The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV. (No.) 136. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., PETE K, 15. JULIJA — FRIDAY, JULY 15, 1932. LETNIK (VOL.) XLI Johnson proti črtanju dolgov-Anglo-francosKi sporazum GROMOVNIK JOHNSON ZAHTEVA OD HOOVERJA TA-KOJŠNEGA POJASNILA, GLEDE VOJNEGA DOLGA, KI GA DOLGUJE EVROPA AMERIKI. — OBSOJA HOOVERJEV MORATORIJ IN ZAHTEVA, DA SE NIČESAR NE SKRIVA PRED JAVNOSTJO. Washington, D.C. — Poroda londonskega tiska, ki je prinesel včeraj izjave angleškega finančnega ministra Neville Chamberlain, je silno razburil °ne washingtonske kroge, ki že nekdaj obsojajo ameriško vmešavanje v evropske zadeve, zlasti pa še nasprotujejo ideji, da bi Združene države črtale one ogromne vojne dolgove, ki Jih zavezniki naredili v Ame-^ki med vojno. Odločen nasprotnik že od nek-daj vsakemu ameriškemu vme- v savanju v evropske zadeve je S°tovo zvezni senator Hiram J°hnson, republikanec iz Kalifornije. Johnson je znan kot si-'Ovit govornik-gromovnik. Ko je včeraj prečital poročila london-skega tiska, je ves razburjen takoj protestiral proti vestem, ki e°vore, da so Združene države svojih predstavnikih v admi-^'straciji dali evropskim državam besedo pri tajnih posve-fovanrm.raa bodo združene države storile svoje in da naj se Evropa preje sama med seboj Pobota. Te vesti krožijo že nekaj dni v svetovni javnosti in se namiguje, da je tozadevno zago- j tovilo dobil od Amerike bivši francoski ministerski predsed-Laval, ki se je mudil po zimi političnem obisku v Wash hgtonu. Velik nasprotnik vsakega ^nešavanja v evropske zadeve 5e tudi senator Kenneth McKel-jar, demokrat iz Tennessee. Ta ]e takoj sestavil učinkovito protestni rezolucijo, s katero pozida administrativne predstavni-*e> ki sta v tem slučaju pred-Sednik Hoover in tajnik Stim-Son. na takojšnji odgovor, da ^ideta javno na dan, kaj je administracija v tem oziru storila, °z- kaka zagotovila so se dala !Vropskim zastopnikom glede finega dolga, ki ga dolgujejo , fUŽenim državam evropske Johnson zahteva fakte. , Senator Johnson je včeraj zahval v senatu: "Moji vidiki so Mogoče nacionalistični ali šovi-nisticni, kakor že hočete," je Sklical Johnson, "seveda mo-^m vzeti tudi to, kar mi je od-v°Voi'il naš državni tajnik, toda, sHšimo sedaj od angleškega 'nančnega ministra, si ne mo pomagati, da bi se me ne DOGODKI ZADNJIH DNI V SLIKI IN BESEDI ■i 1. Vodilni evropski zastopniki na lausannski konferenci, od leve na desno: Baron von Neurath, nemški zunanji minister; Signor Mosconi, iz Italije; Herr von Papen, nemški kanlelar; asgleški premier MacDonald; francoski premier Ed. Herriot. — 2. Nemški skauti pokladajo venec na grob neznanega vojaka v Arlingtonu. — 3. Frederick Van Nuys iz Indianapolisa nominiran za kandidata v zvezii, senat v Indiani; ZVEZA MED ANGLIJO IN FRANCIJO Obe državi sta se zavezali, da bote soglasno delovale v vseh važnih mednarodnih zadevah. lot, ta evali dvomi, ker vidim, da je lzjava popolnoma nekaj dru-. ?a» kakor to, kar mi je pove-' fiaš tajnik." "Nekreditno je, da bi naši j^dstavniki govorili o zadevah, ' se tičejo Združenih držav ter ,.u bi to skrivali pred ameriškim 3u(dstvom." Jaz sem takoj v začetku na-^r,°toval Hooverjevemu mora-ker sem bil prepričan, da v° to vodilo k zahtevi za črtanje ^Jnih dolgov. Takrat sem re-® in to ponovno trdim, da smo Razglasitvijo moratorija do-bQ f 1 °firnja, katerega plameni k,." naa zajeli prej ali slej, v ,kor se tiče naših davkoplače- valcev in pa prilike za iztirja-nje vojnih dolgov." Kaj pravijo evropske vlade? Francoski premier Herriot je izjavil, ko se je vrnil v Pariz: "Ako se bo lausannski sporazum Združenim državam dopadel in ako se bo dosegel še sporazum glede vojnih dolgov Ameriki, lausannska pogodba bo ratificirana. Ako pa ne, je vse rezervirano." Nemški državni kancelar Von Papen pravi: "Nemčija nima ničesar karkoli opraviti z "gen-tlemansko pogodbo" med Fran cijo in Anglijo ali kakimi drugimi silami. Mi odklanjamo odločno, da bi nas kdo zamešal v kako zadevo proti Zdr. državam. Angleški premier MacDonald pravi: "Verujem, da ga ni naroda, ki bi bil pri boljši volji podati roko sporazuma za izravnavo zapletenih vprašanj, ki nas obdajajo. To izjavljam kljub temu, da Amerika doslej še ni dala nikakega zagotovila, v kolikor jaz vem, ali da bi se izrazila, kako bo pristala na vse to, kar siho storiti v Lausanni." -o- BONUSNA ARMADA ŠE VEDNA UPA Washington, D.C. — Vojni veterani, ki so že par tednov v Washingtonu, kamor so prišli z namenom, da bi uplivali na kon-gresnike in senatorje, da bi jim odobrili izplačanje bonusa, so še vedno okrog Bele hiše in še vedno upajo, da se jim posreči to, nakar čakajo, namreč izplačanje bonusa. Prenočujejo zunaj na terasah. Preživljajo se pa po večini z darovi, ki jih dobijo od raznih trgovcev, tvrdk itd. v blagu. Zanimivo jih je gledati, ko si kuhajo kosilo v gručah in sede okrog loncev ter čakajo, da se skuha nakar povži-jejo, nato zopet poležejo in modrujejo. To je slika današnje pro-speritetne Amerike t -o- GRČIJA POTREBUJE DENAR Atene, Grška. — Ne samo v Ameriki, tudi na Grškem je veliko pomanjkanje denarja, Grški premier Venizelos je vložil pri Ligi narodov prošnjo za posojilo 50 miljonov dolarjev. -o- ŽUPNIK COX UDARIL PO MUSSOLINIJU Rim, Italija. — Pittsburški župnik Rev. James R. Cox, ki je vodil brezposelne) armado v Washington in ki se zdaj mudi v Rimu, je predsinočnim v tukajšnjem hotelu izjavil: "Da bi samo eden vladal državo je preveč za vsakega človeka. Jaz sovražim diktatorje, tako Musso-linija, Hitlerja in Stalina, ter vse druge in fašizem je najslabši izmed vseh." Gorke so te besede /za rimskega Duca in župnik Cox ima tudi precej poguma, da je tako nastopil. -o- Najzanimivejše «-esti »o \ Airer. Slovencu; čitajte ga i M Jugoslavije. SAMA SI JE NATRGALA CVETLIC, KI SO JO KRASILE NA MRTVAŠKEM ODRU. —TEGOBE RUDARJEV V ZAGORJU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN DRUGE NOVICE IZ STAREGA KRAJA. Tragična smrt mladenke .',Pazi, da ne boš utonila —Tako je nagovoril neki posestnik z Iga 16 letno Žumee-vo Tončko, tudi z Iga, ki se je kopala v Dragi v spodnjem bajerju. "Ne bom ne!" je ko-rajžno odgovorilo dekle in veselo plavala v hladni vodi. — Vozila se je namreč večkrat v ni. 'Največji tehta 1493 kg, drugi 1031, tretji 719, četrti 458.5 kg. — Škofijska cerkev je imela tudi poprej -epe zvonove, ki so imeli lepe glasove, a se niso vjemali med seboj zato so napravili nove. Eden izmed starih zvonov se je preselil na Vič k sv. Antonu, drugi frančiškansko cerkev v Ljubljano, tretjega je pa tovarna zamenjala za novega, največji je ostal na svojem mestu. -o- Strela v radio Dne 21. junija ponoči je nad Brusnicami divjala velika ne-jvihta, in med nalivom in bli-iskom je strela udarila pri Zer-Ijavinskih v vasi Žerjavin, ki j leži si-edi velikih gozdov, ir. i šteje štiri hiše, v radio, katere-iga je popolnoma uničila. j -o- Smrt mladega akrobata Iz Jajca v Bosni poročajo, da ja Jovo Rajak, učenec tamkajšnje ljudske šole zelo rad uporabil prosti čas za vratolomne vaje okoli reke Plive. Nedavno je preko reke potegnil vrv, katero je na obeh koncih trdo privezal za močno drevesa in nato začel po napeti vrvi hoditi. Komaj je napravil dobrih deset korakov, je izgubil ravnotežje in strmo-'glavil v deročo reko. Tovariši 'so poskušali mu pomagati, pa j jim ni uspelo, ker ga je voda zanesla pod skale, odkoder se ni več prikazal. i — i Nesreča V Koroški Beli je nesrečno padel pri delu elektromonter Joško Repinec in si pri tem zlomil obe nogi. S _O— Smrtna kosa V Ljubljanski bolnici je umrl Joško Geč, obratovodja na Završnici. — V Idriji je umrla Katrina Erženova, stara 76 let. — V Ljubljani je umrl Franc Pavšek, železniški nadsprevodnik v pokoju star 80 let. -o- Hud padec Težko je ponesrečil čevjarski >omočnik Mihael Rozman iz Šen-; čurja pri Kranju. Ko se je vo-jzil s kolesom po Celovški cesti v Ljubljani je padel in si pre-rezal dva prsta na roki in žilo. -o- Našel je delo, izgubil je ženo Brezposelni zidarski mojster i Gornik iz Guštanja je iskal de-. lo, dočim je pustil ženo z otrokom pri nekem kmetu v Koti j ah. j Dobil je delo in ko se je napotil J po ženo jo pri kmetu ni več na-j šel. Pobegnila je zato, ker jo je kmet ozmerjal. -o- Breznica Na zelo slovesen način so v 'Breznici blagoslovili novo motorno brizgalno. Blagoslov je I izvršil domači župnik po slovesni sv. maši pred cerkvijo. KR1ŽEMJVETA —Los Angel.es, Cal. — Mrs. J Amelia Earhart Putnam, ki je preletela pred ne dolgim sama Atlantik, se je včeraj podala na polet od tukaj v New York, da ! 