rok, ker je poštenemu človeku vendar mučno, če mu pošljete vsak hip na vrat kakega novega goljufa? m Končna razdelitev volišč v Mariboru Glasom odredbe centralne vlade z dne 21 decembra 1922, št. 433, uradni list kos 131 z dne 28. XII. 1922, se vrše volitve poslancev za narodno skupščino v nedeljo dne 18. marca 1923 od 7. ure zjutraj do 18. ure. Volilni upravičenci mesta Maribor volijo: a) oni, ki so vpisani v volilni imenik I. okraja (Maribor mesto) na volišču I. v dekliški meščanski šoli I. na Miklošičevi cesti št. 1., b) oni, ki so vpisani v volilni imenik II. okraja (Graško predmestje), od črke A do vštovši M., na II. volišču v dekliški meščanski šoli II. v Cankarjevi ulici št. 5, c) oni, ki so vpisani v volilni imenik II. okraja (Graško predmestje) od črke N do Ž, na III. volišču v deški ljudski šoli I. v Razlagovi ulici št. 16., oni, ki so vpisani v volilni imenik III. okraja (Melje) na volišču IV. v dekliški ljudski šoli IV. okraja v Samostanski ulici št. 10., f) oni, ki so vpisani v volilni imenik V. okraja (Sv. Magdalena) od črke A do vštevši M na volišču VI. v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi ulici št. 40, g) oni, ki so vpisani v volilni imenik V. okraja^ okraja (Sv. Magdalena) od črke N do Ž, na volišču VII. v deški ljudski šoli III. na Ruški cesti. Na dan volitev dne 18. marca, na dan pred volitvami dne 17. marca in na dan po volitvah dne 19. marca je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. m Slov. trg. društvo naznanja: Svoje-časni spor med g. Ellingerjem in II ogli-čem je bil potoni razsodišča Slov. trg. društva prijateljsko izravnan, ker je g. Ellinger izjavil, da je bil tudi on deloma napačno informiran. m Občni zbor Slov. trgovskega društva, Slovensko trgovsko društvo v Mariboru naznanja svojim člano-p, da mora i svoj občni zbor, ki je bil določeu za 10. tm. vsled koncerta, ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica na ta večer, preložiti na 25. tm. (nedeljo) ob 10. uri dop. v kmetski 'sobi Narodnega doma. m Odsok amaterfotografov SPD v Mariboru priredi odslej redno izlete, ki bodo objavljeni za celi mesce v naprej '7 izložbi trgovin gg Tg. Baloh, Grajski trg in Franjo Maje.-, Glavni trg. Smo*er teh izletov je spoznavati je naše bližnje iti oddaljenejšo okolice in dobava slik za skl-optična predavanja. Amaterji, prijateljice in prijatelji repe narave ste k udeležb! vabljeni. Pri izletih se bode fotografirala po ena skupina u leb.žcncav. Odbor. m Glasbena Matica. Mariborsko občinstvo, zlasti pa pomike, opozarjamo iia dejstvo, da G. M. začenja svoje koncert« trtno ob napovedani uri. Treba je to raj. da bo občinstvo pr''šlo še pred pel 2? uro in' zasedlo prostora. Zlasti šc je to želeti. da se ne krajša z nepotrebnim zavlačevanjem koncerta pevcem tistih par pol mic, ki jih bodo po napornem nastopu preživeli v naš *m mestu. Ob pol 20 vri se dvorana zapre in pred prvim odmore m nc bo nihče prišel notri Tud točnost je znak kulture. m Občni zbor Vrtnarskega društva. V nedeljo, dno 11. marca se vrši ob 9. uri predp. v restavraciji »Maribor« letni občni zbor Vrtnarskega društva z običajnim sporedom. Odbor vljudno vabi vse člane in sploh prijatelje vrtnarstva k o-bilni udeležbi. Pri nezadostnem številu udeležencev se vrši občni zbor eno uro kasneje pri vsakem številu članov, m Za mestno deško in dekliško dnevno zavetišče v Cankarjevi ulici so doslej darovali: Kreditno