Leto XXIV., št. 6} raVuuXSI puCSaf ▼ §UWTUu Postgebübf bai bezahlt L]nbl)ana, petek 17. marca 1944 Preis - Cena t- L iiprxvniitvo. ciuoinua fucantiev» altes S» Teleta® » 11Ž2 il li <1-24_ idratai xldelek Uub liana Huccinneva oli' ai- leleloo št. 31-23. Jl-26 fo<)ruža.ica Nove -sesto: Liublianska cesta 42 izk.iu^ni: ascupsr»». a iglast a Itali ie ie ^ozcfttsrvo ( HI S \ MII ANt:_ [Uiuni a LiuMiansht pokranoc or; poštno dt-KOvnem zavodu M. 17.749, 29 ostale Kraje Ita!iie Servizio Cariti. Cori Post No 11-3118 libala »tak d a o ta zeti pooedeltk» N a t o č o i n a tnaša as e * e * c e Lu 18.—, za inozemstvo rkliučnc , cFoneoeliskim h»-trotu« Ut 36.50. (JttdoiiitO : Ljubljana. Puccini ieva ulica fc. 5. — Trfefoo «tev 31-22. 31-23 31-24. Rokopisi «e ne »ra i a io. Stärkere sowjetische Kräfte östlich Tarnopot geschlagen Plarimässitfe Absetzbewegungen westlich Kirovograd —- Starke Feindangrifie au! Cassino gescheitert — 66 Flugzeuge bei Terror-angrlßen abgeschossen — Ziele im Raum von London bombardiert Aus dem Führerhauptquartier, 16. März. PNB Das Oberkommando der Wehrmacht dbt bekannt: Beiderseits Ingul und westlich Kirowograd verlauten unsere Absetzbewegungen ■ n schweren Angriifs- n. Abwehrkämpfen gen den scharf nachdrängenden Feind tdanmässig. Am mittleren ukrainischen rüg und südlich Staro-Konstantinoff wur-.!en angreifende bolschewistische Kampfnippen abgewiesen oder aufgefangen. r;urcb Gegenangriffe unserer Truppen tlich Tarnopol wurden stärkere feindli-( ie Kraft? geworfen und zerschlagen. Nördlich Dubno trat der Feind mit meh--oren Schützendivisionen und Panzerver-händen zum Angriff an. Er wurde abgewiesen. einige Einbrüche abgeriegelt und ->8 feindliche Panzer vernichtet. Art der übrigen Ostfront setzten die So-■. iets nur nordwestlich Newel und on der ' . riva-Front ihre von Panzern 11. Schlacht-eeern unterstützten, aber \ergeblichen Angriffe fort. Südwestlich Naryva gewannen mehrere eigene Gegenagriffe Boden. In den Kämpfen nordwestlich Newel hat -toh d e rheinisch-westfäl'sche 329. Infan-•riedivision nnter Führung des General-■utnants Mayer besonders ausgezeichnet. Im Landekopf von Nettuno führte der Feind mehrere örtliche Angriffe, die zum äe'fl im Gegenstoss abgewiesen wurden. Terrkampfarti"erie bekämpfte feindliche Schiffsan?ammlungen im Hafengebiet vn \nzio—Nettuno mit beachteter guter Wirkung. An der Südlront griff der Fe.d nach un-c wohnlich schweren Bombenangriffen, von starker Artillerie und Panzern unterstützt den Ort Cassino an. Die Angriffe scheiterten am heldenhaften Widerstand des hier eingesetzten Fallschirmjäger-Regiments 3 unter Führung des Oberst Heilmann und unter wirksamer Unterstützung durch das Werfer-Kegiment No 71 unter Führung des Oberstleutnant Andreae. Über dem Raum von Cassino wurden durch Jäger nnd Flakartillerie sechs feindliche Flugzeuge vernichtet. In den Mittagsstunden des 15. März drang ein nordamerikanischer Bomberverband unter starkem Jagdschutz in den Raum von Braunschwei?* vor und warf bei meist geschlossener Wolkendecke Bomben auf mehrere Orte. Die enHandenen Schäden und Verluste sind gering. Britische Terrerbomber flogen in der vergangenen Nacht nach Südwcstdentsch-land ein und griffen das Stadtgebiet und mehrere Vororte von Stuttgart an. Bei diesen Angriffen verlor der Feind 66 Flugzeuge, darunter 57 viermotorige Bomber. • Einige britische Störflnerzeuge warfen Bomben im Rhein-Ruhr-Gebiet. Deutsche Kampff'ugzpuge griffen in den späten Abendstunden des 15. März Ziele im Raum von London an. Sicherungsstreitkräfte der Kriegsmarine stiessen in den gestrigen Abendstunden im Kanal erneut mit einem starken britischen Schnellb'otverband zurammen, versenkten vier britische Boste und kehrten selbst vollzählig in ihre Stützpunkte zurück. Führer dr. Hachi ob peti obletnici združitve češke in Führer sprejel ministra dr. Krejčijr Fuhrerjfv glavni stan, 15- marca. Ob pe- obletnici združ tve češke im Mor.tvske Reinhorn je protesto r Češke in Morav-- minister dr. Frick obiskal predsednika . Hacho im mu izročil pr.srčno Führer-vo p naravno p smo z naslednjim besedilom: .»Gospod državni predseitofc! Dne 14. marca 1. 1944 bo pet let, odkar se ie zaradi Vaše državniške daljnovidnosti posrečilo v mirnem sporazumu vzpostaviti tisočletno zvezo m^d Reichom ter Ceàko in Moravsko. pivih pet let pretektorata je b'lo sko-j popolnoma v znamenju boja za evrop-:o usodo ter predstavlja zato zgodov.msko eizkušnjo nove državnopravne ureditve .".ke in Moravske, ki je trdnejša, kakov bile izkušnje mnog.h desetletij v rruru. . io se-n zadovoljen, ker lahko ugotovim >b kcncu tega obdobja, da se je ta nova ržavucpravna ureditev obnesla tako za emšk Reich, kakor zlasti za Ceàko in Moravsko. Dočim so morali drugi evropski narodi, so se pustih naščuvati v vojno proti lekrhu, doprinesti občutne krvne žrtve in h danes njihovi nekdanji prijatelji brez-'bzirno izročajo boljševizmu, si je češki i arai pod zaščito boreče se nemške voj--ke iahko neokrnjeno z gotov-1 sv-j obstoj n svoje življenjske vreonote. Preoivalstvo pretektorata je s svojo lomnostjo v petih letih vojne in s svojim ielom v okv ru novega reda dokazalo, da ,e zaveda tega položaja. S tem je najbolje zavrn io vse v inozemstvu razširjene ne-esnične in nasprotne govorice. Naj se tuli v bodeče v češkem narodu vedno bolj ooglablja prepričanje, da je odstranitev ooljševiške nevarnosti, ohranitev njegovih živi jen jsk'h običajev in njegovega srednjeevropskega življenjskega stan;;.arda odvis-ia zsolj od zmage Reicha! Ako bo češki aro d v tem smslu izpolnil dolžnosti do .omovi ne. Reicha in Evrope, potem bo tu- j tli deležen uspehov naše zm ge. Vam gospod državni predsedn'k, se zahvaljujem za odgovornosti polno delovanje ter Vam želim zdravja in moči, da bi še nadalje lahko na čelu svojega naroda izvrševali svojo visoko službo v kor-st Protektorat!. Z najlepšimi pozdravi Vaš Adolf Hitler«. V svojem glavnem stanu je Führer v •jTisotnosti šefa državne pisarne dr. Lam-mersa, vodje strankine pisarne, državnega ^-odje Mart na Bormanna in nemškega dr-x. vnega mm «tra za češko in Moravsko Tišjega skupinskega vodje SS Franka sprejel predsednika protektoratske vlade, ministra dr. Krejčija. Odgovor dr. Hache Führerju Führ er ,}e v gSuvni htan, 15. marca. Državni predsednik dr. Hacha je na Führerjevo pismo ob peti obletn ci združ tve češke in Moravske z nemškim Reichom odgovoril s posebnim pismom, v katerem pravi med cirug m: »V še besede me znova spominjajo onih globoko zakoreninjen h zfi.kon.-v češko-mo-ravskega prostora, na katerih temelji odločitev, ki ste jo sprejeli v oni pomembni noči in s katero ste — sledeč moji prošnj\ _ vzeli češko ui Moravsko ter češk. ua- j-cd v zaščito Re cha S posebnim veseljem me navdaja Vaša ugotovitev, da se je če-«ko-moravski Protektorat v petih letih svojega obstoja obnesel. V tem vid:mo istočasno dolžnost da bomo se nadalje storili v zasč ti nemškega orežja vse. kar bo Reichu korist lo v njegovi zgodovinski borbi proti boljševizmu n angloameriškim sovražnikom. Zavedamo se, da bomo le na ta način lahko služil: pravemu socialnemu m n rodnemu redu v Evropi. Ob tej naši brezpogojni odločenosti se bodo tudi v bodoče izjalov la vsa nasprotna sovražnikova prizadevanja.« Potem, ko se je predsednik Hacha zahvalil Führerju za obljube Čehom glede soudeležbe pri nemšk- zmagi, je zaključil .vvoj odgovor z zahvalo vlade Protektorat ta in vsega naroda Führerju, katerega prosi, naj še v bodoče ščiti in podpira češk; narod. Odmevi v čsškesn tisku Praga. 15. marca. Prestolnica če&o-morav-skega protektorata Praga je vsa v znamenju pete obletnice njegove ustanovitve. Javna poslopja in razne trgovine so okrašene z nemškimi in čelfcimi zastavami ter s slikami Führer a in dr. Hache. L sti podajajo v f-vojih uvodnikih pomen tega dne ter prinašajo ?te-v.tne sestavke vodilnih mož ter razne fotografije in slike. »Narodna politika« označuje v svojem uvodniku prvih pet let protektorata kot zadnje obdobje v razvoju nemško-čeških odm> sov. »Češke Slovo« posveča svoj uvodn;x /.-kušnjam Čehov V zadnjih petih letih. »Lidove listy« izražajo prepričanje, da jc češki n_.rod s priključitvijo v velikonemSkj Reich in s j m delom za nemško zmago zavzel ono mesto, ki mu gre po zgodovini in kulturi. »A-Z« poudarja konsolidacijo, ki jo je v zadnjih petih letih dosegel Protektorat. List če kih du av-cev in nameščencev »Narodni P race« poudarja predvsem totalno delo in piše v zvezi s leni o temeljih pred petimi leti pričetega ' ovoja reda. »Poledni list« objavlja svoj člane^ z naslovom »Le Reich nam jamči naš obstoj«. »Večerni Češke Slovo« se bavi z dejstvom, da predstavlja obstoj pretektorata kot dela veii-kenemškega Reicha temelje za ohranitev češkega naroda. Poleg tega objavljajo vsi češki m meravskj listi poziv vlade protektorati in Češke lige proti boljševizmu ki pozivata čoškj narod naj sledi poti svojega predsednika. Ker predstavlja za židovsko-boljševiške despote 'e navadno igračko. Finski parlament odklonil sovjetske pogoje za premirje Helsinki, 16. marce. Parlament je obravnaval v tajni seji vladno poročilo, ki'ga je prejšnjega dne p:dal min. preds :dmk Linkomijee o političnem položaju. V pol-drugoumi seji je parlament soglasno odobril prehod k običajnemu devnemu redu. Ta sklep pomeni, da je finski parlament odklonil sovjetske pogoje za premirje. Dež zazidalnih bomb sia London Stockholm, 15. marca London je zno\a občutil s-'lovitost nemškega letalstva. Celo sam Reuterjev urad. ki je običajno vedno zmanj al nemške napade, priznava, da so Londončani občutili »polno silo dežja zažigalnih bomb« in da je »grozd zažigalnih bomb padci v bližino nekega znanegn vladnega poslopja«, čist ina moštva so imela delo vso noč. na nekem kr.tiu pa se je razvil ogromen požar Napadalci so f-t pcjuvili v večjem številu kakor v zadnjem času Reutcr trdi da je bilo število napada ioč h letal približno toliko kakor pri najtežjih napadh v zadnji skupini napadov. Poročili pravi, da je nad Anglijo razvila najsi lo vi te j šn letalsko bitka v tem letu. »Exchange Telcnìpb" potrjuje, da je b:!o število napadajočh letal verjetno večje kakur povprečno pri zadnjih napadih in da jc bilo enako številu letal pri največjem napadu v februarju. Letala so odvrgla po večini zažiga 1-ne bombe. Med njimi so bile tudi fosforne. Poročilo »Exchange Telegranha« se nekam groteskno končuje /. besedami: »Ponekod so nastali požari.