'napravi "nonstop" polet preko' kontinenta. Toda vsled poškod-jbe v letalu, je morala pristati ,na zemljo v Ohio, j — Chicago, 111- — V sredo 1 , n je Chicaga kuhala v silni vro- • čini. Barometer je kazal ves dan < od 85 lo 98 stopinj. Parki so bi- 1 li polni ljudi istotako vsa kopa- : lišča ob michiganskem jezeru. 1 i — Park Ridge, 111. — Tu- i •kajšnji metni svet je odglasoval, : da se zniža vsem mestnim usluž- : Ibencem in uradnikom plače za i 10%. Znižanje zadene tudi mest- ' nega župana in vse bestne sve-' tovalce. ' I —De Kalb, 111. — Državni : senator Wright, ki kandidira za i državnega auditorja v Illinoisu ] izjavlja, da ako izvoljen bo gle- i dal, da se izvede temeljita revizija bančnega zakona ter da se ' vse poslovanje državnih bank postavi pod strogo državno nadzorstvo. 1 — Waukegan, 111. — Zadeva tukajšnje Waukegan State : Bank, ki se razpravlja pred so- 1 diščem pokazuje, da je banka posojevala denar na zelo nesi-gurna jamstva. Državni pravd-' nik A. V. Smith pravi, da je namen procesa dokazati, da je bila banka nesolventna že dolgo preje, ko je zaprla svoje vrata. ' — Ali Ali? Ali ste že poslali obnovitev naročnine za "A. ■ S."? Ako ne, storite to Čimpreje po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. i mmm____^______ ] če leto. To svoto namreč je mesto nameravalo porabiti za gradnje novih šolskih poslopij. Ako mesto tega ne stori, posojila ne. j dobi, je ultimatum chicaških , ' bankirjev. , Pariz, Francija. — Francoski ministerski predsednik Herriot je včeraj poročal poslanski in senatski zbornici, da sta on in MacDonald sklenila prijateljsko 1 zvezo za Anglijo in Francijo, da ' bote obe glavni evropski velesi-i li sodelovale v vseh mednarod-1 nih vprašanjih in da bote ena 'drugo inofrmirali o vsakem ko-! raku, ki ga bo napravila ena ali druga izmed nju, v kateremkoli smislu. I Francoski tisk z veseljem pozdravlja ta korak in napoveduje boljše čase, kot rezultat te 1 medsebojne zveze. List Matin izjavlja, da sedaj, ko bota Anglija in Francija vodila skupno gospodarsko in politično usodo sveta, se ni bati nobene mednarodne nevarnosti, ker Anglija in Francija skupaj, sta dovolj sposobni in zmožni za reševanje vseh mednarodnih zadev. -o- i CHICAGO <^OBI POSOJILO — TODA? ' Chicago, III. — Znano je, da se nahaja mesto Chicago v težki finančni situaciji. Zadnje mesece išče mestna vlada vse povsod posojila pa ga ne dobi Obrnila se je ponovno na chica-ške banke, da posodijo mestu vsaj toliko, da se plača učitelj stvo za minulo šolsko leto. V ta namen se je sklicalo posebno posvetovanje, ki se je vršilo med 'zastopniki bank in zastopniki mestne administracije. Rezultat I tega je, da so banke voljne da-;ti posojilo mestu, toda slednje J mora reducirati za 15. miljonov l dolarjev svoj proračun za bodo- SVETOVNA j GOSPODARSKA KONFERENCA Sklicala jo bo Liga naroc'ov v Londonu. — Sodelovanje Združenih držav se pričakuje. ; —-O— Ženeva, Švica. — Izvrše-valni odbor Lige narodov je o-dobril in pristal na rezolucijo, ki so jo predložili Ligi narodov zastopniki vodilnih svetovnih velesil, da naj se pod pokroviteljstvo Lige narodov skliče v jeseni meseca oktobra svetovna gospodarska konferenca v Londonu, kamor naj se povabi vse dr-vave na sodelovanje. Namen konference bo porušiti v Evropi previsoke carinske zidove in urediti mednarodno trgovino na svobodnejših in bolj priprostih odnošajih. Na konferenco se pričakuje tudi Amerika. Najvažnejša točka Po tudi, vprašanje, da se sedanja medna-' rodna banka v Baselu, ki je ure-1 jevala reparacij ske zadeve, ki so sedaj z novo mirovno pogodbo u-kin j ene,posveti drugemu cilju in sicer naj iz te svetovne reparacij ske banke postane nekak svetovni "kliring house", kjer se bo reševal in urejeval ves mednarodni denarni promet. --o- KOKOŠ MU JE POMAGALA IZ ZAGATE Cincinati, Ohio . — Farmar Martin Reardon, star 64 let je prišel na okrajni urad plačat davke. Hranil je celo leto in je nanesel kupček svoto $44.42. Davčni račun pa je bil $44,,62. Kaj naj stori? Šel je v hlev in po gnezdah nabral ducat jajc in jih je nesel na davčni urad. Tam je ponudil jajca in denar. Steno-grafinja davčnega kolektarja je jajca kupila za 20c. ducat in ; farmar je na ta način plačal , davke in pokazal za enkrat figo biriču in - iču.. Ljubljano in se ob povratku zvečer, domov grede rada ohladila v bajerju. Ker je znala dobro plavati, se ni bala, da utone. — Bajer je pa gosto zaraščen s travo, na njem pa plavajo veliki zeleni listi z lepimi belimi rožami. Te cvetke; so se dekletu posebno dopad-! le, ker jih je imela že več na-j trganih ob bregu. Kmalu po, 'odhodu prvega pasanta, je šel I isto pot drugi, ki je enako po-j svaril deklico, naj se pazi, da; ne utone Tudi ni/>rwi je pn»V.o veselo odgovorila in se še ži- j i vahnejše pognala po vodi za j [cvetkami. Komaj 10 minut za' njim se je peljal mimo bajerja tretji Ižanc, ki pa ni opazil v bajerju ničesar. Vse je bilo tiho in mirno. i Drugi dan zjutraj pa so mimoidoči delavci opazili op po-! ti pri bregu bajarja žensko obleko in ob obleki snežnobele vodne rože. Domači so takoj zaslutili nesrečo in po kratkem iskanju so res našli de-1 klico utopljeno. Pri trganju' 'vodnih rož se je zapletla med j gosto travo iz katere se ni mogla izmotati in tako je utonila. Spravili so jo domov, po-j iložili na mrtvaški oder, v nje-: ne lase pa zataknili snežnobe-! le vodne cvetke, katere si je sama natrgala. Gotovo si ni mi-! slila, ko je trgala te cvetke, da 1 jo bodo spremljale v grob. i -o- Med rudarji j Zagorje, 26. junija. — Pred dvema mesecema je bilo v Hrastniku reduciranih 400 rudarjev. od katerih bo nekaj upokojenih, velika večina jih bo pa ostala brez vsake odpravnine, čeprav so prispevali za starostno zavarovanje. Kljub redukcije, produkcija premoga sedaj prav malo zaostaja za ono pred redukcijo. Rudarjem je bilo kar; rečeno, koliko premoga! morajo nakopati in tako sedaj ubogi premogar z vso silo gara in vleče, ker se boji odslovitve od dela. Ker ni večjih naročil, produkcija pa le za melenkost izmanjšana, go-, vore, da bo spet do 100 od-! puščenih. Razumljivo je, da take govorice napravijo rudar-j je razburjene in potrte, ker že' sedaj ko delajo, le s težavo po-, skrbe najpotrebnejše za isvo-je revne družinice. i —. | Novi zvonovi I Štiri nove bronaste zvonove | (so potegnili v soboto 25. juni-j ja v zvonika stolne škofijske i cerkve sv. Nikolaja v Ljublja- flggsn a KMERUSAHŽKI SLOVENEC l>elek. 10. liiiiJa ibš. AMERIKANSKI SLOVENEC | Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen let« UN. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-iteljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«, Ledaia in tiska: Published By: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ( Naslov uredništva in uprave: Address of publication^ office: 1843 W. 22nd St., Chicago, 111 1849 W. 22nd St., Clncago, 111.; Phone: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: 1 Za celo leto __________________________$5.00 For one year ---------------------$5.00 1 Za pol leta_________2.50 For half a year ................................ 