društvo v Mariboru 1000 Din’., transportna družba Schenker & Co. 50 Din., mestna hranilnica 250 l)in., tvrdka Ježek 100 Din.,vcletrgvoec J. N. Šoštarič 50 Din., Viljem FreuUd, tovarnar 500 Din1., spodnještaj. ljudska posojilnica 250 Din., Gustav Bernhard 100 Din., odvetnik dr. Hojnik 50 Din., notar M. Korber 100 Din., odvetnik dr. Kimovec 50 Din, odvetnik dr. Klemenčič 5 Din’., odvetnik dr. VI. Scrnec 25 Din., odvetnik Jnritsch 50 Din., tovarnar J. Rosenberg 200 Din., odvetnik dr. Lipeld 100 Din., odvetnik dr. Pipnš 100 Din.. Jugoslov. Lloyd 100 Din. Vsem blagim’ darovalcem izreka vodstvo v imenu malčkov najiskrcnejo zahvalo in prosi vse prijatelje otrok še nadaljnih prispevkov. m Važnost za uslužbence velepodjetij. M. G. A. nam poroča: Na posebno željo nameščencev in uradniških krogov zaposlenih pri velikih podjetij se bo pri prihodnjem predavanju Mariborska gradbene akcije ponovil in izpopolnil načrt preskrbe stanovanj in lastnih domov za omenjeno kategorijo stanovanjskih revežev. V interesu, posebno delavstva ki si ne zna pomagati iz stanovanjske bede, je nujno potrebno, da se tega predavanja udeleže vsi prizadeta uslužbenci naših velepodjetij. Priporoča so tudi, da vsaj eden od dotičnega podjetja prinese seboj seznam uslužbencev, ki so po stanovanjski bedi najbolj prizadeti in ki najbolj potrebujejo preskrbe boljšega stanovanja. Pri slučaju po voljne udeležbe se po predavanju vrši tudi prosta debata, med katero bodo imeli udeleženci priliko pojasniti svojo stanovanjsko mizerijo in javno povedati, kaj so njihovi gospodarji ves ta čas storili glede preskrbe stanovanj za svojo uslužbence. Opozarjamo še posebej, da je to najugodneja prilika, da si delavstvo in sploh privatni uslužbenci sami pomagajo do človeško sposobnih stanovanj. Predavanje se vrši točno ob 10. url v Mestnem kinu, zato je želeti, da so udeleženci že pred tem časom na licu mesta. Narodno gledališče Repertolre: četrtek, 8. marca. »Pri treh mladenkah«, Ab. A. Petek, 9. marca. Urh, grof celjski, B. Kultura in umetnost v »Velet«rist«. Burka v treh dejanjih. To znano in posrečeno Kraatzovo burko vprizori v pomleljck dne 12. t. m. ob pol 20. uri Ljudski oder v tu k. Narodnem domu. Burka je polna velekomičnih za-pletljajev in se po svoji dobri dramski zgradbi prijetno odlikuje od podobnih »šlagerjev«. Kdor noče zamuditi par prijetnih > uric, naj si že sedaj oskrbi vstopnico v trgovini ge. Zlate Brišnik v 1 Slovenski ulici, , ■ • -v v - . - Stran & Sokolstvo, j o Sokolska župa v Mariboru je imeli/! V nedeljo 4. t. m. v Narodnem domu svojo/ redno letno skupščino, katere sc je ude« ležilo 25 društev po svojih zastopnikih:, Navzoče delegate je z iskrenimi besedami pozdravil starosta dr. Pivko in podal: kratko poročilo o preteklem letu. Župni:, načelnik br. Kranjc jo podal pregledi tehničnega dela v župi za leto 1922, ki je bilo predvsem namenjeno vsesokolske« mu zletu v Ljubljani, vendar se jo posvečala skrbna pozornost vzgoji vaditelji stva, naraščaja in sploh notranjemu de« lovanju vseh v župi včlanjenih društev. Tajnik br. Kocmut jo poročal o vseli javnih župnih priredbah in poslovanju’-predsedstva, kateremu je došlo 542 dopisov in bilo odposlanih 1205. Glasom bla« gajniškega poročila br. Vasiča jo bilo! dohodkov Din. 238.471 in Izdatkov Din’. 237.786, prebitka torej Din'. 