« Angleška kršitev, švicarske nevtralnosti Bern, 16. merea. Uradno objavi j jo, da je v pretekli noči preletel ve''ji oddelek ptegTLiló mrtve izpod ruševin letal. Strahovalni napad na Solip Sofija, 16. marca. V neči na 16. mai. ca so angloameiišlca letala ponovno napa la bo'garsko prestolnico. V s' anovanjskih otkmjih, na javnih zgradbah in na ku turnih spomenikih je n tal a večja škoda. Takoj po strahovalnem nr'pidu so organizacije letolsike zaščite, bo'garslta vojska in policija pričele z reševanjem. Sjmoviè Kaf bi zamenjal Pudča Stockholm, 15. marca. Reutei- javlja iz Londona, da označujejo tamka.i kot najverjetnejšega naslednika ministrskega predeednka jugoslovanske begunske vlade Božidarja Puriča generala Dušana Simoviča, ki ga »Timesov« uvodnik označuje kot »sposobnega in patriotskega častnika s širokim obzorjem in brezmejno energijo«. Uradni razgovori med britansko in jugoslovansko begunsko vlado se do Reuter-jevem poročilu še ni?o pričeli, izgleda pa. da bosta morala najbrže Purič in Mihajlo-vič pasti, da bi našli prehodno rešitev, ki naj premosti spor med obema taboroma. Tstrapa Japonska obramba v Rabsnln Tokio, 14. marca. Vse kaže, da so očivid-ni sovražnikovi poizkusi, izloč.ti z neprestanimi letalsk mi napadi japonsko železno trdnjavo Rabaul, obscjeni tudi vn prej na neuspeh. Oddelki po 200 in še več sovražnikovih letal napadajo vsak dan to važno japonsko oporišče, navzlic temu pa razdejanja na oporišču še od daleč n-so toliko pemembn-, kakor bi se utegn lo pričakovati, v skoraj stalnem boju proti sovražniku sta se razv la med suhozem-skimi posadkami in lovskimi letalci na Ra-baulu tališ en bojm duh in železni m.r, da ga ni z ničemer več mogoče omajati. Divji orli«- kakor n^rod imenuje japonske lovske letalce, so nad to trdnjavo zbili že »e-po število sovražnikov.h letal. En sam ;o-vec je na pr. zbU že 100 letal, drugi v enem samem dnevu 10 letal, doč m je -'.ret-ji v enem samem letalskem boju sestrel i 6 letal. Tudi protiletalsko topništvo razvija omembe vredno sigurnost v zadevanju, že ponovno so büi sovražn.kcvi bombniki sestreljeni s poln mi z-«detki protiletalskega topništva. Navzlic tem stalnim srditim bojem pa najdejo japonske čete na Rabaulu še vedno dovolj časa za obdelovanje zemlje, da si pridelajo dovoljno ria, zelenjave itd. ter se' tako preživljajo brez živil -z domo-vne. Tudi z i sport in drugo zabavo je še vedno dovolj prilike. V toči sovražnikovih bomb se razvija mirno zaupanje, ki se najbolje izraža v besedah nekega letalskega častnika, ki je na Rabaulu že cd pričetka bojev: »Sovražnik nam je še kvHmtitavv-no nadmočen, ko pa bomo dobili dovolj letal, bomo prešli k protinapadom in znali sovražnika zadeti na njegov.h lastnih oporiščih. Mi smo pripravljeni«. 5z sovražnikovih letal sestreljenih Tokio, 14. marca Poročilo japonskega glavnega stana javlja, da je sodelovalo pri nekem brezuspešnem napadu na ja-ponsfee postojanke, pri Vevahu dne IL in Ali za narod — proti komu-! niznutf ali s tetmumzmsm — 1 proti narodu; to ie danes i vprašanje* Kdor ]e za narod, bo podpisal narodno sveme-j nico proti komunističnim i zločinstv&nu 12. marca 320 sovražnikovih letal, izmed katerih so japonski oddelki sestrelili 52 letal. Izgubljenih je bilo 6 japon kih letal. Japoskim postojankam je bila povzročena le majhna škoda. Japonski uspehi na BougainvHlu Tokio, 13. marca. Domei javlja z nekega oporišča na južnem Pacifiku, da japonske čete na otoku Boug3invillu s stemat čno zežujejo obkoljevalni obroč okrog sovražnikovih postojank pri Torokini. Dne 12. marca je japonski oddelek, ki je prodrl vzdolž sovražnikovega letal šča štev. 3, zasedel važno strateško postojanko. Sedaj napreduje v južn smeri. Neki japonski oddelek je med dvema gorama severnovzhodno od imenovanega letal!šča zadal sovražnikovim četam, ki so s podporo tankov skušale izvesti več prot napadov, težke izgube in sedaj že pripravlja nadaljnje ofenzivne ape-racje. 4 torpedovke potopljene Tokio, 14. marca. Japonski mornariški letalci so napadli v noči na 11. marca večjo skupino sovražnikovih torpedovk ob južni obali otoka Bougainvilla in v kratkem času potopili 4 torpedovke. Pospeševanje industrijske proizvodnje v Mandžukuu tlsingking. 13. marca Da poveča proizvodnjo magnezija, ki ie neizogibno potrebna za gradnjo letal, jc družba za industrijski razvoj Mandžurije sklenila, da bo ustanovila man-džursko družbo za proizvodnjo magnezije. Vlada Mandžukuja je sklenila ustanovitev centralnega urada za proizvodni© železa in aluminija, da pospešn proizvodnjo teh kovin. Takšni centralni uradi že obstojajo za proizvodnjo poljedelskih pridelkov in premoga. Močne sovjetske sile vzhodno od Taraspola premagane Načrtniumfikalni pokreti zapadns cdKirovgrada — Mcčni sovražnikovi napadi na Cassine izfaSovSfcni — tb letal sestreljenih pri strahovalnih napadih — Cilj; ra psdroc;u Landona bcmbardlraiti Z 1 Führer jev glavni stan, 16. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na obeh straneh Ingula in zapadno od Kirovgrada so potekali načrtno naši umi-kalni pekreti v hudih napadalnih in obrambnih bojih proti ostro pritiskajoče-mu sovražniku. Ob srednjem Bugu in južno od Staro Konstantinova so bile napadajoče holjševiške bojne skupine odbite ali prestrežene. S protinapadi naših čet vzhodno cd Tarnopola so bile močnejše sovražnikove sile vržene nazaj in razbite. Severno cd Dubna je prešel sovražnik z več strelskimi divizijami in oklopniškimi oddelki v napad. Bil je odbit, nekaj vdorov pa zajezenih in sovražnikovi oklopniki uničeni. Na ostalem vzhodnem bojišču so nadaljevale suvjetske čete zgolj severnozapadno od Nevelja in na narviškem bojišču svoje z oklopniki in bojnimi leta'i p t'prle. teda brezuspešne napade. Južnozapadno od Narve smo si z več našimi protinapadi pridobili ozemlje. V bojih severnozapadno od Nevelja se je posebno odi'kcvala rcnsk"-vese sovražnik po nenavadno močnih bombnih napadih podprt z močnim topništvom in oklopniki napadel kraj Cassino. Napadi so se ob junaškem odporu tukaj uporabljenega 3 padalskega polka ped poveljstvom polkovnika Heilmana in cb učinkoviti podpori 71. mi-nometaLkcga po'lia pod D~vrlMvom podpolkovnika Andreaeja izjalov-li. Nad prostorom Cassina so lovci in protiletalsko topništvo uničili 6 sovražnikovih letal. V opoldanskih urah 15. marca .ie prodrl severnoameriški bombnišk! oddelek v močni lovski zaščiti nad p~dročT*e B'-aunschw^i-ga in pri skoraj strnjeni oblačni odej» vrgel bombe na več kraiev. Povzročena škoda in izgube so majhne. Ang'esV; strahovaln' bombniki st» prileteli preteklo poč na^ južno»,-« pa ino Nemčijo in n^ned'i merino področje in več pre-'me't'j S'uff'-arta. Pri teh n?»>adih je «ovražnik »zgubi' 66 letal, med njimi 57 štirimntornlh bombnikov. Nemška bojna letala so v poznih večernih urah 15. marca napadla cilje na področju Londona. Zaščitne sile vojne mornarice so v včerajšnjih večernih urah ponovno trčile v Rokavskem prelivu z nekim močnim oddelkom angleških brzih čolnov, pot-pile štiri angleške čolne in se polnoštevilno vrnile v svoja oporišča. Fiask® V3ÌZL3 psr32ll3 Helsinki, 16. marca. Vojno pcccčlio z dne 16. marca se glasi: Na Karelski ožini živahnejše obojestransko topniško delovanje. V s.ednjem delu cžine je bil odbit napad nek?ga ma.jšega oddelka. Z a=rt.alih bojiA" ne javljajo ničesar pomeml-ncjžega. Estrusici prostovoljci uničili sovjetsko pre^OBOStje Berlin, 16. marca. Ecijna skupna neke estensive prostovoljske divizija SS divizije -Ncrdlani« je 6. marca po težkih bojih uničila za: In je sovjetsko predmostje med Nervo in Hungerbm gcm. Sreriišča utrdb je bil kiaj Silvertsi, kjer je bil vsak košček zem-ljc- iagrajea z bunker."!, si'e slümj ja:kl, protioklorvnimi gnezdi in pokritimi strojniškimi posto jankamli. Bcrljševilvom je bilo izrecno ukazano, da se ne smejo nnti za meter umakniti. Zato s; v veiLkih množinah zbrali napadalne topove, srij je to predmiot/t e. ki j? b lo oddaljeno ie 2 km oi najbližjih hiš Narve, preds vi ja'o na. zapadnem obrežju reke najboljše izhodišče za morebiten sp.ošen napad na mesto. Da bi odstranil} to sta.!no. ogrožanje Narve, so prešli nemški in estonski g.enc.irji SS v napad. Neka estonska udarna skupčna je napadla s severoz'apida. proti jugoza-padu in jugu. Neka bojna skupina cklopsao-grer.a lirske divizije S3 »Ncrdland« je zajezila vdor in je veza'a z neprestan mi napadi glavne sile sovražnika v Slive.tsiju in okolj njega. Po tridnevnih težkih bojih. sta se obe bojni skupini sešli pred Silveri-sijem. Estonci so med tem o£:;tin vsi ozemlje ckoli in neki močno zasedan gozd. grenadirji SS pa ?o v naskoku zavz:!i švedski spomenik. S tem je bil zlomljen zaolnji odpor na zapadnem obrežju. Na' 500 naštetih padlih so^T?žrJkov je pokrivale bojiš :-e. Zaplenjeno ja blo večje število protioklopnik pušlc in nošteto avto-matsiko orožje. Bsji na preäni3St|3! pri Keitum Berlin, 15. marca. Dne 12. marca je ne-pregleono deževno vreme zelo omejevalo obojesuansko delovanje na nettunskem predmostju Niti topništvo niti letaistvo nista pomembno posegla v boje. V noči na 13. mare so angloameriške izvidniške č te previdno tipale proti nemškim glavnim bojnim črtam vzhodno od Mussolinijevega kanala, vendar so jih Nemci pravočasno spoznali in jih povsod odbil. Nemško topništvo je obstreljevalo sovražnikove baterijske postojanke in oskrbovalni promet Angloamericano v, lovci pa so 13. marca sestrelili 7 sovražnikovih leial. Pri najnovejših bojih na nredmostju pri Nettunu je pričel sovražnik za izvidniške akcije uporabljati pse Tako je nedavno več sovražnikovih dog napadlo nemško izvidniško skupino, ki pa jih je naglo uničila. Berlin, 15. marca. Boljše vreme je dne 13. marca omogočilo na nettunskem predmostju živahnejše delovanje letalstva in težkega topništva. Sovražnik je podnevi zameglil svoje obalne odseke. Nemci so odb.Ii vse sovražnikove izvidniške in na padalne akcije. Angloameriškj sunek, ki so ga v noči na 14. mare izvedli po deloma bobnajočem ognju ob cesti Aprilija— Nettuno zapadno od Campa di Carne, je zaradi nemške strnjene obrambe obtičal že pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami. Enako sta dva nadaljnja sovražnikova sunka v globeli Caronte dosegla sicer začasno nemške črte. a so ju Nemci s takojšnjim protisunkom vrgli nazaj. Pri tem so zajeli 135 ujetnikov. Vsi ostali sovražnikovi izvidniški sunki zapadno od Case Ca-rana in na področju južno in zapadno od Cisterne in Littorije so ostali brez uspehov. Pri obkolitv globeli Boccaccio so grenadirji ujeli 150 sovražnikov. Z južnoitalijanskega bojišča javljajo rs-zen živahnega sovražnikovega topniškega ognja le z jadranskega obalnega področja o živahnejši obojestranski izvidniški in napadalni delavnosti. Kaj si ameriški letalci uničili v Rimu Berlin, 15. marca. Kakor je bilo že objavljeno, so severnoameriški terorist čnj letalci 14. t. m- znova napadli Rim. Ob popolnoma jasnem vremenu so v treh valo-v'h preletela večno mesto in vrgli kam a sto težkih rušilnih bomb na stanovanjske okraje na vzhodu in severovzhodu mesoa. Okraj Pran estima, kjer so naseljeni po večini delavci Je bil močno poškodovan. Tudi rimsko osrednje pokopališče je bilo večkrat zadeto. Bombe so um čile spomenike in vrgle mrtvece iz grobov. Zadeta je bila nadalje neka klinika z otroškim vzgojeva-liščem in hiša redovnic Cuore Sacramentale. Izpod ruševin sf> doslej izkopali osem mrtvih :m več otrok. V stanovanjskih okra-j h se je več hiš podrlo ki je zas palo stanovalce. Doslej so izkopali kakih 150 mrtvih, vendar se bodo človeške izgube znatno zvišale, ker so kljub n aglemu reševalnemu deiu doalej očistili le del ruševin. Med včerajšnjim amglcamer.