1 Za četrt leta _ __________1.50 For three months ----------------- 1-3U Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto________$6-00 For one year------$6.00 t Za pol leta------3.00 For half a year-----3.00 , Za četrt leta__________1-75 For three month« -----1/a ( Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredili- , Stvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je . čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ^ uredništvo ne vrača. __' J POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači.l do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. _____: Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at , Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ G. U.: :] Kriza 1 -- i Besedo "kriza" se v teh časih zelo pogosto sliši. Je to beseda grškega izvora ' krisis' in pomenja: prevrat, odločilni čas in, višek nevarnosti. Kdor je v nevarnosti, bodisi taSI ali taki, pravimo, da je v kritičnem položaju. Svetovno gospodarstvo je v teh časih v vrlo slabem — kritičnem — položaju. Je v položaju, ko je vse gospodarstvo ogroženo in splošna kriza, nevarnost grozi. Kratko: beseda kriza predstavlja slabo stran, nevarnost, itd. i Gospodarske krize so se pojavljale v zgodovini narodov zelo pogosto. Že davno v pred Kristusovi dobi se kažejo na en in drugi način. Bila so velikanska kraljestva za časa Egipčanov, pozneje Rimljanov itd., ki so gospodarsko propadala. Tudi v novejših dobah najdemo vsakovrstne krize, ki so ogrožale razne narode, da so gospodarsko docela propadli. V dobi po Napoleonski vojski je zavladala v Evropi silno veliko kriza. Celo naši prastari očetje so pripovedovali, da je bila kriza toliko, da po več let slovenski kmetje sploh niso videli nobenega denarja. Vse so pridelovali doma, lan za platno in drugo, ker kupiti ni bilo mogoče nič. Vse te krize so imele svoje vzroke in izvore v političnih odno-gajih med narodi. Zato so bile prejšnje krize tudi bolj lokalnega, značaja. Ako je bila kriza v nekaterih državah, ni bila tolika v drugih. Vsa politika na svetu med vsemi narodi se suče okrog glavne osi in ta os je gospodarstvo. Vsak narod se približuje k drugemu ne zastonj, pač pa ^ato, da bi med njim našel trg, našel priliko za kupčevanje, priliko za profit. Kadar med narodi nastane gospodarsko nasprotje in začno eden druge ovirati pri izvažanju produktov, in blaga ter začne druga država vsled tega trpeti, tedaj nastane nasprotje in temu so večinoma v preteklosti sledile vojne. Država je državi napovedovala vojno in katera je zmagala je diktirala drugi svoje pogoje, ki so premagano državo ponižali in spravili na kolena. Po vojski je navadno za premaganega nastala vedno kriza, ker morali so plačevati vojne odškodnine. Prispevati so morali silne davčne dajatve, da je država mogla spolniti diktirane pogoje. i Vojna, ki je nastala leta 1914. %je postala kmalu iz malega prepirčka med Srbijo in Avstrijo svetovna vojna, ki je zapletla v vojni ples ves svet. Trajala je dolga štiri leta. Koliko je ta vojna povzročila materielne škode, bo težko kedaj dognano. Koliko je šlo za vojni provijant? Koliko ladij se je potopilo na morjih? In države so sipale vsa svoja bogastva za te vojne stroške. Šli so vsi viri, vse zlate in srebrne rezerve državnih zakladnic in še več. Ko so utihnili na bojnih poljanah zadnji topovski streli in ko je utihnil ropotajoči jek mitraljez po brdih in zasedah, je svet vstal, kakor človek, ki bi se tepel na življenje in smrt in s katerega bi v tepežu strgali vso obleko in ostal bi le okrvavljen in izmučen praznih rok na pozorišču. Da taka je bila Evropa, ko je minula zadnja svetovna vojna. Sešli so se nato zastopniki držav, zmagovalcev in premagancev ter začeli so sklepati mirovne pogodbe. Zmagovalci so diktirali, premaganci so morali sprejemati diktirane pogoje. Slednji so morali sprejeti trdo naloženo pokoro za svoje prestopke. Človek, ki je poznal nemško nadutost pred vojno, bi jim to skoro privoščil. Trpko se je vresničil nad njimi rek: Kdor visoko leta, nizko sede . . . ( Konec prih.) 0 DELAVSKIH POČITNICAH 1 IN ZAHVALA 1 Milwaukee, Wis. | Zelo neprijetno je pisati o delavskih razmerah, posebno današnje dni, ko je za delavca po celem svetu tako hudo, kakor menda še ne pomni zgodovina. Večina delavstva je namreč brez dela, kdor pa ima delo, dela komaj po par ur na dan. Pa naj človek pošteno preživlja sebe in svojo družino, ko pa ni zaslužka. — Nasprotuj oše si politične stranke stoje ena proti drugi in 1 vsaka hvali sebe in svojo palico, | med tem pa obetajo delavstvu, da se v kratkem dvigne zavesa 1 in prične obrat na širši podlagi ,v splošno zadovoljnost. Toda talke obljube so že zastarele, so brez pomena in že nihče več vanje ne veruje, ker vsi predobro I vemo, da ni mogoče, da bi bila ovca cela in volk sit. I Lepo je sedaj v poletnem času. Bližnja in daljna okolica je obdana s krasnimi parki in jezeri, ki so okrašeni s krasnim cvetjem in odeti z lepo zeleno 1 travo in grmovjem, ki nam kažejo v poletnem času tako lepo in očarljivo svojo krasoto in nas vabijo, da v prosti naravi vsaj za čas pozabimo težave današnjega življenja. — V soboto 2. julija sem tudi jaz doživela vesel in srečen dan, ki ga bom o-hranila v spominu vse svoje žive ■ dni. V spremstvu moje najsta- < rejše hčere Anne in njenega soproga sem se po dolgem času zo- > pet enkrat podala na izlet po o- ■ kolici. — Gospodinja, ki vedno', tiči doma pri vroči peči in po zaduhlih sobah, postane otožna j ! in dolgočasna. Vesela, srečna in ; zadovoljna pa je, ko se naužije i svežega zraka in nekako iznena-1 ■ dena postane nad krasoto nara-: ■ ve, ki je odeta v tako lepo zeleno ^ i in pisano obleko. Enako je bilo . z mano, ko sem poslušala šume-' ! nje bistrih voda in petje razno- j i vrstnih ptičkov. Hipoma sem se ■ spomnila na moja mlada leta, na ■ svoj mili rojstni kraj in na i krasno deželo, zeleno'Štajersko. j Vesela in poživljena sem se, i po tem izletu vrnila na dom rao-l je hčere, kjer me je pri bogato i obloženi mizi čakalo pravo izne- - nadenje. Okoli mize je bilo zbra- - nih lepo število sorodnikov,znan-. cev in prijateljev, ki so me oblo-l žili z darili in mi želeli vesel in i srečen večer k mojemu 42 letne-; mu rojstnemu dnevu. Prevelike- - ga veselja mi skoraj primanjku-l je besed, da bi se mogla vsem 3 dostojno zahvaliti za dar in go- ; stoljubnost, ki sem jo bila delež-i na omenjenega dne. Zato naj pa zadostuje moja obljuba, da bom " tudi v bodoče stala ob vaši stra-1 ni in gojila med vami prijateljstvo in slogo. — Prav lepa hvala mojim hčeram predvsem Anni ' in zetu J. Plesniku, družinam J. iGrivec, A. Žagar, A. Raz-'bornik, M. Pastirk, L. Potisk, A. Ramshak; dalje Mrs. J. Puncer, Mr. Joe Tamshe in vsem drugim, i gi ste bili pričujoči mojega veselja. ! Anna Friškovec j -o- KAKO SMO POTOVALI St. Joseph Valley, Wash. | Malo bom napisala o poto-; vanju, ki smo ga pričeli 13. | junija jaz podpisana in moja j sestra Rozi Burya s svojim si-! nom Joe in hčerko Marie. Dolga je bila pot skozi državo I-daho proti Billings v Montani, kjer smo se ustavili na domu hčere Mrs. Roze Burya. Od tam smo drugi dan pot nadaljevali in v petek večer smo se že ustavili v St. Clauld v Minnesota, odkoder smo drugi dan zjutraj v soboto, nadaljevali našo pot v staro slovensko naselbino Brockway ali faro sv. Štefana v Minnesoti. Rečem, da se je v Brockway, ali če ho-j ! čete pri sv. Štefanu, zadnjih • 35 let veliko spremenilo. Jas-; 1 no se opaža pridnost naših ro-j jakov Slovencev, kamor se o-1 ■ zreš. Pri cerkvi, smo se skoro izgubili, ker lahko rečem, da je skoso nismo spoznali, je li to prava cerkev sv. Štefana, ■ ali ne, ker pred 35 leti smo ■ hodili v to cerkev skozi velik gozd. Danes se je drevje u-maknilo sekiri in so tam rodo- ! vitna polja in lepe gladke ceste, po katerih drče avtomobili. Prva naša pot, ko smo do- ■ speli tam je bila k bratu Jože- ■ fu Torker. To vam je bilo ve- i • selja, ko smo se po 35 letih zo- i > pet sešli in si podali roke. Od : i! tam smo šli k Zimi in kmalu i 'se nas je zbrala precejšna ! 