685. Denarni promet se je napram letu 1921 skoraj potrojil. Iz poročila predsednika kulturno prosvetnega odseka br. dr. Kovačiča! posnemamo, da se jo priredilo nad 50 predavanj, 122 nagovorov za članstvo, naraščaj in deco. 16 društev ima »vojn knjižnico, župa pa svojo potovalno, kije/ sedaj pri sokolskem društvu v Mežici. Župa je izdala sledeče publikacije: Zbor II., Dnevnik mladega človeka, Masarik, Češko Sokolstvo in Sokolski katekizem. Vestno jo sestavil svoje poročilo župni nadzornik br. Sehaup, ki je izčrpno navajal vse nedostatke pri posameznih! društvih, pohvalno pa omenjal vestno delujoča društva. Vsa poročila župnih funkcijonarjcv so bila po kratki debati soglasno odobrena in’ sprejet absolutorij* župnemu predsedstvu. Pri samostojnih! predlogih so bilo soglasno sprejete resolucije v zadevi Sokolstvo in politika ter) radi napada na naše poprevratne kulturne in gospodarsko pridobitve. V župno predsedstvo so bili-izvoljeni br. dr. Pivko za starosto, br. Novak, Maribor* dr. Stankovič, Varaždin in; dr. Senčar,5 Provalje, za podstaroste, br. Kranjc za načelnika, s. Nabergojeva za načelnico, br. Kocmut za tajnika, br. Vasic z® blagajnika in bratje dr. Kovačič, Sehaup, Mačus in Gruntar za člane, dr. Boštjančič, Bureš in Milost za namestnike, v) predsedstvu za pregledovalce br. Hallei) iti Hren. Župni zlet se vrši 28. in 29. junija v Varaždinu, zlet naraščaja pa 9. junija v Slovensko Bistrico. Dne 9. decembra so proslavi lOletnico obstoja župe d slavnostno akademijo in tekmam*. Končno se je sklenilo, da člani na Smejo nositi poleg sokolskega znaka nobenega drugega, nakar je br. starosta dr. Pivko zaključil lepo vspelo zborovanje pozivajo« vse k intenzivnemu sokolskemu delil v dobrobit naroda. Šport. : Člani prvega nogometnega moštva; ISSK Maribor, kateri imajo še izposojene društvone kroje in čevlje, naj iste vrnejo najpozneje v soboto dne 10. tm'. popoldne od 3. do 4. uro v društveni šobi na igrišču. Kdor šo tamu pozivu Me bi odzval, se ga ne bode verificiralo; proti njemu se pa bode še povrh tudi disciplinarno postopalo. — Odbor. Gospodarstvo. O Romuniji. Našemu 'sosedu in zavezniku Romuniji se posveča pri nas premalo pozornosti. Vzroki so različni, predvsem pa je krivo, da tako malo naših ljudi poziia romunski jezik. Romunske razmere nišo ravno preveč zdrave. Državni zaklad v zlatu je v rokah boljševikov, sploh je vprašanje, ali še obstoja; domače gospodarske razmere so neurejene vsled Slabih prometnih zvez in drugih težav, ki so s temi v zvezi. Po železniških postajah stoji desettisoče vagonov, večinoma razbitih, ki otežkočajo ali pa sploh onemogočajo redni promet. Posledica tega je, da Romunija ne more izvažati toliko kot bi lahko izvažala. Ni so tedaj čuditi, da lej neprenehoma pada, dasiravno si je Romunija pridobila Sedmograško, Bukovino in Besarabijo, ki imajo mnogo večjo vrednost nego izgubljeni državni zaklad. Loj je podlegel spekulaciji, ki so jo vodili iz Budimpešte, Dunaja. Curiha, Berlina — ne manjka pa tudi glasov, da je pri »ubijanju« le.ia sodelovala praskal "vr >' v, r» u<; Marrocif, 9. «1 nfca 1923. (borza. V Curihu ko 'se pojavili falzifikati ’ 'kaznovan, se je zagovarjal pred okrož- v Jarenini zapitek za 68 K, nato pa skri-500 leje,vib bankovcev, baje v višini 4 do nim sodiščem radi hudodelstva tatvine, vaj zbežal. Meseca septembra 1. 1. pa je 500 milijonov lejev, kar seveda ni vpli- prestopka goljufije in poneverbe. Pivec Andreju Zafošniku v Srbotju poneveril ivalo ugodno na stanje leja. Vlada jemo- ‘ je bil meseca avgusta iu septembra L 1.. 