škim napadeni na Riuii je ba ubit dr lgoletni bivši ravnatelj liata .'Giornale d'itala« Virginio Gayda. Bombo, je zadeia njegovo hišo im je istočasno z Gaydo ubila- tudi njegov^ maier in sestro. Roosevelt označuje Elm za vefaški c.ij ženev», 15- marca. Dočim je ves svet poi vt s,: zakonskih ali drugih predpisih. Razmerje kmetijske zbornice do oblastev ČI. 4. Kmetijska zbornica je pod nadzorstvom šefa pokrajinske uprave. Dolžna je. da daje oblastvom na njih zahtevo v okviru svojega delokroga pojasnila in jih podpira v njihovem delovanju. Kmetijska zbornica mora predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto poročilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v pokrajini sploh. Oblastva in za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva določene ustanove so dolžne, da dajejo kmetijski zbornici pojasnila, ki so ji potrebna za izvrševanje njenih nalog, in jo p->d-pirajo v njenem delovanju. Oblastva morajo zaslišati kmetijsko zbornico pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki nadevajo koristi kmetijstva m gozdarstva. Člani kmetijske zbornice Čl. 5. Člani kmetijske zbornice so brez razlike spola: 1. fizične in pravne osebe: a) ki se kot lastniki. zakupniki ali uživalci kmetijsko ali gozdarsko izkoriščanih zemljišč, ki ležijo v Ljubljanski pokrajini, na teh zemljiščih bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem; b) ki sicer niso lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar se bavijo rta svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem, kakor mlekarji, perutninarji, viničarji. ribiči itd. 2. kmetijske in gozdarske pridobitne in gospodarske zadruge in njih zveze: 3. družinski člani (sorodniki, svak(-inje). posinovi jenci(-ke). rejenci(-ke) oskrbovanci)"zgo raj v točki 1. navedenih oseb, v kolikor živijo s temi v skupnem gospodinjstvu, delajo v njih kmetijskem ali gozdarskem obratu brez plače v gotovini in nimajo kakega drugega poklica; 4. delavci, ki so na osnovi delovnega razmerja zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu kot svojem glavnem poklicu. Vse spredaj označene osebe so člani po zakonu. ČL 6. Vsii člani kmetijske zbornice imajo ena. ke pravice in dolžnosti po tej naredbi in poslovniku zbornice. Imajo pravico, da se zaradi zaščite in pospeševanja svojega gospodarstva in zaradi zaščite svojih pravic poslužujejo vseh njenih naprav Dolžni so dajati kmetijski zbornici vsa pojasnila, poročila in podatke, ki so ji potrebni za njeno delovanje. Članski prispevki Čl. 7. Kmetijska zbornica je upravičena pobirati za kritje stroškov svojega poslovanja in svojih iiprav od svojih članov članski prispevek. Točnejša določila se predpišejo s poslovnikom. Vodstvo kmetijske zbornice Cl. 8. Kmetijsko zbornico vodi kot njen predsednik prvi namestnik pokrajinskega kmečkega poverjenika pc njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Predsedniku v pomoč je sosvet pokrajinskega kmečkega poverjenika. Predsednik zastopa zbornico na zunaj. Predsednik skrbi za pravilno izvrševanje poslov zbornice; pri tem mora gledati na to, da se upoštevajo zakonski predpisi, zlasti da se zbornica drži svojega delokroga in ravna po poslovniku. Stalni namestnik predsednika je ravnatelj zborničnega urada. ČL 9. Seje članov sosveta se vrše, kadar smatra to predsednik zbornice za potrebno, in sicer po njegovi odredbi in pod njegovim predsedstvom. Vsekakor pa se morajo vse važnejše zadeve pred njihovo rešitvijo predložiti sosvetu radi posvetovanja in stavljanja predlogov. Predsednik more po svojem preudarku sklicati na posvetovanje tudi ožji sosvet, t j. člane sosveta izvzemši okrajne kmečke poverjenike. Prav tako je upravičen sestaviti iz članov sosveta, če je potrebno, ob pritegnitvi strokovnjakov stalne odbore in za obravnavanje posameznih določenih vprašanj iz zborničnega delokroga posebne strokovne odbore. Točnejša določila o sejah sosveta, o postavitvi in delu odborov predpiše poslovnik. Zbornični urad Čl. 10. Kmetijska zbornica ustanovi zbornični urad, ki mu načeljuje ravnatelj. Zbornični urad ima nalogo, da izvršuje posle kmetijske zbornice pod vodstvom predsednika. Čl. 11. Zbornični urad ima te-le oddelke: 1. oddelek za upravo, tisk in propagando; 2. oddelek za pravna vprašanja; 3. oddelek za gospodarsko upravo; 4. oddelek za skrb za podeželsko delavstvo in za strokovno izpopolnjevanje podeželskega prebivalstva; 5. oddelek za gozdarstvo in lov; 6. oddelek za poljedelstvo vključno tehniko v kmetijstvu; 7. oddelek za živinorejo, mlekarstvo in živinozdrsrvstvena vprašanja; 8. oddelek za sadjarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo in kletarstvo; 9. oddelek za planšarstvo; 10. oddelek za kmečko gospodinjstvo; 11. oddelek za kmetijsko stavbarstvo; 12. oddelek za kmetijske zložbe in melioracije. Točnejša določila o nalogah posameznih oddelkov predpiše zbornični poslovnik. ČL 12. Na čelu posameznih oddelkov so vodje oddelkov, ki jim je dodeljeno potrebno strokovno osebje. Vodja prvega oddelka je obenem ravnatelj zborničnega urada in je uradni predstojnik vseh uradnikov in nameščencev zbornice. Ravnatelja nadomešča po uradniški stopnji najstarejša vodja oddelka. Za ravnatelja zborničnega urada predpisana izobrazba je absolviranje kmetijske visoke š->ie, za vse ostale vodje oddelkov in za strokovne uradnike zbornice pa potrebna strokovna šolska izobrazba. Okrajna in občinska kmečka poverjentštva Čl. 13. Okrajna in občinska kmečka poverje-ništva so dolžna, da izvršujejo one naloge kmetijske zbornice, ki zadevajo izključno ozemlje enega političnega okraja oziroma ene občine, zlasti pa vse naloge, ki jim jih odredi kmetijska zbornica, po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom. Izpostava kmetijske zbornice Čl. 14. Pri vsakem okrajnem kmečkem po-verjeništvu se ustanovi za izvrševanje ni-inu določenih nalog izpostava kmetijske zbornice. VmB Jo okzajri kmečki poverjenik. V pomoč oni je njefov sosvet Okrajnega kmečkega poverjenika zastopa njegov prvi namestnik. Čl 15. Kmečko poverjen i&vo za mestno občino Ljubljano se vključi ▼ kmečko poverjeništvo za okraj Ljubljana. Čl 16. Določila členov 8. in 9. veljajo smiselno tudi za delovanje okrajnih in občinskih kmečkih poverjeniitev, a seje posvetovanja članov njihovih sosvetov in za postavljanje odborov. ČL 17. Vse strokovno osebje kmetijske zbornice in njenih izpostav postavlja in plačuje šef pokrajinske uprave. Za nameščence veljajo določila zakona o uradnikih s dne 31. marca 1931, službeno pa so podrejeni «ključno pokrajinskemu kmečkemu poverjeniku, ki jih more tudi premeščati V disciplinskem postopanju se uporabljajo določbe zskooa o notranji upra vi z dne 19. junija 1929. Kritje »troSkov Čl. 18. Stroški kmetijske zbornice se krijejo z: 1. dohodki od lastne imovine; 2. dohodki od lastnih naprav jn prireditev; 3. dohodki od pristojbin, ki jih po določilih poslovnika pobirajo kmetijska zbornica in njene izpostave; 4. članskimi prispevki; 5. prispevki pokrajmrfce Morave; 6. dokladami na zemljarino; 7. posebnimi prispevki oseb, kj so omenjene v členu 5.. točkah 1 b in 4; 8. posebnimi prispevki zadrug in njihovih zvez, ki so omenjene v členu 5., točka 2. / Kmetijska zbornica krije iz lastnih sredstev tudi stroške svojih izpostav. Kmetijska zbornica sestavi za vsako koledarsko leto proračun za svoje finančne potrebe in njihovo kritje. Nekriti izdatki kmetijske zbornice se krijejo z doklado. Ta doklada se odmerja na osnovi one zemljarine, ki je podlaga za pobiranje občanskih dcklad. Doklado pobirajo davčne uprave obenem z zemljarino in jo nakazujejo kmetijski zbornici. Predpis davčnih doklad in prispevkov po točkah 7. in 8., kakor tudi proračun sam mora odobriti šef pokrajinske uprave. Poslovanje ČL 19. Točnejša določila o poslovanju kmetijske zbornice in njenih izpostav vsebuje poslovnik ki ga določi pokrajinski kmečki poverjenik. Odobriti ga mora šef pokrajinske uprave. Pristojbinska oprostitev ČL 20. Kmetijska zbornica in njene izpostave uživajo za vse pravne posle, pravne listine, spise in vloge, ki jih sklepajo ali izstavljajo v okviru svojega delokroga, osebno pristojbinskc oprostitev v smislu člena 5.. točka 4 zakona o taksah. Prehodna določila Čl. 21. Obstoječi okrajni kmetijski odbori po zakonu o pospeševanjih kmetijstva z dne 6. IX. 1929 in obstoječe združenje kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino se razpuščajo in njih imovina se prenese na kmetijsko zbornico ČL 22. Nameščenci «izpuščenega združenja kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino postane io nameščenci pokrajin *ke uprave, prevedejo se v ustrezne skupine po zakonu o uradnikih in 9o na razpolago šefu pokrajinske uprave Čl. 23. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Z istim dnem se razveljavijo vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo tej naredbi. Ljubljana, dne 14. marca 1944. Šef pokrajinske uprave: Prezdent di v. general: Rupnlk. s. r N®v angleameriškl pritisk na Irsko Anglija je ukinila potniški promet, Zedinjene države pa so napovedale gospodarske sankcije Stockholm. 13. marca. Angleško notranje ministrstvo je v ponedeljek zjutraj objavilo, da je vlada sklenila, da bo iz vojaških razlogov ukinila vsak potniški promet med Veliko Britanijo na eni ter Severno Irsko in svobodno Irsko na drugi strani Medtem ko pripominja Reuter, da ta ustavitev potniškega prometa gotovo ne bo edini ukrep. »Exchange Telegraph« že omenja nadaljnje izsiljcvalne ukrepe, ko javlja iz Londona, da je zelo verjetno. da bodo v sedanjem kritičnem stanju posegli pr.' gotovih gospodarskih ukrepih. Svobodna Irska je popolnoma odvisna od angloameriške plovbe ter bi »velikanska potreba po ladijskem prostoru« prav lahko imela za posledico zmanjšanje dobav »neprijate!jsko razpoloženi Irski V neki drugi vesti poroča »Exchange Tele-' graph«, da so diplomatski opazovalci v Londonu izrekli v nedeljo zvečer domnevo, da bodo Zedinjene države pričele izvajati močan gospodarski pritisk na svobodno irsko državo Opozarjajo, da je Irska glede petroleja popolnoma odvisna od Zedinjenih držav, glede žita od Kanade in da prav tako potrebuje mnogo strojev iz Zedinjenih držav »Exchange« pripominja, da so Zedmjene riržav.» onorabile tak gospodarski pritisk večkrat tud; že prej. zlasti ako diplomatski pozivi niso ;meli nika kega uspeha. Bern, 14. marca. O poizkusih pritiska Zedinjenih držav na Irsko objavlja wash'ngtonski dopisnik lista »Neue Zürcher Zeitung« med drugim naslednji komentar: «Politični opazovalci izjavljajo, da so ukrepi ameriškega zu nanjega ministrstva proti Irski zgoli del ves svet obsegajočega vojnega pohoda ki se tiče vseh nevtralnih držav. V Argentini 'n pri ukrepih zaveznikov proti Španiji gre v načelu za isti problem. Potrebno je računati s podobnimi akcijami proti evropskim državam ki so ostale nevtralne, in sicer v bližnji bodočnosti.« Amsterdam. 14. marca. Kakor javlja angleška poročevalska služba iz Ottawe, je izjavil v ponedeljek kanadski ministrski predsednik, da je kanadska vlada sporočila irski vladi, da se popolnoma pridružuje znani noti Zedinjenih držav. Lizbona, 13. marca. List »Esfera« ostro graja stalne napade, grožnje in izsiljevanja Angležev m Američanov napram nevtralnim državam. Bukarešta, 14. marca K ameriškem pritisku na Irsko pripominja »Poru Kdor si je denar nepošteno pridobil — ta bo še pošteno plačal za Zimsko pomoč.«« mii« : s Zanimivo je, da aavezni ki na vse načine ogrožajo dežele, ki so ostale doslej i izven vojne. Zanimivo je tudi stališče vseh nevtralcev, ki so pričeli spoznavati ig o, v j katero so padli, in ki biez ovir kov o'go-varjajo, da ne morejo sprejeti povabila.« Komunizem hi katoliška vera sta nespravlyìva Ženeva. 14. marca. Irski kard:nal Mac Rorv je izdal na irski narod kakor javlja dublinski list »Irish Press«, poslan,co. ki pravi med drugim: Od nekaterih strani se ponovno pojavlja zahteva, da bi zavezniki morali kaznovati Irsko zaradi njene nevtralnosti v tej vojni, iaz pa opozarjam Anglijo in Zedinjene države da ima Irska neomejeno pravco do svi.ie narodne samostojnosti. Ali mar zahtevajo hvaležnost od irskega naroda, vprašuje kardinal, za delitev, vsiljeno od An.