'družba, kjer smo eni druge : 'vpraševali j,n obenem na vpra-j Sanja odgovarjali brez konca; 'in kraja. Mrs. Zima je nam-j 1 reč sestra mojega moža. Obis- : 'kali smo tudi naše sorodnike, j i | bratrance in sestrične, vse: 'znance in prijatelje, katerih je : precejšnje število. — Ustanovile smo se pri Mrs. Fox, ali ■ pri sestrični. — Deset dni smo, ostali med prijatelji in sorod- ; niki. O, kako hitro nam je mi-, nil ta čas v raznih prijateljskih pogovorih, kjer nam ni manjkalo postrežbe. Upam, da mi bodo vsi oprostili, ker ne( bom vsakega in vsako z ime- j nom imenovala, kateri so nam j na vse načine želeli postreči. Prav lepo se vam vsem skupaj zahvaljujem vašo gostoljubnost in po--1 katere smo bili dels*11' 'Vg plačaj. | Od tam grede smo se usta- ( , vili v Montani pri Mrs. Mihe-j i lič, kateri se ob tej priliki ( . prav lepo zahvaljujemo za vso . postrežbo in prijaznost. Sreč-, no, brez vsake nezgode smo I prišli zopet na svoje domove. Veselo je tako potovati ma-. !o po raznih državah in zato priporočam vsakemu, katere- jmu je le malo mogoče, in ka-teremu razmere dopuščajo, da 'vzame nekaj dni dopusta in se 'poda na obiske. Marsikaj člo- , 'vek vidi in tudi razvedri se, ko ne čepi vedno doma. Tam kamor prideš, bodo po tvojega prihoda prav gotovo tudi veseli. j Tukaj, in tudi tam v Brock-wayu, so ljudje precej zaposleni z vsakovrstnim farmarskim delom. Tukaj pri nas sedaj prav | sušimo seno. Je precej suho in bi že potrebovali malo dežja. , Posebno spomladanska setev j kliče po mokroti. Upamo, da ga ' nam Bog kmalu pošlje. — Po-1 zdrav vsem Slovencem in Slo-jvenkam širom Amerike, poseb-' no pa one pri sv. Štefanu v Minnesoti. Mary Swan, zaat. -o- ZAHVALA PEVSKEGA DR. "JEZERO" Chicago, 111. k Cenjeni farani cerkve sv. Šte-i! fana. V prvi vrsti se vam zahvaljujemo za veliko udeležbo na- - šega letnega piknika dne 2. ju-. Ilija. Res, nismo pričakovali take velike udeležbe in to, radi slabih delavskih razmer. Ker s?mo pa i' mislili napačno in je res bila u-j - j deležba večja kakor pa kdaj po-1 - prej v prejšnjih letih, je toraj -'razvidno, da so farani priprav-) ljeni storiti, kakor so to storili1 i zadnjo soboto, da obdržijo in ve-' i liko cenijo svoja cerkvena pev-1 , ska društvu katera jim druzega ) ne morejo dati, kakor da vas pri { sv. mašah in tudi pri vseh dru-! -gih prireditvah razveseljujejo s - svojimi domačimi pesmimi. To-i - raj, bodite prepričani, da smo :. mi pripravljeni vedno vam to povrniti, bodisi že pri fari ali pri raznih drugih društvenih pri-1 reditvah. Ob tej priliki se mo-remo tudi zahvaliti našemu pevskemu društvu Adrija, ki so se tudi udeležili v velikem številu.' Enako gre hvala tudi našemu Mr. Račiču, voditelju obeh pev- j ■ J skih društev pri fari sv. Štefa-na. j Tukaj pa damo zahvalo in priznanje našemu podpornemu društvu sv. Križ, ktero je sklenilo na svoji seji, da se udeležijo po zmožnosti in res jih je bilo več, kakor smo pa pričakovali. Toraj vam obljubljamo na tem mestu, da vam isto povrnemo pri prvi priliki, in smo pripravljeni sto-, riti vse kar je v naši moči za dobrobit vašega društva. Toraj še vsem skupaj prisrčna zahvla, in se zoped znajdemo na isti način leta 1933. j S pozdravom vam udani Odbor I -o- AMERIKANSKI SLOVENEC SE MU DOPADE Moon Run, Pa. Cenjeno uredništvo. Za malo , prostora bi vas prosil v priljubljenem listu Amerikanskem Slovencu, da napišem nekaj svojih misli in sporočam o sv. misijo-,nu, ki smo ga imeli pri nas. — O listu Amerikanskem Slovencu rečem to, da bi jaz kar ne mogel biti brez njega. Komaj čakam, da pride pošta. To pa zato, ker je v listu veliko novic iz vse- ga sveta, lepi dopisi in lepe povesti. Jaz bi priporočal list vsakemu Slovencu, da si ga naroči, če »i le more pritrgati par centov. — O delavskih razmerah se mi ne izplača pisati, ker je po celem svetu enaka mizerija in vsi čakamo na boljše čase, če se še kedaj povrnejo. Tukaj v naši naselbini smo' imeli od 26. junija do 3. julija1 sv. misijon.Reči moram, da je bil j fev. misijon prav lep. Pridige so bile v poljskem in angleškem je-' ziku, da je lahko vsakdo razumel I in pridige so bile jako lepe in j podučne. Veliko ljudi je prihajalo vse dni sv. misij ona v cerkev,' veliko ljudi raznih narodnosti' a najmanj je bilo med temi Slo-1 • vencev. — Pozdrav vsem Sloven-cem in Slovenkam, čitateljem te- j ga lista, tukaj in v stari domovini. Jakob Drašier j TO m ONO GOSPODARSKE RAZMERE | V GARY ^ Gary, Ind. — Gary je bilo do zadnjih časov važno indust-1 rijsko mesto na osrednjem za-1 i padu. Tukaj je velikanska je- a ' | klarna in druge tovarne, ki so ] 'priživljale do 60. tisoč delav-] cev. Toda depresia, ki je uniči-" la industrijski obrat v deželi 1 zadaja hude udarece mestu in i njegovim prebivalcem. Sedaj posluje v mestu' še ena sama banka. Lastniki hiš v okolici ; mesta, povečini delavci, ki so gradili domove na odplačila, so z brezposelnostjo silno udarjeni in mnogim grozi, da ■ izgubijo vse, če se 'v kratkem ne preobrne na bolje. Okrog j | 800 takih hiš je postavljenih j na javno dražbo vsled v-knjižb, itd. Te dni so meščani' sklicali javni shod, da se ta-j ikim prizadetim lastnikom po-imaga na kak način, da ne bo- • do prišli ob vse, kar so v dol- ! gih letih znosili skupaj. > -o- KAMELEON Ta čudna spreminjasta žival ima pod svojo kožo več plasti ce-; lic, ki so napolnjene z razno-J barvnimi tekočinami. Kadar pri-1 'de žival v nevarnost, izpusti ti-isto barvo, s katero se hoče za-I ščititi in ki najbolj odgovarja njeni okolici. Odtod kameleonsko spreminjanje. -o- IZPREMEMBA ŠAHOVNICE Dr. Ruebe, predsednik svetovne šahovske zveze, napoveduje, j da bo svetovni mojster Capab-jlanca na prihodnji glavni skup« jščini šahovske zveze predlagal I povečanje šahovnice od 64 na 72 ,po!j. Capablanca je naziranja, | da tradicionalna šahovnica s 64 polji ne odgovarja več sodobne-< I mu pojmovanju šahovske igre in ■jne zadostuje zahtevam, ki jih sodobniki stavijo na šah. Teorija šahovske igre je po njegovi ' sodbi že tako dozorela, da so ^ I skoraj vse kombinacije do 20. i • odnosno 25. poteze preiskane in, ■ j preštudirane. | -o- !ŠIRITE AMER. SLOVENCA! V restavraciji. — Natakar; j vedno dobim dva koščka svili- ; , jine, danes ste mi prinesli sa-,mo enega. I — Oprostite, dragi gospod, , gotovo je kuharica zopet po- ' zabila prerezati ga na dvoje. (< * * t ■j Sin gledališkega ravnatelja ■,'— No, sinko, kako ti je ugaja- ■ > lo prvič v šoli. ,j — To bi bil debelo gledal, ^papa. Kaj takega še nisi videl. ",Vsi sedeži so bili razprodani..! -! * * * ' i Od hiše do hiše — Ali že ve-' ste, da'služi vaša prejšnja ku-iharica sedaj pri naš? — Res? — Da, toda bodite brez skr- j bi Mi ji ne verjamemo niti po-| jlovico tega, kar nam pripove-J duje o vas. * * * 3 Velikodušen lovec. — No, j - no, nisi nič ustrelil? Pa še koliko — 4 zajce, 31 - fazane in 8 jerebic, pa sem vse d podaril neki siromašni ženski! * * * - Pogodil jo je — Ali znajo : vaše živali tudi kakšne poseb-' nosti ? • Gotovo! Ta kamela n. pr. persiflira celo nas ljudi. (Ji vrže nekaj hrane.) Vidite, ka-1 ko globoko se je priklonila! Tepec! Žival se je vendar priklonila samo radi hrane! No — in ljudje...! ? •Je- * * j Ljubezniv nasvet — TlljeC ll j Prosim vas, kako pridem najbolj hitro na kolodvor? Neuljuden domačrn. — Te-i čite. * * si: Odgovor ki ne drži — Gos- • " podinja: Micka, kje pa ste ven-1 dar ? Kličem in kličem, vas ni I od nikoder. Ali me niste sli- ' šali? Služkinja: Nisem takoj, šele ko ste me poklicali četrtič- | , , * j Vse zanj. — Kako sem t) i všeč v novem kožuhu, moži-ček? — Zelo, in veseli me, da ti tako lepo pristoja. Koliko pa stane? — Račun dobimo jutri. Saj veš, da ne gledam na denar, če ti lahko napravim veselje. » » • Skušal ga je — Bogataš: Povejte mi iskreno, ali bi poročili mojo hčerko tudi, čc bi ne imela nobene dote? Ženin: Seveda, vedno. Bogataš, Kar lepo se izgubite ! Vi nimate niti malo trgovskega duha. * * Pijanca med seboj — Pomni, dragi moj, da malenkosti : najbolj grene Človeku življe-^njet. Postavim tole tu. Ulic« i sva našla hišo sva našla, v to-I le preklicano ključavnično luknjico ne moreva zadeti. ________—-s .