4^0 K, ki bi jih imel izročiti delavcu Leo-scala izdati ostre devizne odredbe. j pet tednov zaposlen kot tesar pri posest- * poldu Šenku. Konečno jo prišel obdol- Sedanja vlada namerava izvesti veli-■ uiku Josipu Dvoršaka v Šmartnem na ko finančno in gospodarsko reformo. — j PoLiorju. V tem času je ukradel iz sobe Koliko se ji bo ta posrečila, fce ne more svojega delodajalca, kjer je tudi stano-reči, ali program jo tako obsežen, da bi, val, par čevljev, par škornjev, ščetko, (njegova izvedba prinesla dalekosežno; zlat poročni prstan in dva robca v skupni spremembo razmer. Proučevanje je po-' vrednosti 1390 K. Dne 1. novembra 1. L iverjeno posebnemu gospodarskemu sve- • pa je v tovarni za karbid v Rušah vzel In, ki je ugotovil že razno vzroke gospo- ■ svojemu sodelavcu Francu Hericu iz idarske krize iri zlasti nujnost znižanja; suknje, ki je visela na steni v delavnici, državnega budžeta, kakor tudi nujnost,1 denarnico s 423 K gotoviue. Dne 10. no-Jda se državni izdatki pokrijejo popolno-j vemljTa 1. 1. je prišel obdolženec na dom Sna z davki. Finančni minister V. Bratia- ■ svojega očeta Antona Pivec v Selnici ob nu je že sprejel ta predlog in je izdelal Muri, s katerim ne živi v skupnem go-proračun S 10.498,283.482 lejev, ki je do- i spodinjstvu ter odnesel 3800 K gotovine icela krit z davki. j in lovsko puško vredno 8000 K. Dno 22. f Romunski državni dolg je iznašal 1.' novembra 1. ]. je prišel v gostilno Marije 'aprila 1922 skupaj 17.842,740.000 frankov, Caf pri Sv. Jur ju v Slov. gor. Zahteval iri sicer 12 milijard pri romunski narodni je svinčnik, češ, da ima nekaj napisati, {banki in’ 4,628.888.000 frankov inozemskih ; j£0 sc je gostilničarka mudila v drugi fpoeojil. Sedaj se vlada pogaja za veliko sobi, je uporabil to ugodno priliko, vzel posojilo v znesku 85,000.000 liber št. ali 175 milijonov) dolarjev, is 4% obrestno triero. ' Današnje finančno stanje mnogo sko-Suje trgovini. Velike nade, ki so jih i-fcneli o lanski žetvi, se niso izpolnile; zla-Bti koruza je podlegla hudi suši. Ker ni na mizi v gostilniški sobi stoječo slatinsko steklenico žganja v vrednosti 200 K ter izginil.. Osumljen je nadalje tatvine treh dvokoles. Prvo kolo v vrednosti 5000 K je ukradel dne 14. novembra 1. 1. tesarskemu mojstru Viktorju Črnku v Mariboru iz dvorišča Gotzove pivovarne, Kilo mogoče točno določiti previška, ki j ]j0 je kil Črnko zaposlen' pri razdiranju nekega paviljona za obrtno razstavo. Drugo 5000 K vredno dvokolo je vzel dne 20. novembra L 1. zvečer tesarju Antonu Hohnecu iz predsobe Vlahovičeve gostilne v Mariboru, tretje dvokolo, ki je vredno 7000 K, pa je vzel živinozdravniku Francu Samec iz veže Arnošove gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vsa tri u kradena kolesa je prodal in sicer eno ruskemu beguncu Ivanu Seničkinu v Vukovskem dolu, drugo pekovskemu mojstru Josipu Klepu v Ormožu, tretjo pa posestniku Konradu Šauperlu v Lilah-bregu. — Nekega dne meseca aprila L L je prišel obdolženec v družbi dveh žensk ženec 9. decembra 1. 