ßlije? Zgodovina ic ugotov la. da Anglija dolga stoletja ni postopala z irskim narr/dom samo nepravično, temveč tud: kruto Sicer pa so Angleži^ sami xa trjevali. da se borijo za svobodo majhnih narodov. Če to poštene menijo, potlej bi morali pustiti Irsko v miru. Iräka ima popolno pravico do integralnosti in svobode. Kardinal se nato ukvaria s kemunističmm rovarjenjem v lrsfci V Angliji in tudi v nekaterih mestih in vaoeh propagirajo popolnoma javno komunizem. ugotavlja kardinal Irsko mladino je treba opozoriti pred komunistično nevarnostjo, posebno tiste Irce. ki potujejo v Anglijo ali pa se sestajajo z rojaki, ki prihajajo iz Anglije Komunizem m katolika vera sla ne-spravljivu Ni mogoče b;ti hkrati dober kato l:k in komunist, kajti komunizem zanika obstoj Boga. Tudi škof dr. Mageean se v j>arstirskem listu obrača na irski narod. V njem imenuje kot najhujše v tej vojni moralne posledice Treba ie zgolj zasledovati bombardiranja mest. Med tem ko so se prej opravičevali, da hočejo zadeti zgolj vojaške cilje zastopajo danes mnenje. da bo tem večji uspeh, čim bolj grozoviti in neusmiljeni bodo letalski napadi. Cek» Rim. sredice krščanstva in zibelko zapadne kulture, računajo danes med vpjaäce cilje Stavka Stockholm, 13. marca. Po Reuterjevi vesti vlada v waieikem premogovnem področju nejasen položaj in obstoja bojazen, da večina rudarjev ne bo sledila pozivu svojih delavskih voditeljev, naj se vrnejo na delo. ker s stavkanjem ogražajo življenje borečih se čet Po prvih poročilih je pričela delati približno le tretjina 96.000 rudarjev, ki so stavkali. I VeHka bodočnost soje V bodoči prehrani Evrope bo nedvomno imela vaino vlogo soja, spričo znatne vsebine beljakovin in maščebe. Pomen soje so gospodarstveniki spoznali že davno prod vojno, vendar so se pri udomačen ju soje v vrsto evropskih kulturnih rastlin pojavile številne težave. Prvi poizkusi pridelovanja soje v Evropi niso pokazali zadovoljivih rezultatov, ker uvožene vrste niso bile primerne za evropske podnebne razmere. Sek v zadnjih letih je uspelo vzgojiti nove vrste soje, ki dado tudi v Evropi zadovoljiv pridelek. Pridelovanje teh novih vnrt se je kmalu razvilo v mznih evropskih državah. V Italiji, kjer so podnebne razmere za pridelovanje soje prav ugodne, se ta kultura doslej ie ni prav razvila.* kar je deloma 'pripisati okoinosti, da je italijanska oskrba z maščobami od nekdaj si on eia na znatni proizvodnji olivnega olja. V teku vojne ps so tudi v Italiji pričeli s poizkusi pridelovanja soje, ki so se prav dobro obnesli. Seveda pa je težava v tem, da mora Italija na zemlji, primerni za pridelovanje soje. pridelovati predvsem pšenico. Zato je profesor Parisi v Milanu pričel vzgajati novo vrsto soje, ki naj bi se pridelovala kot drugi pridelek po končani žetvi pšenice. Pogoj za to pa je, da pšenica zgodaj dozori. V zadnjih desetletjih so v Italiji vzgojili razne vrste zgodnje pšenice, tako da se na isti zemlji dobi še drugi pridelek. Te vrste zgodaj zoreče pšenice, ki se požanje pred 15. junijem, so se naglo udomačile, sa; so omogočile kmetu v sevemoitalijanski nižini, da je na isti površini kjer je pridelal pšenico, posadil koruzo ali pa pridelal pozni krompir odnosno riž. Prof. Parisiju je uspelo vzgojiti novo vrsto soje, ki se lahko sadi po končani žetvi zgodnje pšenice in do jeseni dozori. Letos bodo v Severni Italiji prvikrat v večiem obsegu pridelovali to novo vrsto soje. Strokovnjaki si od te soje obetajo velike koristi, zlasti glede na nujno potrebo, da se razširi proizvodnja oljaric. Nova vrsta soje bo imela za italijansko gospodarstvo veliko bodočnost, kar je tembolj razveseljivo, ker pridelovanje drugih vrst oljaric, zlasti sončnic, ni prineslo zaželenega usfieha. Pridobivanje beljakovin in maščob s pomočjo kvasnih glivic V prenaseljeni Evropi so bolj kakor drugje strokovnjaki na delu, da bi našli nove možnosti za najracionalnejše pridobivanje živil. Pomembna so v tem pogledu posebno prizadevanja. ki gredo za tem. pridobivati beljakovine in druga visoko vredna živila, ne da bi njih proizvodnja obremenjevala že obstoječo kme-tisko proizvodnjo, odnosno. ne da bi bib v ta namen potrebna orna zemlja. Po današnjem stanju znanosti ni mogoče pridobivati živila s kemčno snntezo. pač pa se odprajo velike možnosti za pridobivanje beljakovin in maščob s tako imenovano biloško sintezo, to je s pomočjo najmanjših živih bitij (zlasti raznih glivic). Obsežn: poizkusi, ki trajajo že vrsto let, so jxikazali značilno lastnost nekaterih glivic, ki lahko ustvar ajo beljakovine iz mineralnih snovi. Tu zavzemajo najvažnejšo vlogo divje kvasne glivice. Te gl'vice so sorodne kulturni kvasni glivici, ki služi že od pamtiveka človeku pri peki kruha in pri izdelovanju piva. Medtem ko ima kulturna kvasna glivica predvsem spodobnost povzročiti vrenje, to je spreminjanje razn;h vrst sladkorja v alkohol, se odlikuje divja kvasna glivica po nagli rasti. Uspelo je najti in vzgojiti najprimernejše vrste kvasn'h glive z znatnim odstotkom beljakovin. B'.stveno pri tem je. da za rast kvasnih glivic niso potrebne surovine, ki služijo človeku za orehranr. Za tvorbo beljakovine je potreben predvsem dušik Ta se nudi glivicam v ob':ki sintetičnih amonijakovih soli, kakor se uporaWjaic kot umetna gnojila Poleg tega potrebujejo kvasne ßlivice za rast sladkor. Seveda nc pride v pu^tev sladkor, primeren za ólove'ko' prehrano. Za prehrano kvasnih glivic so primerne ra/ne vrste sladkorja, ki se pridobe iz lesa Prcd\sem pa se v ta namen lahko uporab' :ajo luz'la. ki ostanejo pri izdelovanju celuloze in vsebujejo lesi v sladkor. Ta lužila se do^'ei niso izkoriščala. Divje kvasne glivice so posebno primerne, ker lahko prcde'ajo v beljakovino najrazličnejše vrste sladkorja (s petimi al; šestimi atomi ogljika). Za rast so notrebne le še nekatere hraivlne snovi, kakor So na primer fosfati Pridobljeni hranilni kvas vsebuje 25 " o suhe substance z znatne vseb'no vitamina B 2 V Nemčiji so po postopku dr. Fresenius^ iz Frankturta že pričeii praktično pridob'vati beljakovinski kvas v večiem obsegu. Najnovejši poizkusi pa so pokazali, da je mogoče pridobivati tudi maščobe na podlagi take biološke s nteze. V ta namen se uporabljajo glivice iz vrste »fusarium«. Kot hranilne snovi sc uporabi ja ji prav tako amonijakove soli in razni ogljikovi hidrati z dodatkom mineralnih soli Pridobljeni kvas ima v posušenem stanu do 5<>®/t ma-."obe. Iz 100 gramov ogl j i ka (v hrani za gìivice) se dobi 15 g maščobe. Pridobljena maščoba ima lastnosti rastlinskega olia. Ti beljakovinski in ma'"čobni kvasi so primeriti tudj za čio.ve-fcr, prehrano Človek potrebuj e na dan pribl žno 20 g beljakovin. Polovico te količine lahko zaužije v oblfci beljakovinskega kvasa. Nemški institut za kuharko znanost je preizkusil že različne načine za t kusno prirejanje takega beljakovinskega kvasa. Iz posušenega n zmletega beljakovinskega kvasa in moke se lahko speče prav okusno pecivo. Iz take mešanice pa Se lahko izdelujejo tudi razne goste juhe in omake. GOSPODARSKE VESTI = I* trgovinskega registra. Vpisali sta se naslednji tvrdki: Tekstilna tovarna Vlaj & Oo. v Ljubljani, Tržaška cesta 4 (družbenika Stefan Vlaj in Janez Vlaj, oba trgovca v Ljubljani); Saksida-Gašperšič, čr-koslikarstvo, Ljubljana (družbenika Angeli! Saksida m Pa vel Gašper* č, črkoslikar-ja v Ljubljani). = Likvidacija podružnice Češke indu-trialne banke v Ljubljani. S sklepom pred-stojništva 2ivnostenske banke kot pravne naslednice Češke fndustnaine banke z dne 26. januarja t L je podružnica Ceäke industriale banke v Ljubljani predla v likvidacijo. Likvidatorja sta Ante Tavčar, ravnatelj podružnice Splošnega jugoslovenskega bančnega društva v Ljubljani h» dr. Oton Fettich, odvetn'k v Ljubljani. = Nova vrsta buče za pridobivanje olja. V zadnjih letih so zlasti v avstrijskih kmetijskih poizkuanah postajah delali poskuse križanja StaJerSk« vrste buče, ki se uporablja za pridobivanje bučnega olja« z dru- gimi vrstami, vse to s namenom, da se na eoa strani doseže čim večji odstotek olja v bučnem semenu, in da se vzgoji rastlina, ki se ne razrase. Uspehi bo bili prav zadovoljivi. Tako avana Cermakova buča za olje Je pri poizkusnih nasadih dosegla izredno lepe uspebe. Na nekem posestvu v razmeroma neugodni gorski legi so lani na enem aru pridelali 520 kg buč. iz katerih so pridobili 9 kilogramov olja. Zlasti odstotek olja je presenetljiv, če upoštevamo, da daje štajerska vrsta buč za pridobivanje olja na isti površini le 2.9 kg olja. Ker se buča ne razrase v šir no, jo je mogoče gojiti kot poljsko kulturo. Kmetijski ^ro-kovnjaki s posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, da je mogoče s to vrsto buče doseči desetkrat večji pridelek maščob, kakor se dobi od krme- pridelane na isti po-vrš ivi, preko želodca krave v obliki surovega masla. = Ureditev petrolejskega spora med Ze-dinjenimi dilavami in Mehiko. Leta 1938. je mehiški preJsednik Carderia odredil, da se v smislu ustavnih določil razlastijo inozemska petrolejska podjetja, kar je izzvalo hud spor z Zedinjenimi državami in Anglijo, kajti 94% mehiške petrolejske industrije je bilo tedaj v rokah ameriških in angleških družb in le 6»/, je pripadalo mehiškemu kapitalu. Spor je imel za posledico, da je Anglija ukinila diplomatske odnoéaje z Mehiko. Ameriška vlada je postopala bolj previdno in je skušala z drugačnimi represali jami doseči nazveljavlje-nje sklepa. V teku te barbe za mehiško nafto je bil organiziran bojkot mehiškega mineralnega olja na svetovnem trgu. Navzlic temu se Mehika ni vdala. Kakor poročajo iz New Yorka, j e ob kencu lanskega leta prišlo do sporazuma med Zedinjenimi državami in Mehiko, po katerem dobe ameriške petrolejske družbe odškodnino 28 milijonov dolarjev, in sicer 12 mili jenov (tolarjev takoj, odstanek pa v 4 letnih obrokih. Mehika je le pristala na delno udeležbo ameriške države pri mehiških petrolejskih družbah. Ta sporazur je ameriška vlada sklenila ar. lastno pest, ue oziraje se na Interese angleških petrolejskih družb, katerih zahteve so nadalje ostale odprte. Vse kaže. da so Zedinjene države sklenile sporazum z Mehiko z namenom, da izrinejo angleški vpliv tudi iz mehiškega gospodarstva z mineralnim odjem, kar je v skladu z vso desedanjo ameriško politiko, ki gre za tem, da se angleški kapital izrine z ameriške celine. = Stavke v Angliji in Zadinjeiuh državah. Londonski »Daly Express« objavlja zanimivo statistiko o stavkah v Veäiki Britaniji v lanskem letu. Zaradi stavk je angleško gospodarstvo v preteklem letu izgubilo 1.8 milijona delavnih dni. Od izbruha vojne znaša ta izpidek zaradi stavk že 5.7 milijona delovnih dni. še večji obseg so lani stavke zavzele v Zedinjenih državah. Po poJatkih ameriškega de'ovnega ministrstva je bi'!o lam v Zedinjenih državah 3750 stavk (prejšnje leto 2968), pri katerih je ameriško gospodarstvo izgubilo 21.7 milijona delavnih dni. Pri stavkah je s>-delovaio 1,900.000 delavcev, tako da je na vsakega stavkujočega delavca o3 padlo povprečno preko 11 izgubljenih delovnih dni- Kundmachungen der Ernälirungsanstalt Fleischverkauf auf den Abschnitt »13-Mr« Verbraucher bekommen am Samstag, den 18. d M. bei ihren Metzgern je 20 dkg Rindfleisch gegen Abgabe des Abschnittes »13-Mr.