-oooo-ooooo-oooo-ooo-ooooo-oooooooooooooooooi | LEPOTA SLOVENIJE g JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI fi Gorenj ska' o To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral 2 6 vsak Sloevnec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne ro- j 2 niantično Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, ? o kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in bčere prelepe romantične Gorenjske, S 9 bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rod- ? 6 ne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja 2 2 in livade in svoje divne lepe gorenjske gore ill pla- S 9 nine. 6 V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro J V vseh gorenjskih mest, trgov in vasi. o Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo 0 a gorenjska mesta, t^ge in vasi, pestra polja in livade i 9 -iti divne gorenjske gore in planine. PlSlTE PO NJO SE DANES! — STANE S X POŠTNINO Ž $2.00 s KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC | 0 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO. Ihb- <>o<><>o<>oc><>0' I Družba s | sv. Družine i W>0000000 6 O lOOOOOOOOOOOOOO«' (the holy family society) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 Zedinjenih Državah QpJpi. Irtlipf III Severne Amerike ^OCZ. JOIICI, 111. | Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III ! J. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, III. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet. 111. Duhovni vodja: Re-.. Joseph Skur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik' Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No, Chicago, III POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, ( E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. j URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W- 22nd St, Chicago, III | Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in i Danicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodnin in posmrtnin | v znesku $89,512.41. i Zavaruje se lahke za $250.00, $500.00 ali »1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini. CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% | "" SOLVENTNA. If ~ .Hi! I Dopisi lokalnih |i I J v a društev g ^mmmmmmmmmrn^Bs^m društvo sv. ivana kr- stitela št. 13, dsd. Chicago, ill. (Nadaljevanje zadnjega petka) Zadnjič smo govorili radi vo-žnJ'e v Lemont na romanje. Dra-gi sobratje in sosestre! Res je, Je revščina radi slabih delav-•M razmer irfto bo mogoče de-( največ vzroka, da se ne bo-m° mogli združeno udeležiti, ka-K,Jl' "i .«u>Koče drage volje dru-, frače storili. Vendar bi priporo- j eali in prosili, da kateri imate; Automobile ali na primer trucke,! fla bi malo žrtvovali in iste brezplačno darovali za korist skupnega naroda, vsaj za tiste, ka-* |eri res ne morejo plačati. To bo koristilo skupnemu narodu in Posebno pa tistim, kateri pričakujejo, da so jim isto povrne od . kupnega naroda. Društva se i Opravljajo za ta dan res v pol-J?1 moči z vso potrebno pripravo.! so društvo sv. Ivana, društvo ! fv- Ane, društvo sv. Križ, dru-sv. Martina, kakor društvo ' ezero katero ima celo zadevo ^"'orna vlogo v svojih rokah. ruštva bodo imela svojo sejo 13. junija radi te priprave,' H) bodft storila, in bo naznanje-' v prihodnji štev. A. S. Zato 'aSi nam bratje in sestre, po-^ l,simo res ta dan posvetiti ka-^ sm0 že to bili navajeni v sta-kraju tako, da bo ta dan „, vesel in častitljiv dan naše ^^ e Vere, po kateri smo pouče-^ ' ^oraj še enkrat vabimo V3e, 'ISe za ta dan pripravijo, da se 1 užimo sto procentno na božjo , k Mariji Pomagaj v Lemont, . J Je to samo enkrat na leto in , "°gi izmed nas mogoče več ne imeli prilike se take slaviti udeležiti; saj veste zakaj: j ker nas bo mogoče poklica-' nemila smrt pred prestol božji nes ali jutri, kakor se to godi dnem v današnjih časih , Jiinogi izmed nas bi tedaj radi J J takega storili brez izgovora.1 j('Hi Premislimo in storimo svo-j! (i°k;?i08t, vsaj en dan na leto.1 ^ 'hodnjič bomo naznanili ves tega romanja, kakor i mUMM T ^ravnik in kirurg '2°00 West 22nd Street,. CHICAGO. ILL. ra<'n.n ,lr,;: l-*-' popoldne to 7 Jeeer izvzet«Si ob sredah. ^»id ni te,cfon: Cnnal 4918 vnin' telefon: La Gransre 3966 t>NEvi NA RAZPOLAGO v^^iimnvuradu. —Mram 11——, ,čas odhoda iz Chicage, čas sv. J maše in kje se bomo zbirali. To-raj prihodnjič več o tem. Odbor HKKKH>QOCOOOOO(HHKKX>y i | Our Young DSD | NOTICE TO CONTRIBUTORS Contributors of English section of the official organ of the Holy Family Society are kindly requested to observe the following rules: 1) Write enly on one side of the paper. 2) Always write with ink. 3) Writs plainly and distinctly 4) Ii possible typewrite material and use double space. 5) Contributions must be signed by authors, and their addresn stated. If desired, name is withheld from publication. 6) Contributions must reach editors office not later than 12:00 Wednesday noon for the issue of that week. 7) Manuscripts will not be returned, unless contributor encloses stamps for postage of i the same. ! j st. john's d. s. d. i Chicago, III. Sunday, July 10, 1932, St. Johns won their first league game from the St. Stephen's Junior by a score of 8 to 3 thereby wresting first place from them. The game was a very close and exciting one. St. Johns had a lead of 2 to 1 for 3 innings, \ but in the fourth the Juniors scored two runs making the > score 3 to 2 in their favor. The score remained so until the eighth and ninth innings, when the St. Johns rallied and made' six runs four of which were unearned due to the errors that were commited by the oppo- [ nents. For. St. Stephens Louie Kovac^c hurled an exceedingly wonderful game but due to the errors made by his teammates he could not withstand the attack made by his rivals; he allowed only seven hits; struck I out nineteen, walked five; and hit one by the pitched ball. Ed \ Lah pitched a fine game also I he was tapped for ten hits; he [struck out thirteen; walked no-| .body; and hit one by pitched ball. St. Johns committed two I error«, while the Juniors made j eight errors. Saturday, July 16, J 932 will playoff the postponed game with the St. George Foresters who have taken first plao-by ousting St. A]oysius KSKJ. by a score of 5 to 3; the game 1 i will be played as usual at our baseball grounds at four o'clock. On Sunday, July 17, St. Johns play teh third place St. Aloysius at 12:45. It is predicted to be a very close game therefore knowing that the baseball fans of the [parish like tight games, all are J invited to see this game. Come ; all to both of the games on Saturday and Sunday. Under new management St. Johns won their first league game. They elected i their new mnager who is Mr. Louis Roushay. W L Pet. St. George COF, 960..3 1 750 St. Stephens, KSKJ 13 2 600 St. Aloysius KSKJ 47 2 3 400 (St. Johns DSD 13....1 3 250 1 So long fans till we meet 'again. a Chi-Scribbler -o- HOLY FAMILY SOCIETY AB R H 'j. Senffner, cf............ 4 2 2' M. Senffner, ss .......... 5 2 3' Keto, 3b-p .................. 5 12; Gnidovec, If .............. 5 1 2 ! Laken, 2b .................. 5 0 0 Subar, lb ......... ..:.... 4 12 Kambich, lb .....'......... Ill Mutz, c ...................... 4 2 2 Fabian, rf .............. 2 0 0 Zelko, rf-3b ................ 3 12 Petan, rf .................... 2 0 0 Likovic, p .................. 