1. v gostilno Halb-widl v Mariboru. Naročil si je večerjo in 5 četrt litrov vina, nakar je hotel skrivoma izginiti. Tokrat pa se mu to ni posrečilo, ampak je bil na ulici zasačen in aretiran. Sodba se glasi na eno leto težke ječe. Napad ua fiiiancarja. Dnie 10. januarja je Luka Pitčcnko, finančni pripravnik odd. finančna kontrole pri Sv. Križu nad Mariborom prežal v nekem gozdu pri Sv. Križu na tihotapce. Pri tej priliki je zasačil 29 letnega posestnika Franca Hlade in 21 let- nega delavca Blaža Hlade, oba iz Jelov« ca in ju ustaviL Ker nista imela potnih listin in ker je financar sumil, da imata pod obleko skrite vtihotapljene stvari, ju jo pozval, da mu sledita na oddelek fi* nančne kontrole pri Sv. Križu, kar stal storila navidezno brez obotavljanja. Komaj pa so prišli vsi trije do nekega B°‘ zdiu se je Franc Hlade nenadoma obrna ter oddal s svojim samokresom dva stre* la proti financar ju. K sreči pa ni zadel financarja, ki se je, da bi se lažjo obvf roval strelov, vrgel na tla. V tem tr* nutku pa je skočil nanj Blaž Hlade, g* udaril z neko steklenico po roki in gl a vi in mu odvzel puško z bajonetom, naks* sta oba napadalca zbežala. Okrožno dišče je obsodilo Franca Hlade na 4 m#* seue težke ječe, Blaža Hlade pa na 2 ni«< seca ječe. ezsmmtai bi Se ga dalo eksportirati čez mejo, je Imorala vlada poseči po visoki izvozni Carini (30.000 lejev za vagon), da tako aaščitl domače potrebe. Od januarja do (Septembra je Slo čez mejo zgolj 86.400 va-Sgronov žita, kar ne zadostuje za kritje bilančnih postavk. Sicer se je izvoz petro-(Jeja dvignil v tem času od 842.530 ton na fj.008.164 tori, vendar pa je vse to še ved- F premalo iri ne more kriti ogromnih fcreb dežele. Ker Be je ceria sladkorju v zadnjem fSSala naglo povišala in dosegla 30 levov laja kg., je vlada določila maksimalno celino i« sicer kristal kg 20 lejev na debelo. ( i Tovarile sladkorja so se obvezale dajati | fantov v gostilno Franca Harin- l'4P0 vagonov1 po 18 in' 19 lejev za vojsko ■ ga T strihovcu. Naročil si je razno jedi, ^ za nameščence. (Ceske Slovo)., pijačo iu cigarete ter odšel ne da bi pla- ---------------------------------------11 čal račun v znesku 271 K. Meseca Septem- Dva močna vajenca h železničarskih družin, za elektroni ehanično obrt, se takoj sprejmeta. KoroJka cesta St. 1, dvorišče. 486 10.000 K nagrade, kdor mil preskrbi ali odda utanovanej 7. 2 ali. 3 sobama in kuhinjo." Naslov v upravi. 484? 2—1 Priporočam cenj. damam svoj modni salon za. izdelovanje novih in prenavlianje starih] oblek po solidni ceni. A. Jare Cankarjeva ulica 15, II, nad 482 3-1 Proda se velika masinia, politi-rana pisalna miza. Naslov pov« uprava. ■. > 479 Zamenjam svoje stanovanje s tremi sobami (v vili) pioti stanovanju t dvema sobama. Naslov pove uprava Ihta. 476 3—2 URE, žepne in stenske, popravlja najsolidneie tvrdka B. Bizjak urar, Gosposka ni St. 10, Maribor. 433 15 6 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da našega iskrsnoljubljenega sina, oziroma brata BORISA učenca IV. razreda ljudske šole ni več med nami. Kruta smrt nam ga jo iztrgala iz naročja v nadebudni ot'oški dobi 10. let. Pogreb dragega pokojnika se vrSi na pokopališču ▼ Pobrežju v petek 9. marca 1923 ob 15 uri. Maribor, dne 8. marca 1923. 483 Žalujoča rodbina Košir. Izpred sodišča Na debelo Je kradel in goljufal. bra L L je napravil v gostilni Obersuela v Srebotju zapitek v znesku 70 K, v trgo vini Leopolda Vorše pa je kupil razne ' Pr°d*ie se v celili komadih po 30-&0 Dm. kilogram. Bcžidar Slanina Podpirajte Jugoslovansko Matico! debela, soljena, 3 kom. 100 kg, predmete za 108 K, katerega dolga ni po- : “Snik tvrdke jfr' '.Petindvajsetletni tesar Antori Pivec ravnal. Začetkom decembra 1. 