« der Märzgrundlebenamittel-karte. ausgegeben vom SVA in Laibach Eine Hälfte der Verbraucher bekommt auch 5 dkg Fleischerzeugnisse auf denselben Abschnitt, die andere kommt der nächsten Verteilung an die Reihe. Die Namen von Metzgern, die Flerseherzeusmisse verkaufen werden, werden nachträglich bekanntgegeben Abgabe von Maismehl Händler die das Maismehl für den Monat März noe nicht behoben haben, sollen es vom Lager des »Prevod« in der Schlachthalle in folgender Reihenfolge abholen: Am Freitag, den 17. d. M vormittags Händler mit den Anfangsbuchstaben A bis K, nachmittags L—M, am Samstag, den 18. d. M. vormittags N—S und am Montag. den 20. d. M. Vormittags S—2. Verbraucher, die Maismehl für den Monat März noch nicht erhalten haben, bekommen es nach dem 20. d. M. bei ihren ständigen Händlern. Die Laibschher Bevölkerung wird neuerlich aufmerksam gemacht, dass das Wechseln des Händlers nur mit der vorhergegangener Bewilligung des »Prevod« gestattet sei Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa na odrezek »13-Mr« Potrošniki bodo prejeli v soboto 18. t m pri svojih mesarjih 20 dk* govedine proti odvzemu odrezka št. »13-Mr« mar-čeve živilske nakaznice, izdane od MFU v Ljubljani. Polovično število potrošnikov bo prejelo tudi 5 dkg mesnih izdelkov na isti odrezek. Ostali potrošniki bodo prejeli mesne izdelke pri prihodnji delitvi. Prodajalce mesnih izdelkov bomo javili naknadna Oddaja koruzne moke trgovcem Trgovci, ki še niso dvignili koruzne moke za mesec marec, naj jo dvignejo v skladišču »Prevoda« na klavnici II do naslednjem redu: Trgovci z začetnicami A—K v petek 17. t. m. dopoldne, L—M 17. t m. popoldne. N—S v soboto 18. t m. dopoldne in S—2 v ponedeljek 20. t. m. dopoldne. Potrošniki, ki koruzne moke za mesec marec še niso prejeli, naj jo dvignejo pri svojih stalnih trgovcih po 20 t m. Ponovno se opozarja prebivalstvo Ljubljane, da prestop od enega trgovca k drugemu ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja »Prevoda«. Vsak, fei mu \e mar usoda Slovencev, bo s podpisom na protikomunistlčm spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične Ho-Slnce. Kronika * Italijanski pomorščaki na strani Nemčije. Italijanski državni podtajnik za vojno mornarico Giuseppe Sparzani je imel v radiju nagovor na pripadnike italijanske mornarice, ki jih je pozval, naj se žrtvujejo za veliko stvar domovine ter naj se krepko postavijo ob bo-k nemškim vojnim tovarišem, ki zapirajo sovražniku vsa pota v Rim. * Bolgarski poslanik v Helsinkih. Iz finske prestolnice poročajo, da je prispel tjakaj novi poslanec bolgarske vlade generai Mihael Jogov. Z njim je prišel tudi tiskovni ataše Siömanov. Doslej je imela Bolgarija v Helsinkih zastopstvo v obliki konzulata. * Trije novi š«ofi na Madžarskem. Papež je imenoval tri nove škofe za Madžarsko. Prvi ima svoj sedež v Budimpešti, drugi v Segedinu, tretji pa v Györu. * Ob smrti Ernesta Mallyja. v Gradcu je umrl v razmeroma kratkem času že tretji redni profesor ondotne univerze Ernest Mally. Pokojnik se je narodi! v Kranju, kjer je bil njegov oče okrajni zdravnik, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, filozofske študije pa je dovršil na graški univerzi kjer je bil leta 1903 promovi-ran za doktorja filozofije. Posvetil se je matematiki in fiziki ter čisti filozofiji Od leta 1906. do 1919. je poučeval na 2. državni gimnazji v Gradcu, po smrti prof. Meinonga pa ie predaval na stolici za čisto filozofijo ter je bil 1. 1923. imenovan za izrednega, dve leti pozneje oa za rednega profesorja. Leta 1942. je moral iz zdravstvenih razlogov opustiti predavanja, sedaj pa ga je smrt rešila trpljenja. * V Berlinu ubiti Holandci. Pri einem zadnjih terorističnih napadov na Berlin je bil ubit ved j a nizozemskih kmetov Baren-dregt ter še dva njegova tovariša. Vsi trije so se kot prijatelji Nemčije udeleževali gcsiixxiarskih posvetovanj v nemški prestolnici. Dijakom ki čutijo resnično željo po znanju, je knjiga nujno potrebna. In lepa dolžnost vsakega dijaka je. da čimbolj spozna domače slovstva Seveda je najbolje, čc ima čim več knjig slovenskih pisateljev v svoji knjižnici Da omogoči slovenskim študentom uresničitev te želje, je Zimska pomoč razposlala po šolah raznašalce tombolskih tablic za knjižno tombolo. Tako je dala študentom izredno priliko, da si bodo mogli povečati knjižnico z izbranimi slovenskimi knjigami. * Junaške borbe na Predflskem prelazu leta 1809. se spominjajo te dm s hvaležnostjo nemški listi. Takrat so bile čete avstrijske vojske na umiku iz Italije ter so zadale princu Evgenu Beauharnaisu hud udarec. V bližini Beljaka je prišlo do spopada. Na Predilu je branil prelaz stotnik Hermann v. Hermannsdcrf, ki mu je bilo komaj 28 let. V trdnjavi je bilo v začeto komaj 200 mož, proti sebi pa je imel 8000 mož broječo vojsko. Navzlic vsemu je dosegel zmago nad Francozi, zlasti potem, ko mu je prišel na pomoč stotnik Jar kovič s svojim oddelkom. * Evakuacija bolgarskih otrok. Bolgarski minister za trgovino dr. Vazov je izjav::! zastopnikom tiska., da bodo v najkrajšem času odpremljeni otroci delavsk-h družin iz mest v taborišča na kmete. Najprej bodo poslani na deželo otroci, stari od 6 do 14 let. Evakuacija bo izvršena sistematično po načrtu vlade. * živila za Grčijo. Jugovzhodne evropske države si slej ko prej prizadevajo, da bi Grčijo preskrbele s potrebnimi živili. Iz Rumunije bodo odpremili v Grčijo dva večja transporta žitaric, predvidoma tisoč vagonov. Naslednja pošiljatev živil pa bo prišla iz Bolgarije ter bo znašala milijon kg kromp'rja. * Dragocena starinska eerkev v Padovi uničena, v opoldanskih urah dne 11. marca so štirimotorni ameriški bombniki napadli več krajev v Zgornji Italiji, med drugim tudi Plorenco in Padovo. V Padovi so razdejali slovito eremitsko cerkev, roman-sko-gotsko stavbo iz 13. stoletja z dvema zadetkoma. Flarenca je bila tri četrt ure v ognju sovražnih letal. Pri tem napadu so izgubili napadalci 30 letal, katere so sestrelili nemški in italijanski lovci. * Nov predsednik agencije Stefani. Za predsednika družbe Stefani, ki velji za uradno agencijo italijanske vlade, je bil imenovan znani novinar Luigi Barzini. Dosedanji komisar ustanove MarcheseLli je bil imenovan za ravnatelja. * Tifus v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da so v Turčiji meseca februarja ugotovili 355 novih obolenj tifusa. * Najstarejši vodnik m, Veliki Kiek je muri. V Heiligesnblutu je umrl 8&letni planinski vodnik Janez Rupič, ki je do 72. leta svojega življenja vodil turiste po planinah ter je bil med najstarejšimi vodniki. Ko je bdi mož 77 let star, se je še povzpel na Veliki Klek s svojim sinem in vnukom. Pozneje je obiskal Veliki Klek še enkrat in sicer leta 1936., ko je bil star 82 let. Pot je opravil sam brea spremstva in se je ob tej priliki na tihem poslovil od planinskega sveta. Nešteto je planincev, ki so v Rupičevem spremstvu obiskali Veliki Klek. * Prijazni tatovi. Nekemu posestniku v Furlaniji so jo tatovi zaigrali na poseben način. Odnesli so mu ponoči več kokoši, v kurnici pa so pustili pismo, s katerim so mu sporočili, da ga v kratkem zopet obi ščejo. Ob tej priliki mu bodo odnesli prašiča, katerega je posestnik nedavno zaklal ter suši njegovo meso v dimniku. * Usodna eksplozija pri Tolm'nu. V okolici Tolmina je neki 43-letni trgovec na cesti naletel na granato, ki se je ob dotiku razpočila. Bil je tako hudo ranjen, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Iz Ljubljane u— Nova grob°va. Za vedno ie zapustila svojce ga. Vera Koritzky, rojena Furlan. K večnemu počitku bodo dobro mater in ženo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Smrtnim ranam, ki mu jih je zadala podla komunistična zločinska roka, je 10. t. m. podlegel v Trstu g. dr. Drago Zaje. Zapušča soprogo Marijo, sina Draga in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poroka. V Križankah sta se poročila g. Zadnikar Marjan in gdč. Bester Vel ena. Poročil ju je g. profesor dr. Anton Dol/mar. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti obilo sreče! u— Prepoved iskanja zavetja med letalskim alarmom po parkih in gozdovih. Ugotovljeno je, da mnogo občinstva ob letalskem alarmu hiti v tivolski park in dalje v rožniški gozd, kjer nezaščiteno in nemoteno hodi okrog, namesto da bi iskalo zavetja v domačem ali javnem zaklonišču. Večkrat je bilo že opozorjeno, da po parkih in gozdovih ni nikake varnosti pred bombnimi napadi, zlasti pa ne pred razsežnostjo učinkov zračnega pritiska, drobcev, eksplozijami bomb in pred izstrelki obrambnih baterij. Ker pa ta opozorila niso zadostovala, bo uprava policije v bodoče proti slehernemu, ki bi med letalskim alarmom nezaščiteno hodil po Tivoliju, rožniškem gozdu in po podobnih krajih, postopala kot s kršilci zaščitnih predpisov ter je bilo zato varnostnim organom ukazano, naj vsak tak prekršek brezpogojno naznanijo. Zato občinstvo še enkrat opominjamo, naj v interesu lastne varnosti in upoštevanja zaščitnih predpisov vestno upošteva tudi prepoved kretanja po parkih in gozdovih med alarmom. u— Spomladansko sonce toplo pri greva in povzroča, da postaja ozračje vsak dan topleje. Tudi rastlinstvo se ne more upirati moči zlate krogle na nebu. Mejice ob ograjah napenjajo popke in bodo kmalu pokazale zelenje, če pojde tako naprej. Pa tudi drevje kaže prve nastavke br-stenja. Marelice v južnih legah ob toplih hišnih stenah se že polagoma razcvitajo ter vabijo prve goste, lahkokrile čebele. u— Ogenj v Olupovi trgovini. V sredo v opoldanskih urah so bili poklicni gasilci po službujočem stražniku obveščeni, da je v Olupovi trgovini Pod Trančo nastal ogenj. Gasilci so ob 13.45 nemudno odbrzeli na kraj požara. Ker je bila trgovina popolnoma zadimljena, so morali opravljati svoje delo z izolacijskimi aparati. Ogenj, o katerem še ni natančno ugotovljen«, kako je nastal, so v kratkem času pogasili. Gorel je v bližini peči postavljeni pult. Ker so vse stvari, ki so bile v trgovini, rešili, je materijalna škoda malenkostna. Lastnik bo imel samo mnogo opravka s tem, da bo prezračil hudo zadimljeno blago. Deset minut po drugi uri so bili gasilci s svojim delom gotovi. u— Najnovejša knjiga na slovenskem knjižnem trgu je povest »Brzonožec in Puščica«. Včeraj je izšla in jo dobite v knjigarnah in v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. Najprimernejše darilo mladim in odraslim godovnjakom za Jožefovo. u— Kadar je alarm ob času zatemnitve, se smejo uporabljati le take ročne svetilke, ki so predpisano zatemnjene. Nedopustno je tudi, da se s temi ročnimi svetilkami sveti naravnost ali navzgor, temveč naj se sveti le pred seboj, to je s svetlobo obrnjeno v tla. u— Novi strojepisni tečaji pričenjajo 20. in 21. marca. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti: »ChrWfov učni zavod«, Domobmnska 15. u— Primorci! Edina za ljudske šole m edina od oblasti odobrena je »Bobič. Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v knjigarni Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. u— Zlata knjiga dekleta in žene (broš. 30, vez. 40 Lir) je godovno darilo trajne vrednosti. Stopite v najbližjo knjigarno! u— Nesreče. Po stopnicah je padla in si zlomila levico 12-letna hčerka železničarja Mihaela Hrušovarjeva iz Ljubljane 8-letni sin kleparskega mojstra Anton La-vrtič iz Ljubljane je padel na šipe in se porezal po desnem licu. Pri izstopu s tramvaja je padel 44-letni posestnik Janez Rozman iz Ljubljane in se potolkel po glavi 22-letno delavko Ano Blas z Ježice je popadljiv pes ugriznil v levo nogo. Desnico sn je zlomila pri padcu 49-letna žena prevoznika Marija Tomažinova iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici Z Gorenjskega Spominska svečanost za padle v Kranju. Kakor drugod, so imeli prošlo nedeljo tudi na pokopališču v Kranju spominsko svečanost za padle junake. Obredu je med drugimi prisostvoval Gruppenführer Generalleutnant Rosemer. Svečanost je uvedla pesem o dobrem tovarišu, nakar sta gen. Rösener in okrožni vodja dr. Pflegerl obšla potrojeno četo. Poveljnik Rösener je imel nagovor, v katerem se je spominjal junakov ki so padli za Führer -ja in domovino, omenil pa je tudi žrtve za veličino nemškega rajha na Spodnjem Štajerskem in na Gorenjskem. Na koncu je napovedal neizprosen boj zavratnim morilcem in njih pomagačem, prisilne mobilizirance pa je pozval, naj se čimprej vrnejo na svoje domove. Sto novih članov stranke v Kranja. V Kranju so nedavno imeli Horst-Wesselovo proslavo. Ob tej priPki je bilo sprejetih v stranko sto novih članov. Dolžnosti članstva v stranki je obrazlož il France Kenda, nato pa je skupinski vodja Jungschaffer vsakemu stisnil roko in sprejel s tem zaobljubo zvestobe. Smrt na bojiSdu. Na vzhodnem bojišču je padel letes v januarju 231etni pilotski podčastnik Franc Rautar iz Beljaka. — Dne 16. februarja je padel v hudih bojih na Vzhodu poročnik v nekem planinskem lovskem polku Erick Kampič iz Steinfel-da v Dravski dolini. Dunajski kvartet v Celovcu. V petek, 17. marca, nastopi v Celovcu dunajski kvartet »Philharmonia«. Koncert bo v komorni koncertni dvorani in njegova posebnost bo izvajanje klavirskega kvinteta Antona Dvofäka. V ostalem Ima glasbeno združenje na sporedu Mozartov godalni kvartet v D-iduru, Schubertcv godalni kvartet v D-molu ter kot zaključno točko Dvofàkov kvintet v A-duru. Huda nesreča železniškega delavca. Na postaji št. Vid-Vižmarje se je ponesrečil obratni delavec Jožef Sernec. Povozila ga je lokomotiva, ki mu je odrezala obe nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico. S štajerskega ZbOrOyanje propagandistov v Trbovljah. Načelnik voditeljskega urada za trboveljsko okrožje je sklical na sestanek vse pro-pagandiste svojega področja, katerim je podal smernice za nadaljnje delo. Werner Schultz je ob tej prilik5 govoril o tem' »Kultura in vojna«. Pcuxì ril je načelo, ki ga je izrekel Führer, da se ravno v kulturnem življenju kaže odpornost naroda in njegovo prizadevanje za samoohrano. Simfonični orkester v Trbovljah, g*dbeni korpusi "iz Zagorja in Hrastnika ter rudarski pevski zbor v Trbovljah pričajo, da se tuli v vojni lahko udejstvujejo kulturne ustanove. Deželni svetnik dr. Ernst Frohner je nato razpravljali o splošnih vprašaaj:h Spodnje štajerske, po skupnem kosilu pa je pregiava! Norbert Jeglitsch o nalogah in pomenu tiska Glavni referat je 'mei vodja zveznega sveta Siegfried Tremi, kl je podal pregled o vojaškem kn političnem položaju. Na koncu je spregovoril še Hans Schauer o potrebi sodelovanja pri oddelkih za letalsko zaščito. Odlikovanja. Z železnim križcem 1. razreda je bil odlikovan Janez Teržan z Br ezja. z železnim križcem 2. razreda pa «ire nadirji Franc Kradel j iz Planine nad Sevnico, Ludvik Zibert. desetnik Janez Grač-ner iz Golobinjka ter desetnik Jože Kolar iz Šmarja. N<>v otroški vrtec. V Loki pri Zidanem mostu so otvorili te dni nov otroSk; vrtec ter ga izročili svojemu namenu. Okrožni vodja Otto se je zahvalil županu v Lokah in njegovim sodelavcem za izvršeno delo. Iz Trsta Smrtna kosa. Te dni so umrli ▼ Trstu Leopold Spičič, 27-letni Anton Medica, 47-letni Albert Skarabot, 45-letni Alojz Stok, 54-letni Albert Kumar, 79-letna Ludovika Mahor, 52-letni Armand Skabar, 5-letni S al vin Roje, 21-letna Silvestra Sošič, 77-letna Marija Bertitn, 80-letna Ana Kovačič ▼d. Lovrenčič, 501etni Angel Pangos, 61-letni Ivan Hrovatin, 76-letni Ivan Her-mansdorfer, 81-letni Ugo Kesel, 71-letni Jurij Troha, 72-letni trgovec Virgil Mazoli in dr. Stanko Vuk. Himen. Te dni so se poročili v Trstu mehanik Anton Biasol in gospodinja Olga Cič, uradnik Boštjan Pulja in gospodinja Marija Scangerman, uradnik Dominik Pa-gon in gospodinja Nerina Tomasini, policijski agent Adrian Tamasari ln gospodinja Frančiška Rupe na. Ponesrečenci. 701etna gospodinja Helena Gol ja je padla s tramvajskega voza na progi 6, ki pelje proti Barkovljaan, in cto-ležala s poškodovano levo stegnico. 40. letna Angela Pohlin je srečala v Rosetti-jevi ulici svojega zaročenca, nekega Natala Karisa. Spričkala sta se, nakar jo je Kari» nabunkal. Pohlinova se je morala zateči v bolnišnico, Karisa pa so karabi-njerji odpeljali v zapore. Po gàavl ima poškodbe 60detna gospodinja Marija Fra-giacomo, ki je padla v svojem stanovanju. V kamnolomu se je ponesrečil 601etni Franc Andalž. Padla je nanj precejšnja sitala in mu poékodovaia med drugim desno stegnico. 471etni delavec Marij Türk je padel v Barkovljoh s tramava ja in se potolkel. Po obeh rokah si je poškodoval 151etni Avgust Versič, ki je tudi padel s tramvajskega voza v Sandrinellijevem predoru, 73-letni upokojenec Miheal Furlan s Skoljeta 32 je padel tako nesrečno, da je dobil iaz_ ne poškodbe po telesu. V filoviji proge B se je ponesrečila 761etna gospodinja Ivana Bata iz Sonninovega drevoreda. Potolkla se je po desni stegnici. 25letai Jeep Briški se je ranil med delom v mehanični delavnici v Negrellijevi ulici 38. 371etnega Jo-lipa Arcela iz ulice Val liri vo 35 je ugriznil konj. Delavec Viljem Sacra lz ulice Veltro si je pri padcu med delom zlomil desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Okradena v filoviji. Gospa Marija Majcen iz Kolonije se je peljala v filoviji proti školjetu. Pri vojaški bolnišnici je izstopila. Ko je odprla svojo ročno torbico, je opazila, da je bila med vožnjo okradena. Izginile so oblačilne izkaznice, razen tega 345 lir gotovine. Iz Gorice Potrjeni proračuni goriških občin. Deželni upravni odbor v Gorici je potrdil na svoji seji dne 9. t. m. občinske proračune občin Solkan, Grahovo ob Soči in Idrija. Umrl je notar Miroslav Prfemru. V nedeljo 5. marca je umrl v Gorici bivši notar v Kobaridu Miroslav Premru. Učakal je 72 let. Premrujeva mati je bila sestra pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. Pred svetovno vojno je Premru bil za notarja v Kobaridu, potem se je za nekaj časa preselil v Rim, kjer je raziskoval ondotne arhive, predvsem listine iz slovenske in južnoslovanske zgodovine. Napisal je veliko število razprav iz zgodovinske stroke v Italijanskem jeziku. V mladih letih se je pokojni Premru živahno udeleževal narodnega dela in življenja. Pokopali so ga v Gorici. Smrt bivšega goriškega okrajnega glavarja. V Gorici je umrl v 72. letu svoje dobe baron Hubert Baum v. Appelshofen. Pokojnik je bil rodom iz Dunajskega Novega mesta, po poklicu pa upravni uradnik v državni službi. L. 1915. je bil imenovan za okrajnega glavarja v Gorici, kjer je pokazal v svetovni vojni prav lepe upravne sposobnosti, zaradi katerih je ostal ljudem v dobrem spominu. Več slovenskih občin je barona Bauma zaradi zaslug, ki si jih je stekel za njih blaginjo, imenovalo za častnega občana. Baron Baum se je naučil tudi slovenskega Jezika. Od konca svetovne vojne dalje je živel v Gorici kot upokojenec t* Korza št. 90 je bil te dni nve-čan pogreb barona Um berta Bauma pl. Appelshofna. Pokojnik je bil v Gorici zelo znan. Na njegovo krsto sta bila položena med drugim venca goriškega prefekta in nemškega svetovalca. Tragična smrt vertojbskega mehanika. 231etni mehanik Josip Humar lz Vertojbe, ki stanuje v Gorici, je postal tragična žrtev motociklistične nesreče, ki i» je pripetila v Vertojbi. Na nekem ostrem ovinku je izgubil oblast nad motociklom in je /.a-vozil v obcestno kmečko hišo. Bil je pri priči mrtev. Policijska ura v Gradiški in Zagradu. Prefekt goriške pokrajine je odredil za občini GradiSko ob Soči ter Zagrad (Sagra- do) novo policijsko uro, veljavno od 20. d® 6' trtre Izstrelkov v Dornbergu in SoOooo. 561etni kmetovalec Karel Kavčič i^ Dorn-berga je našel izstrelek, ki je eksplodiral. Ima poškodbe na glavi in trebuhu. Sllčna nezgoda je doletela 711etnega kmeta Josipa šinigoja iz Dornberga, ki ima poškodov ano desno nogo. lOletni učenec Marij Vodopivec iz Solkana je tudi našel naboj, s katerim se je Igral. Poeledice so bile zelo neprijetne. Deček ima ranjeno desno nogo. vsi trije ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici kamor se je zatekel tudi 161etni G. Molinarl iz Benetk, ki ima poškodbe ia obeh rokah in desni nogi. Padel je z moto-cikla pri Fari, ko se je hotel izogniti neki kokoši. Bete&nica KOLEDAR Petek, 17. marca: Jedert DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zadeva dr. Crippen. Kino Sloga: Noč brez slovesa. Kino Union: Pravica mladine. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova ul 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Selen-burgova ulica 7. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Nedeljske predstave v Operi «n Drami-Za predstave v nedeljo 19. t. m. v Operi in Drami veljajo vstopnice, ki so bile kupljene za preteklo nedeljo, 12. t. m. Za vse predstave v Operi in Drami razen »Cvetja v jeseni«, ki bo igTano v nedeljo popoldne zadnjikrat v letošnji sezoni, so še nekateri prostori na razpolago in so vstopnice v prodaji od petita dalje v Operi pri dnevni blagajni od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. DRAMA: Petek, 17. marca, ob 18: Matura. Izven. Cene od 24 Lir navzdol Sobota, 18. marca, ob 18: Razbiti vrč. Red A. Ladislav Fodor: »Matura«. Ta igra v treh dejanjih je slika iz sodobnega življenja. Na primeru osmošolke in njenega prestopka zoper šolske zahteve je poka-zan odnos šolnikov do mladine. Igra je zabavnega značaja in napisana z veščo roko za učinke značajev v razpletu dejanja. OPERA: Petek. 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca, ob 18: Gorenjski slav- ček. Red Sobota. Foerster; »Gorenjski sjavček«. To delo spada med posebno znane in cenjene domače opere in osvaja s svojo preprosto, toda nadvse prikupno melodiko, ki je zgrajena v veliki meuri na domači narodni pesmi. Osebe: Majda — Zarnejič-Kovičeva, Minka — Vidalijeva, Franjo — LLpušček, Chansonette — Janko. Ninon — Kržeto-va. Francozinji — Baukartova in Sanci-nova. Štrukelj — Betetto, Raj del j — Ba-novec, Lovro — Dolničar. krčmar — Gre-gorin. sel — Pianecki. Dirigent: S. Hubad. Režiser: E. Frei ih. Scenograf: ing. Franz. Koreograf: P. Golovin. Začetek pouka v operni baletni šoli. V soboto 18. t. m. se bo pričel pouk v baletni šoli. Otroci, ki so bili sprejeti in imajo š°lski pouk popoldne, bodo imeli prvo uro baletnega pouka v soboto ob 8. uri, tisti, ki imajo šolski pouk dopoldne, pa bodo imeli prvo plesno uro v soboto ob 16. uri. Vsi naj prinesejo lahke poletne obleke in telovadne copate s seboj. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 17. MARCA 7.00_7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jirtnanji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20; Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Vedra glasba. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Koncert Klarinetneg-a tria. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Komorni zbor. 18.45—19.00: Iz pesniškega sveta; Jaji Plestenjak; H ero Jež. 39.00—19 30: Igra šrarnel »štirje fantje«. 19.30—19.45: Poročiilai v slovenščini» napoved sporeda, 19.45—20.00: Glasbena med-igra. 20.00—20.15: Pomočila v nemščini. 20.15—21.00: Iz opernega areta; sodelujejo: Vekoslav Janko, Ksenija VidaJi, Janez Lipušček. 21.00—22.00; Za detono voljo. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 23.00: Zapoj mi pesem, če te žalost tare. Mluiiuva Obnova »Gorenjskega slavčka« Foersterjevo najbolj priljubljeno delo »Gorenjski slavček« se nekako ob sebi umevno vrača vedno znova na naš oder in prinaša obenem s starinsko naivnostjo svoje zasnove nekatere nesporne odlike Foersterjevega glasbenega izraza. Iz čital-niškega ozračja zrasla spevoigra je postala z raznimi dramaturškimi in glasbenimi operacijami opera in začudo vedno boljše predstavlja slovensko operno tradicijo. To pot se je vrnila v predelavi K. Jeraja in O. Sesta, preureditvi, ki se je za nekaj časa umaknila pred Poličevim pomladi-tvenim poizkusom. Sedanja obnova kaže, da je mogoče tudi brez daljnosežnih posegov v samo strukturo Foersterjeve zadnje redakcije tega dela doseči znaten odrski učinek, za kar zadošča po Jeraj -Sestovi priredbi že domiselna režiserjeva obdelava. Za sedanjo vprizoritev se je »Gorenjskega slavčka« lotil režiser Emil F r e 1 i h in izvršil nekatere spremembe v vnanji zgradbi dejanj, skušal izbiti nekoliko več teatrskega učinka iz naivno, kar nemogoče zasnovane zgodbe s Chansonettom in je dal mnogo več življenja sklepnim prizorom tretjega dejanja, ko se s plesi združeno petje narodnih pesmi razvije v kar le mogoče učinkovit finale. Režiser Frelih je imel pri tem prav srečno roko. Sedanja vprizoritev »Gorenjskega slavčka« je najboljša, kar smo jih doslej videli. Čeprav se operi še vedno pozna da je nastala iz spevoigre in dobila od tod svoj operetni nadih, ki pa ga z druge strani zakriva Foersterjeva resnobna glasba, se je vendar v sedanji obliki že dokaj približala idealnemu tipu domače opere, namreč opere, v kateri bi naš človek spo- znal in priznal osvežujočega duha domačnosti, čar našega melosa, utrip našega življenja. »Gorenjskega slavčka« smo dobili v novi zasedbi. Osrednjo vlogo Minke je prvič pela K. Vidalijeva. Vloga je po svoji vsebinski plati kar šablonsko preprosta, saj je izdelana po tipičnem modelu naivnih kmečkih deklet, kakor so nastopale v tolikih, tudi najbolj povprečnih spevoigrah sredi prejšnjega stoletja. Naivno romantična koncepcija Minke in njene ljubezni s Franjom pa je odtehtana s pevsko zahtevnostjo te vloge. Prav v tej bolj nego v igralski strani, ki pač ne more pevke dovolj zagrabiti, je Minkina moč. Ga. Vidalijeva daje tej vlogi poleg ljubkosti tudi zdravo odločnost in njeno lepo petje sodi med poglavitne mikavnosti predstave. L i p u š č k ov Franjo — vloga, ki je po libretistkini koncepciji takisto šab Ionska in za opero premalo aktivna — tvori ubrano igralsko in lirično pevsko protitežje glavni ženski partiji Janko je kot pevski učitelj Chansonette di-stingviran, uglajen Francoz, kot njegova soproga Ninon nastopa E Kržetova, ki se je v tej vlogi prav dobro postavila in ji dala igralski in pevski več, kakor je mogla pokazati ob debutu v »Prodani nevesti« V. Zamejčeva je uspešno nastopila v vlogi Majde. V Chansonettovem spremstvu nastopata gospé Baukartova in Sancinova. J. Betetto kot gost in S. Banovec tvorita odlično komično dvojico; zlasti Betetto je kot naglušni oskrbnik Štrukelj komična figura par excellence. V tretjem dejanju se jima pridružuje kot tretji deležnik M. Dolničar v vlogi študenta Lovra. M. Gregorin je v pevskem in igralskem pogledu prav ustrezen krčmar. Z. Pianecki pa nastopa kot sei Operi, ki jo je glasbeno skrbno naštu- diral in kamere predstavo temperametno vodi Samo Hubad, daje posebno obeležje zbor s svojim petjem. V tem pogledu sta se moški prav kakor ženski zbor (slednji zlasti v sloveči ariji »Ave Maria«) odlično izkazala in dajeta posameznim prizorom ne samo pisano razgibanost, marveč vsej operi tudi privlačno lepoto petja. Od te strani je posebno učinkovit zadnji prizor opere s petjem narodnih pesmi, pri čemer je P. Golovin s koreografskim sodelovanjem še povečal učinek in neprisiljeno včlenil baletno skupino v zaključno dogajanje. Prva predstava obnovljenega »Gorenjskega slavčka« je imela pri občinstvu presenetljivo velik uspeh, kar je v nemali meri zasluga pevskega učinka tega domačega dela. Posamezni sodelujoči, med njimi režiser in dirigent, so bili nagrajeni s šopki in navdušeno ploskanje v polnem gledališču se kar ni hotelo poleči. Zbornik za umetnostno zgodovino Po daljšem presledku in z zamudo, ki je opravičljiva v izrednih časih, je izšel novi letnik »Zbornika za umetnostno zgodovino« (izdaja Umetno-stno-zgodovinsko društvo v Ljubljani). Je to že 19. letnik (1943) časopisa, ki je osredotočil okrog sebe naša umetnostno-zgo-dovinska preučevanja in postal ne le s svojimi znanstveno veljavnimi razpravami marveč tudi z gradivom in poročili pomemben in reprezentantiven organ slovenske umetnostne zgodovine. Pravkar iz-išli letnik obsega 108 strani in med besedilom številne ilustracije. Urediil ga je naš vodilni umetnostni zgodovinar, univ. prof. dr. Fr. S tel è. Zvezek, ki glede vsebine in opreme ne zaostaja za prejšnjimi letniki, čeprav je sicer morail skrčiti obseg, p^jnaša na pr- vem mestu razpravo Fr. S t e 1 e t a »Mariborska stolnica«. Razprava se bavi s stavbenimi in umetnostno zgodovinskimi rezultati zadnje, v letih 1938-40 pod pi-ščevim nadzorstvom izvršene restavracije mariborske stolnice. V poročilu o teh delih se nudi piscu prilika, spregovoriti z znanstvenega vidika o arhitektonskih, kiparskih in slikarskih značilnostih tega božjega hrama ter prikazati v obsegu majhne monografije njegovo zgodovino. Po zmesi romanskega sloga z gostskimi elementi sklepa dr. Stele, da sega romanski del stavbe v sredino 15. stoletja, ko le cerkev dobila tudi svojega sedanjega patrona (Janeza Krstnika). V času med izgraditvijo južne in severne arkade se ie utegnila graditev pretrgati, tako je severna arkada že prišla v dotiko z gotiko in jo ie moral graditi mlajši stavbenik. Za dati-ranje postanka je važen tudi izrazit alpsko romanski konservativni značaj gradnje prav kakor dejstvo, da ne kaže nobenih sledov poznoramanske dunajske smeri, ki se je kmalu po sredini 13. stoletja uveljavila v avstrijskih in ogrskih deželah. Nato prikazuje pisec nadaljnjo usodo te cerkve: L 1512 in L 1601 je postala žrtev požara, vendar je bila že I. 1621 zopet restavrirana in je z izgraditvijo baročnih kapel dobila današnjo celotno obliko. Tako je opremljena s 14. baročnimi oltarji dočakala 1. 1859., ko je poetala stolnica lavantinske škofije V letih 1885 do 1904 se je izvršila njena malone popolna regotizacija. tudi romanske arkade v ladji so bile prezidane v gotskem stilu. Z restavracijo v L 1938—40 je bilo to zopet odstranjeno in tako je dobil ta del stolnice prvotno artii tektonsko lice. Ob koncu razprave se bavi pisec s kamnoseškimi okrasi sklepnikerv na oboku prezbiterija, z okrasom podnožja slavoloka, z železno okovanimi vrati, z Marijinim kipom na oltarju sv. Florijana, s kamnoseškimi znaki in s primitivnim kapi tel om — vprašanji, ki so se vzbudila ob restavraciji Razprava tedanjega konservatorja dr. Ste-leta je znanstveno pomemben donesek k zgodovini te cerkve, o kateri so razpravljali že prej R. G. Puff, J. Pajek. arh. ML Mušič, ki je vodil zadnjo restvracijo i dr. Izbrane ilustracije izpopolnjujejo besedilo. Druga razprava je iz peresa zgodovinarja, univ. prof. dr. Milka Kosa in obravnava pečat in grb mesta Ljubljane. Današnji grb mesta Ljubljane kaže na griču stolp, na stolpu pa zmaja; pisec pa navaja v svojem donesku k ljubljanski zgodovini, kako je bilo z ljubljanskim pečatom in grbom v preteklosti. Tako označuje in s sliko ponazoru j e ljubljanski pečat iz 1. 1280. po Schaffenrathovi risbi. — najstarejši med vsemi znanimi in prehaja na to k nekaterim drugim iz 14., 15., 16. stoletja in iz naslednjih stoletij vse do naših dni, tja do zanimive stilizacije ljubljanskega grba, ki ga je iadelal kot skulpturo Tone Kralj ob priliki mednarodne tekme letalskih modelarjev. Tanna poglavitnima doneskoma sledita dva manjša, ki prinašata nekaj novega gradiva. Viktor S t es k a poroča o slovenskih umetninah v novem zagrebškem »Diecezanskem muzeju«, Ante Gaber pa je paberkoval po starih katalogih in odkril nekatere zanimivosti ki se tičejo slovenskega slikarstva. (Konec jutri.) Popravi! V včerajšnjem članku »Grad-pikove Pesmi o Maji« je ostalo več tiskovnih napak, izmed katerih najbolj motita smisel: v začetku sedmega stolpa či-taj »Eros in Thanatos« (namesto Gros in Tanatos) in v zadnjem odstavku: »Knjižici Pesmi o Maji« je dala založnica N»« rodna tiskarna...« -i Kaj je najvažnejše pri ureditvi zaklonišč v ožjem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane so hišni gospcaarj z več no že povsod uredili hišna zaKlomšča. Ta za*üo-n šča pa niso povsod zaJ-sti varno ic smotrno ure jenu. Glavno načelo pn ureditvi zaklon šča je č m največja varnost za življenje ljudi, drugo pa je to, da se zakis-n.šča poleg tega še čim boij udobna m pr;pravna za bivanje. Pri ureditvi zaklonišča je zato v vrsti treba paziti na izfo.ro prostora zaklonišče, nadalje na zanesljivo zavarcv-AHje zavarovati taJoo, da jih zazid. mo z zidom tz opeke 30 cm jakosti ali pa obložimo z usločenimi betonsk mi kladami 15 do 20 cm jakosti. Nadalje jih je mogoče zaščititi s pomočjo gramoza 40 cm aii peska 50 cm j. koet: najbolje v trdnih ledenih zabojih Naposled je mogoča zaščita odprt n z vertikalno leseno steno tesno se prilegajoč.h tramov 20 cm debeline. Seveda morajo öiti te naprave dobro podprte, povezane in zasidrane ter metra jo pokriti ne le odprt no samo, temveč morajo segat5 vsaj še 20 Jo proti ruševinam in zračnemu pritisku, »»S- j 30 cm n.d te odprtine. Poudarjamo, da je enem pa tudi na zavarovanje oken proti med naštet mi primeri najuspešnejše zava- drobcem in izstrelkom, poleg tega pa f.udi na napravo in zavarovanje zasilnega izhoda. Pri izbiri prostora velja predvsem načelo, da so relativa:» najvažnejša zaklonišča ona- ki so urejena v kietn.h prostorih, torej čim bolj pod zemljo. Prostor v kleti mora bit' izbran tako, da je dohod č-ni bolj neposreden, t. j. da je vhod v sanv" zaklonišče že po svoji naravni legi zavarovan proti direktnemu zračnemu pritisku Samo tam, kjer v hiši ni mogoče uredti zaklon šča v kleti ali ni mogoče najti zavetja v k kem drugem zasebnem kletnem zaklonišču v neposrotin: bližini, je treba za zaklonišče zbrati primerne prostore *-> 6094-la DELAVKO sposobno za trgovino z meš. blagom, v mestu, ki je poštena, ter ima res voljo in veselje do dela, sp ejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra ped - Strr- šola-. 60T2 la KLEPARSKEGA pomočnika, ki zna rudi popravljati vodovode — sprejmem takoj. Tvrdka Mihelič, Kcvškova 18. 6118-la S PRE) MESI VA JENKO ki je že vajena šivanja za pomoč gospodinji io učenje usnjate stroke. — Stanovanje in himna v hiši. Naslov v ogl. odd- Levstikova 13 — od 2. d t 3 u e. 6100-6 DAMSKI PI.ASO te.i,iio moder, moški tren-coTit in črno delavno obleko proda Mahn č. šmartinska cesta št 21. 6095-6 PRODAM ČEVLJE 1 pn,r damskih, beli. od-prti. št. 36. 1 par moških krom, štrapac. št. 42. — Poizve se pri Ivan Judež, j POHIŠTVA ne kai k-m_do», ugodno proaam. Ove rntzi o~lo ženi s furai jem, nekai stolov ter kuhinjsko mizo ln eno dvojno lestev. Zupan. Bolgarska ulica št. 17/1, od pol 1 dP pol 3 ogled. 5874-6 MOiKO KOLO dobo oiir.n,eno, prodam. Livada 25 ob lžansk cesti. 6076 6 OBHAJILNO OBLtnU belo. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra 6075-6 RJAV SEMIS au 3 pai e nizkih čevljev in sive kožice za letne opanke. prodam. Naslov v <«i. odd Jutra. 6074 6 10 KG LAKA za železo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutr*. 6073-6 MIŠI. PODGANE in ščurke zants!|ite pokončate s strupom, ki ga do bite v drogeriii KA.NC, Židovska I ^950-6 LEP KOSTUM moder, volneno blago in oroško posteljico, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 6070-6 PISARNIŠKO OMARO z rolojem, mode'no. iz trdega lesa in 1 omarico zb kartoteko, proda ABC — Ljubiiana. Medvedova c. 8. poleg kolodvo-a Ši ška 61226 MOŠKO OBLEKO (smoking) dobro ohranjeno. p'cdam Naslov v ogl. odd Jutm 6120-6 KAVNI SERVIS ZAPESTNICO prstan ah k. pise na ogl. odd. Jutri pod . Spo razumno-- 608*!