3 2 2 i .Totals ....................,....43 13 18 | AMERICAN CROATIONS AB R H Plese, If ...................... 5 11 Hartman, ss .............. 3 11 Crnkovic, lb-p-rf ...... 3 1 1 1 Ketz, 3b ...................... 3 0 1 Spohrar, cf ................ 4 12 Francis, rf-p .............. 3 0 0 Milasevich, c .............. 4 0 2 J. Juricic, 2b ............ 4 0 0 ,S. Juricic, p-lb .......... 3 0 1 Totals .......................,32 4 9 A. C...............0 00 000 J 3 0— 4 H. F. S.........3 1 0 3 2 0 2 2 0—13 Errors — Plese, Hartman, Ketz (2), S. Juricic (2). Two Base Hits—M. Senffner, Crnkovic, Subar (2), Mutz, Milasevich. Three Base Hits—Keto, S. Juricic. Sacrifice—J. Senffner. Stolen Bases—Likovic, S. Juricic. Double Plays—M. Senffner to Laken to Subar. Laken to M. Senffner. Bases on Balls—off Likovic 2; off Keto 2; off Crnkovic 1. Struck out—by Likovic 4; by Keto 3; by S. Juricic 1; by Crnkovic 3; by Francis 2. Hit by Pitcher—by Keto (Hartman-. Winning Pitcher—Likovic. Losing Pitcher—S. Juricic. ■"Umpires—Evens and Plese. —' , Time—1:48. [ | HOLY FAMILY SOCIETY AB R H| j Zelko, 2b .................... 5 2 3! M. Senffner, ss .......... 4 0 1! Keto, 3b..................... 4 10 Gnidovec, If ................ 5 2 3' Subar, c...................... 4 11 Kambich, lb .............. 4 11 J. Senffner, cf............ 4 11 Fabian, rf .................. 10 0 Laken, rf.................... 3 12 Petan, p .................... 4 12 j " ____i Totals ..........................38 10 14 ' I JOLIET BUICKS I AB R H Kozy, 3b .................... 5 13 Kerns, p-2b ................. 4 11 jDenoffria, ss .............. 4 11 iDanzero, lb ................ 4 11 Stefanich, c............... 4 0 2 'Chivetero, cf .............. 4 0 0 Plisich, If .................. 3 0 1 De Geus, x................... 0 0 0 Craughwell, rf .......... 2 0 0 Dombrowski, rf ........ 2 0 0 Lesniak, 2b ................ 2 0 0 Martis, p.....................2 0 0 Totals ........................36 4 9 | x Ran for Plisich in 9th. Joilet Buicks 202 000 00 0—4 H. F. S.........0 0 0 5 0 1 3 1 0—10 I Errors — Kozy, Kerns, M. Senffner, Denoffria, Stefanich, Kambich, Chivetero (2), J. Senffner. Two Base Hits—Zelko, Laken, Kozy, Petan. Three Base Hits—Kambich, Stefanich. Home Run—Zelko. Sacrifice— M. Senffner. Stolen Bases—M. Senffner, Kerns. Double Plays —Kozy (unassisted); Martis to Kerns. Base on Balls—off Pe-,tan 1. Struck out—by Petan 11; by Kerns 3; by Martis 3. Hit by Pitcher—by Martin (Keto). Losing Pitcher - Kerns. Umpires —Evans and Podnar. Time— 2:23. In the week-end twin bill, the Holy Family Society team trounced the American Croa-^tions by a 13 to 4 score, last Saturday, and repeated with an-'other victory over the Juliet Buicks, formerly the Homewood .Orioles, pn the following day (defeating them by 10 to 4. j In Saturday's game against ,the American Croations, the (Society team made an easy af-jfair of it by scoring early and ,often. The Croations tried to [stop the flow of the Holy Family runs, by using three pitchers on the mound but failed. I In the Sunday .game, the Joliet Buick's started the game off in major fashion by collecting two runs in the first and another two in the third to get a 4 to 0 lead over the Society boys. Petan's excellent pitching enabled the Buicks to go out in easy order thereafter. In the fourth, the Society team came into its own when 5 runs on six hits were scored, planting Kerns pitches to all corners of the lot. Martis, replacing pitcher for the Buick's allowed five more scores in the remaining innings of plays. Rather loose fielding accounted for some scores and gave pitcher's extra added worry. I Outstanding batters in the game were, Zelko and Gnidovec of the Society, each collecting 3 hits in 5 trips to the plate. Gnidovec with 3 singles and Zelko with a homer, double and single to his credit. Kozy, of the Buick's, shared three hits also in five trips to the plate. The Chaney Progressives will meet the Holy Family Society team, next Sunday on the Rivals Park diamond. The game is scheduled to star at 3 o'clock. Jay Zee -o_ ZNAMENITA petdeset- ! letnica Letos je minilo 50 let, ko je prvič stekla železnica skozi St. Gothard predor v Alpah. Predor je dolg skoro 10 milj. Predor je tehniško mojstersko delo in je ena najbolj znamenitih železniških zvez v Alpah. Gradili so ga celih. 10 let in gradnja je bila združena z ogromnimi težavami in žrtvami. Leta 1882 je bil predor svečano izročen pro-l metu. Širom Jugoslavije i Nesreča V Šmartnem ob Paki je neka podivjana krava nabodla na roge 72 letno občinsko revo Heleno Cilenškovo in jo nevarno poškodovala. 1 -o-- Slovenski slikar na Hrvatskem ! Miha »Maleš, slovenski slikarski umetnik, ki v cerkvenem 'slikarstvu prav lepo napreduje, slika sedaj renovirano župno cerkev v Cirkveni na Hrvatskem. V zimskem času je delal doma načrte, katere je poslal na ogled in so bili vsi sprejeti. Slike bodo velike, nekatere do 7 metrov. , -o—— V smrt je šel Na Jesenicah se je v svojem stanovanju obesil tam splošno znani čevljarski pomočnik pod imenom Atfidrejček. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! BUDWEISERJEV SLAD , kaže izvanreden porast "r> ] prodaji Kaj se lahko doseže, ako je 1 kak proizvod izredne kakovosti podpiran od primernega prodajanega načrta in stalnega oglaševanja v časopisih, kaže čudovita porast Budweiserjevega slad- -nega sirupa tekom zadnjih par let. V manj kakor treh letih po svoji upeljavi se Budweiserjev slad prodaja med vsemi najhitreje v Ameriki. Naročila od prodajalcev stalno dotekajo v glavni urad. Velika tovarna je stalno na delu, da lahko izvršuje ta naročil* ! Kredit za ta porast gre v prvi vrsti izredni kakovosti produk-' ta smega. Vendar pa se uradniki sami zavedaj'o, da bi brez podpore primernega oglaševanja ne mogli doseči, da bi prišel pro-1 dulct na prvo mesto. 1 Budweiserjev sladni sirup je izdelan od prvovrstnih amer. izdelovalcev slada. V njem se u-porabljajo samo najboljše surovine. Kupite ga pri svojem tr-govcv Ima fin duh po češkem hmelju, katerega znajo ceniti i Jugoslovani, ki so v veliki meri odjemalci slada. ---o- S»mr> rpnt ir» r>r»1 stane "Am, rtnrn^nibe dnevrto. | rn v<.r>r!nr koliko zanimivost' "n kor?.«t*»oe* berila r>»>d<<»te v DENAR v Jugoslavijo in druge države cšiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 din ..................S 2.25 Za 250 din ..................$ 5.05 Za 500 din ..................$ 9.50 Za 1000 din ............:.....$18.50 Za 2500 din ..................$46.15 Za 5000 din ..................$91.50 Za 100 lir .......................$ 5.90 Za 500 lir ........................$27.00 Za 1000 lir ........................$53.25 t Pri večjih svotah primeren | popust. Money Order in pisma j naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, i Chic&jro, III. SHOD AMERIKANSKO — SLOVENSKEGA KLUBA Ely. Minn. Dne 29. junija je imel Ameri-kansko-Slovenski klub svoj shod v J ugoslovanskem Narodnem Domu. Udeležba na shodu je bi-' la velika, kar je znamenje, da so 'še ljudje, ki znajo ceniti skupnost in se zavedajo položaja, v! katerem se nahajamo, dočim se ostala skupina naroda ne zmeni veliko za shode, katere se prire-; j a v njihovo lastno korist. Ka-; dar pa zahtevajo to ali ono pomoč, bodisi kakoršnokoli, jo kar enostavno zahtevajo od naših u-; radnikov, samo za to ker so "na-1 ši" in mislijo, da jim pri svojih ijudeh ni treba nikake dostoj-i nosti. Kadar pa prosijo pomoči od tujcev, takrat je pa treba po-; kazati pohlevnost in uljudnost, kakor bi bili ti ljudje vredni večjega spoštovanja, kakor domači-; ni. Ko pa slučajno prejmejo kako drobtinico pomoči &li dobrote od drugih, je takim to več vredno in ima pri njih večjo veljavo,. kakor še tako velika usluga, ka-i tero dobe od naših ljudi, j Dne 19. julija bodo v 12em! neodvisnem okrožju volitve šolskih direktorjev, radi