1. je na-, Markovič Maribor Aleksandrova \p Selnici ob Muri, ki je že 9 krat pred- i pravil v gostilni Vladimira Skerbinšeka 5£ 56 ’ «1 £-1 Kupim za svojega sorodnika trgovsko hišo ali hotel i Ormožu, Ptuju ali Mariboru; eventualno tudi mlift žago, vinograd ali lepo posestvo v ptujski, o** moški ali ljutomerski okolici. Ponudbe z natančnim opisom, izmero posestva in zadnjo ceno na: DoktOf Janžekovič, šef odse' a pri poštni direkciji v Ljub* Ijanl. 477 3—1 rMEbei Zevacos jMarkiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila fi Eosandra. (Dalje.) (45) 'f »tAli jaz vam1 pravim, Ha ga sovra-. fim, — iz celega srca, iz cele duše!« —• >, »Ah, malenkostil — Pa zakaj1!« —< :| »Kanil me je!« — I- »Dokaz, da se zna dobro bojevat*, kVj-8 vi Ste priznano najboljši Sabljač v Parizu, •— seveda, kakor ge zdi, — za pj!m!< — is »On me je zasramoval!« —-f »To bi nič, — mal prepir v gostilni!« Se kmalu pozabi!« — f >Ob,« — je vzkliknil grof, *— ^hotal bi zadaviti!« — 1 »Nasprotno, Vi mu bodete ponudili *dko, 8e mu prijazno približali in bosta le njegov prijatelj!« — ||. »Nikdar in HikoliU —• 8ft »Ali jaa hočem tako!« —1 Dn Barry Se je zravnal, — za hip Se Se zbudil ponos njegovega rodu, — zaiu-Hel je v obraz, — ali pod pogledom gospoda Jakoba se je takoj streznil, — pa pobledel in klonil glavo. — Z hropečim glasom se jo še Kotel izstavljati: »Saj je v Bastilji!« — F' »Vi ate ga pustili zapreti, no res! Iti fvi bodete storili, da bo zopet oprosocn! Storite kakor hočete, — to ni moja stvari uTu je važe delo, — dam vam osem dni ca«a, iri v osmih dneh mi bodete prirasli 'dvoje: prvič dovoljenje, da smem govo-iriti z ujetnikom iu drugič, ukaz takojšnjega oproščeni j a. — Recite kar hočete! — Da ste ga spravili v ječo, ste si morali iz-fcni&liii kako bajko, — izmislite si drugo, 'da ga oprostite, — recite, da ste Se zrno-«li ali kar hočete. V osmih dneh te-JJajl — Ste razumeli?!« — - ; t," v »To je nemogoče!« — »Nemogoče?« — je ponovil gospod Jakob. — »In meni hočete reči, da je ne-megočel« — »Prisegam vam!« — »Na kaj vendar, — morda Ha vaSo plemiško časti«— Du Barry se je hotel upreti. —• »Gospod Jakob!!« — Gospod Jakob se je mirno grozeče nasmehnil. — »Iri ali ste morda podedovali?« *-• »Ne, — žal!« — »Torej ne potrebujete več 'denarja?« »Nasprotno, — se nikdar ga nisem tako potreboval!« — »Ste morda pozabili najino pogodbo?« »Jaz ne pozabim’ ničesar!« — »Torej vas ne razumem, treba je, da 1 'mi razložite!« —* »To je vendar lahko. — Vitez d’ Assas je provociral, žalil kralja!« — »Zločin razžaljenja veličanstva. — Iri drugega nič?« — »Ali hočete prav mojo smrt?« —< »Ne, — hočem, da ste bogati iu 'srečni in radi tega me morate ubogati! Sto razumeli, grof?« — ;>Da,« — jo jezno odvrnil du Barry. — »Dobro torej! — Imate potrebo denarja? — Da, da, — to že berem na vašem obrazu! — Ab ti mladi pariški ple- ie du Barry menil o kom, da je nedolžen miči so zmetaj brez denarja! — Kako ■ da mu je bilo res treba verjeti. — luknjaste so njih mošnje. — Evo, tu vam Določenega dne je prinesel grof dn je nekaj, da potolažite Svoje sovraštvo Barry gospodu Jakobu zahtevana Spisa do viteza. — Evo vam' nakaznico za tri- ter ga povedel v svoji kočij", v B a stil j o. desettisoč lir, — v pričakovanju boljšega — Prisostvovali smo, kako je bil gospod in sicer petindvajsettisoč za dovoljenje, Jakob predstavljen gubernerju in kako da govorim z jetnikom iri ravnotoliko, jc sledil ječarju do celice viteza d’ Assa«. da bode izpuščen iz Bastilje ta Sovražnik, j ki Se mi pa zdi čisto ljubeznjiv dečko! — Torej dragi grof, — pričakujem vas v i osmih dneh!