-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, vi sokopritlično. z upor bo kopalnice, odd-m g spo du. Marija Zore, Ljub!lana. Gledališka uüca 12 6129-2? IZGUBILA SEM zeleno štofesto krilo od Bežigrada do bir. Inice Najditelja p>rosim. da g< odda v ogius. oddelku »Jutra«. 6064 37 ZLATO ZAPEST. LRO znamke »Langendo f t — sem izgubila v sredo 15 t. m. ob 10. uri dopoldne od Platzkommandatu- v Gledjliški u!., mirno klasične gimnazije do kon ca Tomanove uli^e. — Najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi odd' na Tržaški cesti 119 — p itličje. S103-37 Dvignite dospek ponudbe v oglasnem oddelku April, Brvi». Boljša družina, Bezl&rad. 3ò, j CLito. C.mp eje, čevlji, j Cvetoča pomiad. čisi,» s<> i b*. Delovodj.r, Dob.g ua- j iozba denarja. Donosen 1 posel, Dvosobno z«an«.- ; iij.,m. Dolenjsk. begunec. Dober plačnik, Dooro ohr&njena. D,skrerija 63. Dodi\> blago. Dob ega, oseb kup nv Naslov pove j a^om ' F^r.kunt! oglasni oddelek »J"»!: Foto Ljubljana. Goetil- tfUOO-( ' na flrki-znrir-^ M rm. .ni KNJIGE L3UBLDANSKI r^.iiWTiw b Srbije I^adijskj promet na Donavi. Iz Budimpešte poročajo, da se je začel 15dijaki pi-o-met med Budimpešto in Apatinom dne 3 marca. Polagoma pridejo na vrsto tudi drugi obdonavski kraji. Črnogorski °bi&k v Bratislavi. Znani črnogorski pisatelj in novinar è tedimi ija. ki se nahaja na študijskem potovanju po deželah Srednje Evrope, je prišel na Slovaško ter se ustavil v BratislavL TetOvsld obisk v Skoplju. Pred dnevi sta obiskala Skoplje prefekt in župan mesta Tetovo. ki sta bila v Sk-plju spre;eta od okrožnega načelnika, dr. Petrova z vso prisrčnostjo. KINO SLOGA Telefon 27-30 Nov UFA-film bogate in globoke vsebine, po noveli W. Klmmich-a, z naj-markantnejšimi filmskimi umetniki NOČ BREZ SLOVESA Tragična zgodba o usodepolnem srečanju, usodni ljubezni in zanemarjenem zakonu Anna Dammann, Karl Ladvik Diehl, Hans Söhnker. Predstave ob 15., 17. in 19. uri V nedeljo še matineja ob 10.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Zaradi splošnega zanimanja predvajamo še danes Usoda moža. ki daje svojim kupčij-skim poslom prednost pred družino — Resnična družinska slika današnjih dni . PRAVICA MLADINE V glavn'h vlogah: Otto Wernicke, Hildegard Grethe Ltd. Predstave ob: 16. in 19.15 uri! KINO MATICA Telefon 22-41 Napeta kriminalna drama, ki je pred 15. leti bila senzacija svetovne javnosti ZADEVA DR. CRIPPEN Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mayen, Rene Dcltgen Predstave ob delavnikih ob: 15., 17. in 19. uri. aa. Gojzerice. ,H rmonl-, .. .. j ja. industrij« 33. Jurist- v raznih jezik h. znan-, ka, Kompieoen, Kosmni. stvene, medicinske m 1 Komfortna vila, Kom tehnične novejšega ča- pietna serija. Kompletna sa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knj ga ZW; Kleln/nayr & B mberg, Miklošičeva e. št. 16. 6047-7 ŠIVALNI STROJ ženski, plačam po najvišji dnevni ceni. Pred pogoj Je navedba cene, Cenjen«.* ponudbe no ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3.000 do 5.000« 6037-7 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen — p-ed vojni, kupim t koj. Opis vozička z navedbo cene poslati na oglas, odde^k »JutTfc« pod šifro »7xlrav otrok«. G036-7 FOTOAPARATE rabljene in nove. vseh znamk, kupujemo po najvišjih cenah. I\irfu-merija Venus, palača Ba ta. 6096-7 »LINOLEJ« äe dobro ohranjen, kupim. Ponudbe nt- ogl. odd. Jutra pod »Kuhinja« 6092-7 VALVAPORTA I. ali n. izda io. dobro ohm njeno, kunim. Ponudbe z navedbo rene rif ogl odd. Jutra txxi »Valvasor« 60347 FOTO APARAT na filo 6x9 ali 4x6, z Compurjem ali s mospro žilcem. kupim do 1500 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutm pod »Compur- 6117 7 RAZLIČNE SREBRNE izdelke in kovance, tud' stare reči. ter druge d a-gocenosti iz žlahtne kovine, večje ali m n'ie vrecmoetl kupim. Ponudbe no ogl. odd Ju tra pod »Kupim tnkoj«. 6131-7 HLODE vseh vrst trdega in mehkega l(«a, ponudite na naslov: Lav-enčič. Ljubljana poštni predal 205. 5313-7 spalnica, Kotel, K b^lj,i got^pej. Kupec suhe vi.e j ali hiše, Kodteljevo. Ku- i plm gnoj. Leksikon. Le- ' pa pa: cela Lep obsežen 1 vrt. Lir 1000. Lir 60.000, i Lepa sončna pa-ce.«. Me sečni zaslužek 80000, Me sto. Mirna ia mnogo odsotna, Mirna okolji. : Mnogo odsotna. Mirna 5 oseba. Miada Mlada po- t Btrežmca, Mai-cngo. Mer-klin, Nizka cena. Nulno, j Nemi ki Inž.. Ne.néka za ! menjava Nebotičnik, No va, Nujno merjenje. Po siir^no uli skupaj, Pare-la dnevna cena. Po mai nostr souporaoa kopii-nioe, Pridna. Potrebujem takoj erfektno. Pomoč. Prevzamem karkoli. Potrebujem t-koj, Pri-i po J izkus. Pošten pločnik. Po i uk 7. Pomoči potrebna, I Perfektnost. Prvovrsten, Pa cela, PoÈteno dekle. Radio. Rabim večje. Re dei p!«čnik. Rado 3800. Remington Rem;2»i, Slovar, Sk bno. Stal po mesto. Stavba parceli. Stare. Samostojna, Služba v Ljubljani, Sp ejmem sobo Gosposvetska cesta 13 96, Samec. Sončna so ba, Souporaba, Stavbna parcela 715, Stalna služba 1000, štedilnik, športni 7. štiri minute od tr m;-a j ske postwie, To_en plačnik, Tivoli. T govska p;>-močn ca. Tehnični urad. Tajnost zaj mč*la. Tehnična pisarna. Ti«>; me trov vrta, Ugodno 1944, Uspešna pr ksa. Ugodn. pogoji, Usoda 30, Ugodna cena, Veckxv»t odeoten Velik sadni vrt, Vajenka, Zaradi ženitve, Zanes.jiv« moč. Železniško, Živila in kurivo preskrbim s m 7000 lir, 1000 lir, 1000 m>da od doma do Marl3 ... tako ji je ostalo še vedno štirideset minut časa za vaje In teh štir deset minut ni smelo miniti ne-izrabljenh öas :e bil dragocen Skromno ded'ščtno po materi si je bila do beliča razdelila cez tn leta je mer'la biti s štud jem pri kraju začeti služiti denar Ako bo živela zelo varčno ji ostane potem nekaj malega za hude čase — pa denar za dobre gosi. in za prvo večerno obleko. P« jo bo Mario pi Holvay vsak dan po-učevai, ni bila postav la v svoje račune Enkrat — največ dvakrat na teden bi bik) po njenih misl h že dovolj. Ure pri rem so bile seveda najlepši čas dneva, vrhunci življenja, dasi ni bi prizanesljiv učitelj m je pogosto v krivični strogosti terjal oo nje stvari, k1 jih ni zmogla. Plačevanje teh ur je bilo kakopak sitna reč Mario ji je bil nekoč povedal ceno. potem pa nj nikoli več zinil o tem Vedela je, da je ta cen? za njegove raz- mere smešno nizka, čeprav si jo je morala utrgavati od ust. Toda nač n, kako naj p'aCuje honorar, ji je delal še več preglavic kakor vprašanje, odkod naj ga vzame. Niti za en dan m hotela ostati na dolgu da se mu ne bi morebiti zasvitslo, -tako težtcf zmore Vsak mesec naprej plačevati tudi ni mogla kajt5 za to je bil pouk premalo reden. Da bi mu pa po vsaki uri stisnila tistih nekaj mark v roko — to bi se bilo zdelo od sile mučno. In tako si je Izmislila dokaj nespameten izhod po vsaki uri jJh je vestno pustila v predsob ju. na skrinji pred zrcalom, kjer je dovala čepico na glavo. Jožef bo denar že našel, si je mislila. In tako pošten je gotovo, da ga odda... drugače bi jo Holvay pač menda kaj vprašal zasiran tega. V domnevi, da Jožef najde denar, se ni motila. In tud' njegova poštenost je bila vzvišena nad vs3k dvom. Prav gotovo hi ga bil oddal, ko bi mu bilo moglo priti oa misel da je to honorar za gos pod a. Da bi bilo dekletce preoblečena mtlilo-narka, tak sto ni bilo moči domnevati. A Jcžef si je razlagal, stvar tako da jo gospod pi Holvay zastonj poučuje, kakor je bij b potrebnimi m nadarjenimi mladimi ljudmi že večkrat napravil — in da se hoče gospodična Garwsova Jožefu oddolž ti. ker je pri prvem obisku ni bil zavrnil. To je bile od nje zelo prijazno, a sčasoma se je zazdelo Jožefu mučno. Kar nekakšno slabost je čutil do mlade plavolase gospo-d čre, ki je tako čudovito naglo napredovala. tako točno prihajala k po-uku 'n se daia tako potrpežljivo odsloviti, kadar je bil gospod zadržan. Rad bi bil našel način da bi odklonil preobilno nr-pitnno, vendar je b lo tudi to sitna reč. D:bro vzgojeni sluga mora molče sprejemati, kar mu kdo dije Reči darovalcu, da je preveč bi uteg-nPo bit: prav tako grda žalitev kakor po-kaz ti. da je premalo. Obziren sluga se ne sme brigati za premožen ske razmere gospode in jih uč ti kako in kaj. še manj pa sme razodevati, kako mu je pri srcu. Naj-brüe bi bila prijazna gespodičnica v prevzetnem ogorčenju odrevenela, ko bi ji odkrito povedal svoje mnenje: s>Kar spra-vte teh nekaj dvo;ač, otrok božjt, men: res ni do njih! Mar si kupite toplejši pia-šček. in pred vsem, hran te se bolje! Nikar ne zamerite ali na oko bi sodil da se n kc! ne najeste do sitega — tega pa o meui nikakor ni moči trd.ti.« Jožef se je namenil, da spregovori o stvar; z gospodom pi. Holvayem — v p'vi mire, m nuti. ko Holvay ne bo ž včen 'n upehan in ne bo imel glave polne drugih važnejših reči... toda te minute ni b«lo in n bilo- Ako je Inge m'slila, da bi jo Mario opomnil z"stran honorarja, se je zelo motila Kar potelaženega se je čutil, da ni bi- lo več govora o tem. Ko bi bil vedel, kako vestno in točno plačuje vsako, čeprav Jamo pr četo uro in kako si utrgava denar za to od n jbolj nujnih potreb, je ne bi b'l mogel tolikokrat naročit', kadar je utegnil niti ne po prvi četrt uri odsloviti, če je tako naneslo. Njena slabotna vnanjost ga je čas h zbodla v oč!. Postajala je suha kakor trtica. in njen shujšani cbraz je bil prosojno bled. Po navadi se ni menil za to... Gledal je, kako drži lok in kako postavlja prste ni pa vedel, kakšne b rve so njene oči — skoraj nit': ne ali je plavka al: rjavola-ska Le kadar jo je prijel v zapestju, da bi ga zagib l, je čutil, kako kosti malODe predirajo belo kožo, in bolj nejevoljno kakor v skrbeh ji je tedaj pogledal v obraz: 5>č*ujte, ali se ne vadite preveč? Ne smete se prenatezat'. časih utegne b:tl tudi dobrega preveč! Morate si najti čas da boste hodili na zrak; ko ste prišli semkaj, ste imeli povsem drugačno barvo. Menda niste tako prismo'en:. da bi gledal-' na vitko linijo? Bogme zameril bi vam! To izvolite prepustiti modnim d mam, k' nimajo drug h skrbi! Naš poklic zahteva krepko telo in zdrave živce! Kakšen gram tol-šče si mirno lahko privoščite, ne da b' postali debeluška! Prosim torej, ne delajte m. neumnosti in ne stradajte samo zato, da ne bi ;meli več ko sedemdeset čez pai!« »Nit' na misel mi ne hodi !« 'se je Inge zasmejala. »Na vse načine si prizadevam, da bi se zredila! Močnik jem zjutraj namesto kave! Hranim se dobro... kakor le vem in znrm.M: Toda spričo njenih skopih sredstev je bilo majhne važnost', kaj je vedela in znala, in tega, da jé močnik, ker je cenejši, mu ni hotel3 povedati. Edina duša, ki je poznala Ing ne denarne r zmere, je bila Lora Petersenova. Pa tudi cd Lore bi Inge ne bila sprejela pomoč", ne glede na to, da ni razpolag a-a z obilnimi sredstvi. Za svoj glasbeni štud j je morala prav tako plačev. ti, penzijo so ji bili izbrali starš', in kar je ostajalo, je bilo baš za koncertne vstopnice, note m razne majhne in velike izdatke, ki so neo-g bn'- ako je človek mL-d in zal in bi bil rad negovan in moderen na pogled. časih je povabila Ingo v penzijo na kosilo, kda; pa kdaj ji je vtaknila v torbico zavojček sladkarij — še to kljub silnemu oporek nju — teda kdovekaj več ni mogla storit', in mimo tega se ji je zdelo Ing:no strogo gospodarstvo z denarjem docela te-spametno. Svoje mnenje ji je tudi odkrito povedala. »Kaj si cb pamet?« je rekla nekega večera, ko je videla Ingin shirani obraz. ■»Morda ga boš že čez leto dni služila Kakor črep nj! Sama trma je, če vztrajaš pri tem, da moraš 'zhajati s svojim kupčkom natanko tri leta!« SoJaruvleiter • Urejuje; Davorin Bavljen, — m* Konsortium »Jutro« al» Verlan Za uon/.orclj »Jutra« kol i/