« — i It S temi besedami je 'spremil gospod Ja- \ »Vjet, — zavit v gosto mrežo, — nimam več pravice ne do ljubezni, ne do sovraštva. — Jaz nisem drugega, kot orodje v rokah tega groznega človeka. — Oh — ali potrpljenje, kakor pravi cn sam večkrat!« — Polagoma pa se je grof vendarle pomiril, slednjič bo plačal gospod Jakob za oprostitev viteza d’ Assas skupno osem-desettisoč lir, za tridesettisoč ima že nakaznico, in jo bode tudi hitro vnovčil, a dve nakaznici po petindvajsettisoč pa ga še čakati, kajti to si moral priznati, gospod Jakob je točno plačeval vse, kar je obljubljal. — Torej je bilo korieČrio vetidarle čisto koristno, dobičkanosno delo in' kar Se tiče d’ Assas, mu potem pač ne bo manjkalo prilike izzvati ga iri v dvoboju u-biti. — Ali še boljše, — v Parizu ni manjkalo spretnih rok, ki proti odškodnini odstranijo neljube osobe. — In medtem, ko se je v Svojih’ mislih' pečal le edino S temi groznimi predmeti in čustvi, kot denar, izdajstvo, ?ovraštvo, kri, je du Barry začel h vliti okoli policijskega poročnika, — zakladnika in pe premišljeval, kakega sredstva bi sc P0-služil, da hitreje knnča. — D’ Assas, ki je bil že čisto obupal. 3* vstal, — in z bliskajočimi se očmi. s tre-sočimi rokami je zagrabil neznanca ** roko. — Hotel ga je spraševati, hotel £ voriti, a od presenečenja mu je glaS povedal. — »Pomirite se dačhol« —■ mn je re**' tedaj gospod Jakob, — ter pogledal ffl*‘ deniča s mrkim zadoščenjem. »Vesti, koJe vam prinašam, niso iako velike va/n°‘ sti, kakor si morda pristavljate.« — »Ah, — gospod!« — je sledtijič izpref?^ veril vitez razburjeno. — »Nsj^lbo f kar hoče, kar mi Imate za povedati. ^ dite tndi vi, kdor hočete, — jaz vas goslavljam, da ste prišli. — Govorite, Ss* vorite, zarotim vas! — Kaj ml imate ^ povedati?« — Gospod Jakob je nlolčal za hip, tem ko je d’ Assas poslušal z riapetostJ* »Ali jo torej zelo ljubite?« — je 6^ njič vprašal burno. *— »Obožujem jo!« — je odgovoril 7. o®f dražestno priprostostjo pravih zali11 čatnikarja, kakor tudi okoli kralja sa-! loncev, ki bi hoteli zaupati Svojo 'Huj? m ega. - In zmaga ni bila ravno protež-1 “n celemu svetu. - »Dal bi svoje 9 ka. — Ysa založba je bilo njegovo delo j 1-ienje, da bi jo le šc enkrat za lup iri — bilo je pač nekaj iz?anrodnega, da ‘ XVI. Izkušnja ver. "Prinašam vam novico od Ivano!' ~ To so bile prve beseds obiskovalca, — Gospod Jakob' je vzdihnil. — . Kdo ve, — morda je to grozdi • ki je razpolagalo z neznanimi ia:,n. uiočmi, — v tistem trenutku zavidal11 ^ sega jetnika. — Kajti njegova moč, gova oblast je izhajala iz teme, ’-n0 ^v;. ko se je celica takorekoe bleščala v tu ljubezni in mladosti jetnika. A tudi če se je za hip pojavil čut zavisti v duši gospoda Jakoba, kakor ....... iieco. rek Solrica v temno podzemeljsko •",e^e^ polno smrtnega vzduha, — ie ta % istotako hitro kob viteza du Barry proti vratom. — , in naredile so* velikanski utis na 'viteza! hipoma vzbudil, je tudi hipoma - Ko je grof prišel na ulico je stisnil d’ Assas, ~ ki je tre n a tek pr^je hotel u- *a ~ .. \ deskah-1 (Dalje pn»*^ ■J* pesti v onemogli jezi in mrmralt nitc-ti, •— ki je lež^ nr trdih ia izdajatelj:. K9fl^rpil»Tafeor«* ^ Odgoyoriw taredjaik: Kudoli jd zl m, « Tiaka: Mariborska tiskarna d. d.