česar je bil tudi sklican ravno omenjeni shod. Na shodu se je od možakov i marsikaj povedalo, med drugim j tudi to, kako zapostavlja in ig-norira sedanja večina šolskih di-jrektorjev tujega naroda prosilce in prosilke za službe v šolah. — Naš narod ima v obilici zmožnih deklet za šolsko službo, ki so vse v bližini naših šol, vendar se najema učiteljice drugih narodnosti in celo od zunaj, dočim morajo biti naše brez dela, ali si pa poiskati drago službo v tujih krajih. Tega mnogi naši ljudje ne vidijo, ker kar drugi naredijo jim je vse prav. Ako pa naš rojak kako malenkost zagreši, pa takoj udarijo po njem. — Sicer se to nič kaj lepo ne sliši, a je žalibog resnično in žalostno je to, ker je jako malo upanja, da bi se v tem oziru kaj kmalu izboljšalo, ker slaba lastnost naših ljudi je ta, da se venomer išče pogreške, dokler se jih ne najde, pa čc jih je treba tudi iz trte izviti, samo da je potem prilika, da se lahko udari po svojih j rojakih. — Takim ljudem ne pride na misel, da bi se kedaj udeležili slovenskih shodov, kjer bi I marsikaj slišali in se o marsičem podučili, zlasti o tem, kako bi moral naš narod skupno nastopati ob raznih prilikah, ko se gre za kruh in obstoj, j Kakor sem že prej omenil, bodo dne 19. julija šolske volitve. Slovenci so postavili dva kandidata in sicer je eden Mr. Anton Kochevar, drugi pa Mr. Joseph Kovach. Oba sta graduira-| la v naših-višjih šolah v Ely, i kjer sta bila tudi rojemf in sta j torej zrastla med našim narodom. Poznata težnie našeera na- Pozor! Na razprodaji imam! Pozor! MMIWW1—111 !■ i«.......—IMBOMiMI »HI——Cl 11» ■ — (KEDS) katerim sem znižal cene od $2.48^0^ na samo ........................................................- 0#Cf4-» In od $1.00 na ................................................HffC in mnogo drugega obuvala je zdaj na prodaj pod POLOVIČNO CENO. Pridite in prepričajte se, dokler je zbirka velika. Popravljam tudi čevlje, dobro in poceni. Vse to na: 1950 WEST 22nd STREET. ANTON ZUPANCICH Edim slovenski čevljar in trgovec v Chicago, III. roda in sta oba poštenega značaja. Takih mož, takih ljudi, kot sta ta dva. potrebuje naš narod v tako važnem uradu kakor je urad šolskega direktorja v našem okrožju1. Nomi-nirana sta bila od našega na-: roda. Narod naj sedaj zbere vse svoje moči, da ju tudi iz-i voli. Pustite dragi rojaki vse Unorebitne osebne presodke in mržnjo, ker tukaj se gre za zmago našega naroda in ne sa-; rao za osebno zmago omenje-'nih kandidatov, ker če bosta onadva poražena, bo z njima vred poražena cela naša slo-jvanska javnost v Ely. Odbor kluba apelira na vse slovanske . volilce in volilke, da naj volijo samo dva naka rojaka in sicer .tako, da na volilni dan odda-ste svoje glasove zgoraj omenjenima kandidatoma in nobenemu drugemu. Naj si drugi i pomagajo sami. Tistega cepljenja, kakor je b:!o poprej, da je kdo volil enega našega in enega drugega, naj ne bo | več med nami, ker na ta način pomagate do urada drugim in ne svojim kandidatom. — Di-striktni uradniki kluba so pro-šeni, da kolikor morejo ob prostem času, priporočajo in delajo za nase'dva kandidata. — Vsi, kar nas je, delajmo, da bo zmaga na naši strani in za to' vsi na volišče v torek 19. julija! — V imenu Am. Slov. Kluba. (Pol. ogla.) Jos. J. Peshel, član publ. odbora. M* Obstoja 30 let $$ CENE ZMERNE Brezplačna preiskava jI ^spfflp^ El 2>>a floarAcrosS/romDavs Sfo.-el j I State St. Next DoorRialio Theater. | [DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčn« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradn«; ure: 5 do 9 zveč. razen sred| ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do 4 pop. TeL v uradu Crawford 2893 Tel na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURL1 SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od I. do 5. pop. in od 6 do 9 evečar. Ob sredah od 9 do 12 dop. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 15. julija 1932, REV. DR. FRANCETU TRDANU Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši ait jitcbili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois < Mlinarjev Janez ] -=---.-:-:-: ^ SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV j Sestavil po narodni pripovedki iz srede J < petnajstega stoletja F. Kočevar * J t indhenkm gospodih je v jolietu t »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake rrit« sveže ali snho preka'eno meso ter ▼se predmete, ki spadajo ▼ mes»r-■ko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ CO K CENTER * HUTCHINS STS.. JOLIET, ILL. Chicaero Telefon 2917. IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angle škem jeziku. Fantje, ki so prestregli sinoči grofa Urha na ponočnem dekliškem lovu pri Turkovem mlinu tako srečno, so se takoj nato vrnili k Pengarju, kjer jih je gospodar pričakoval težkega srca. Mlinarjev Janez mu je raztolmačil ves dogodek od konca do kraja in končal, rekoč: "Ako ostane grof mož-beseda in nam prinese jutri vple-menitovalno pismo, moramo o dogodku molčati do smrti. Toda jako malo mu zaupam, ker ga poznam, da je zvit kakor lisjak in si bo gotovo od dveh zli izvolil manjše. Hudo bi se mu godilo, če izve narod za njegove nakane. Zatorej molčimo, dokler ne mine volitev. Sedaj pa lahko noč, oče! Ne zamerite, da smo vas tako dolgo zadržavali. Lahko noč Marjetica, sladko spa vaj! Jutri se zopet vidiva, ako Bog da. Lahko noč!" "Lahko noč," jim ozdravi Pengar, Marjetica jim pa posveti do vrat. Fantje odidejo. — Prišedši pod vaško lipo, se že hočejo raziti, kar pravi Šimkov Tone: "Veste kaj, fantje spat hodit že ni več vredno, saj se že skoraj svita. Pojdimo rajši k Sv. Ani jutranjico zvonit. Te sramote ne bomo trpeli, da bi kje drugje poprej zvonilo dan, kakor na Teharjih." Fantje so bili s predlogom zadovoljni in so jo krenili proti Sv. Ani. Jutranji veter je jel pihljati, ob Voglajni in po bližnjih travnikih je nastopala megla. Po vasi je še vse spalo. Iz velikih lin svetoanskega zvonika se posveti in kmalo nato se oglasi mali zvon, s katerim se čez "The Apostle of Chippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. . •" in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov )Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Katoliški Slovenci oglašajte tvoje prireditve v "Amerikanskem Slovencu"! SUCH IS LIFE TISKARNA V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih Hstov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn« postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST, ^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL 'She's breaking all trans-Atlantie record** "Jlyw many eases per hour?" f Stran 1 "Še enkrat", pravi grof, "se hočem poslužiti tvoje zvitosti, katera te je sinoči pustila popolnoma na cedilu. Bodi prepričan, da te bom ali posebno dobro nagradil, ali pa jako občutljivo kaznoval, kakor si boš zaslužil. Prvo je, da mi poizveš danes pri volitvi za teharskega načelnika, kdo so bili naši sinočnji tolovaji, drugič si pa izumi kak pameten način, kako Pen-garjevo dekle dobili v grad. Ne želim si je tolikanj sebi na ljubo,1 saj vendar že osivujem, kakor mlademu kraljiču ogrskemu, Ladislavu, da bo imel tupatam kako kratkočasno uro pri njej, ker se v resnici bojim, da se mu sicer pri-studi življenje v gradu. Na lovu in pri igrah človek vendar ne more vedno biti. Mlada kri potrebuje vsak dan druge zabave, da ne otrpne. Prav veliko imam nade, da se mi posreči kraljeviča od kralja popolnoma odtujiti, kar bi bil neizmeren dobiček za nas glede na razširjenje in utrditev našega vpliva na Ogrskem in v državnem oziru.. Potem bi bilo pač lahko, znebiti se cesarjevega gospodstva in postati samostojen ter iz grofa preleviti-se v kneza. Za o-stale sozarotnike mi ni mari. Ko bi cesar le pomislil, kolikokrat sem ga že rešil iz raznih zaprek in neprilik! Kolikokrat sem mu napolnil prazno stoječe blagajnice, in vendar me noče povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti. Prav zaraditega sem se tudi tolikokrat pregrešil proti njemu!" Ogleduh videč, da ga grof še ni popolnoma zavrgel, se zravna in pravi: "Kraljem in cesarjem sem gledal že na dnu srca ter izvedel za najtajnejše skrivnosti, ki so jih kovali proti svetlemu grofu. — Vsako nakano proti vam skovano sem zasledil pravočasno in zato me prav nič ne skrbi, okorne Teharčane vjeti na limanice." Hotel je v tem slogu še nadalje naštevati dokaze svoje zmožnosti, toda grof mahne z roko, da je ogleduh milostno odpuščen, ir odšel je. IV. VOLITEV NAČELNIKA nekaj časa ubere srednji in naposled z obema vjame veliki. Milo je bilo slišati lepo ubrane zvonove, razlegaj oče se po tihi, v sladkem spanju počivajoči okolici. Šestkrat so fantje prenehali in vsakokrat začeli drugače. Po končani jutranjici nabijejo topiče in jih na vseh štirih straneh ob cerkvi nastavijo in zapalijo, budeč ljudi in opominjajoč jih, da se pričenja proslava sv. Ane. Preden se razidejo vsak svojo pot, si obljubijo, da se snidejo zopet pri volitvi. Mlinarjev in Šimkov sta šla še nekoliko pota molče po ozki, semintja s koreninami prepreženi stezi skupaj. Vsak je imel polno glavo misli. Naposled izpregovori Tone prvi, rekoč: "Kaj si misliš sedajle, Janez?" "Odkritosrčno rečeno ti povem, da iz sinoč-nje komedije ne bo nič dobrega za nas. Silno se bojim za Marjetico. Grofa poznam in zato vem, da ne bo odjenjal. Kar si vbije v glavo, je kakor bi bilo z žebljem pribito. In če nas res povzdigne med plemiče ter nam s tem zaveže jezike glede na sinočnji dogodek, ne bo miroval, dokler nas četvorice, kot povzročitelje si-nočne sitnosti, po svojih vohunih ne izvoha in se ne maščuje nad nami. Ni mi za svojo osebo, pač pa za Marjetico in za vse druge, ki ste se žrtvovali zaradi mene. Kaj bi storil, če mi grof ugrabi Marjetico, sam ne vem." "Prazen strah, nič kot prazen strah," ga tolaži Tone, "grof Urh kaj takega ne bo storil, ker se bo bal priti še enkrat nam v klešče. Take ! in enake misli si le kar izbij iz glave! Meni gre vse kaj druzega po glavi — namreč današnja volitev. Ves čas mislim, koga bo doletela ta čast. Ker sva sama, ti hočem nekaj razode-ti, kar sem o tej zadevi poizvedel iz verjetnega vira. Pravila mi je sosedova dekla, če tudi na babje besede niti vinarja ne dam, se mi v današnjih razmerah vendarle zde vsaj pomisleka vredne. Prav sinoči mi je zaupala dekla, ko sva se srečala na našem travniku, da je čula Hrastinškovega hlapca, kako so Hrastinškov oče Hrastinšici doma pripovedovali o govorici, ki je nastala v poslednji starešinski skupščini, da bi pač ne bilo iz lepa najti dostojnejšega načelnika, kakor bi bil ti. Hlapec, saj ga poznaš pokveko Martina, je prav tedaj, ko so oče to pripovedovali, pod^odprtim oknom delal treske | in je vse slišal. Celo na perišču, je dejala, je vsled tega že nastala govorica." "Glej, Tone, od nekdaj že sem hrepenel po tem dostojanstvu in videl sem se že v duhu z bojno čelado na glavi, s svetlim oklepom in o-strim mečem na čelu naše čete. Sanjalo se mi je vedno le o bojih in zmagah in o velikanski slavi. Od danes je to vse drugače. Kar se mi ^je včeraj zdelo največja sreča, bi smatral danes za največjo nesrečo in kar mi je včeraj ogrevalo srce, mi mrzi danes od sile." "Razumem te popolnoma, toda kaj hočeš, saj se ne smeš ubraniti, ako boš v to odbran in izvoljen. Kdo ve, če bi te ne smatrali za plaš-Ijivca." Tako razgovarjajoč prideta na križempot, kjer se prijateljski razideta. V vasi je bilo že ob zgodnjem jutru jako živahno in živahnost je postajala vedno večja, čim više se je dvigalo solnce. (Dalje prih.) Amerikanski Slovenec NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI DOM V CHICAGI ROJAKI SLOVENCI! SVOJI K SVOJIM! L Glavach & Co. Inc. Naša postrežba je brezplačna kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. Smo na razpolago za Chicago, Cicero, Berwyn, South Chicago, Kingtsington in Pullman in vsem drugim predmestjem. Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico noč in dan. CENE NIZKE, POSTREŽBA TOČNA. — Automobili na razpolago za vse slučaje. — F. E. PALACZ, Embalmer Tel. Canal 1267—5889 Res. Rockwell 4882 1916 W. 22nd St., blizu Lincoln St., Chicago, 111. Cleveland, O. Popis iz potovanja po Jugoslaviji, je bil v štev. 125, Ame-rikanskega Slovenca končan. Pi- - sal ga je zgo- I- m -- -aj omenjeni F i * jospod Rev. Dr. F. Tr-Jan, ki je lansko leto I ^■HjAk" nene in mo-HB£ml$a£ jo soprogo, H že drugič spremljal po širni Jugo- Rev. Dr. Fr Trdan .lavijL Nje_ Profesor v St. Vidu ^ ^ tudi ' nad Ljubljano. ^ , - večkrat opa- , zi na slikah iz domovine, ker mi . 'je č. g. tudi pomagal pri slika-. nju po vaseh in farah, kjerkoli ■ 'smo se nahajali. "Kdo je ta gospod, je li du-■ihovnik?" Tako so me mnogi iz-•! praševali, ker nisem pri njego-i vem imenu nikoli rabil besede -/'Reverend", zato so mnogi me-, nili, da je to mož drugačnega poklica. Častiti g. Dr. Franc Trdan je napisal vse, kar so bralci bra-| li v Amerikanskem Slovencu o potovanju po Jugoslaviji, skozi, vse mesece. Pisal je tako, kakor da piševa oba, toda kredit, katerega bi morda moja oseba pri tem imela, vračam njemu iz prijaznosti, ker se je on trudil, da je napisal toliko zanimivega, za , kar sem jaz prejemal toliko pismenih priznanj od bralcev. Zdi se mi torej, da je moja dolžnost dati mu nazaj, kar si je zaslužil. — Prvič sem mu dolžan izreči zahvalo za toliko lepih be-|' sed in toliko kratkočasnega in ne j samo to, tudi toliko podučnega in vzpodbudnega, kakor tudi | zgodovinskega berila, katerega so bralci dobili v vseh teh poročilih. Mnogi so sporočali, da ko-itnaj čakajo naslednje številke A. S., da bodo nadaljevli zanimivo pripovedovanje. Nobena' številka se ni smela izgubiti. Pr-J vo kar smo prebrali, tako so se: izražali mnogi bralci, je bila Tr* i danova-Grdinova kolona. Vidite dragi bralci, to je vse zasluga častitega gospoda Dr. F. Trdana, ki je kljub temu, da ima dnevne ure za šolsko poučevanje in še mnogih drugih opravil, žrtvoval še toliko časa, da je pisal o tem zanimivem potovanju, v katerega je vpletal razne zanimivosti iz zgodovine in pravljic, v resnem, poučnem in kratko-časnem tonu za bralce, da se nikdo ni dolgočasil, kdor je bral te črtice. — Ako poleg tega še pomislimo, da je mož učenjak in da si je z učenjem pridobil doktorat, da je torej njegov poklic vse kaj durgega kakor to, a je vendar napravil to za nas preproste ljudi, zasluži, da se ga sedaj ob zaključku spomnimo in to njegovo naklonjenost s hvaležnostjo priznamo. Omenim naj ob tej priliki, da je njegova osebnost tako ljubka in ljubezniva, da ne morem kar tako mimo, ne da bi to omenil cenjenim bralcem. Vsi oni, ki so imeli priliko z njim občevati, bodo te moje besede z obema rokama podprli, tako sem slišal, da so se izrazili tudi drugi, ki so imeli priliko nahajati se v njegovi družbi. On je pravi tip originalnega Ribenčana, je zelo kratkočasen v občevanju, služabnik vsakterega, kdor je v njegovi družbi, blaga duša, skromen, globoko veren in natančen v izpolnjevanju syojih stanovskih dolžnosti. Vem, da se mu bom s temi besedami zameril, ker omenjam njegove vrline, toda luči se ne sme skrivati pod mernik. Večkrat sem seznal, da je gospod že v zgodnjih jutranjih urah, dolgo pred svitom, o-1 pravil daritev sv. maše, dasi je bil ta večer poprej dolgo z menoj v družbi. Mnogokrat se ga je našlo čuječega na vse zgodaj v jutro, ali tudi pozno zvečer v 'pogovoru z Bogom, v premišljevanju in molitvi. Vedno pa je bil veselega obraza, nobena i stvar ga ni ujezila in še tako ne-i rodne opazke moje in moje žene pa niso oplašile ali pripravile do tega, da bi naju zapustil. Vstra-jal je do konca, kljub temu, da je imel še druga opravila in dolžnosti, ki so ga klicale. Malo, ali skoro nobenih ur ni imel za svoj počitek, ker kar ni potratil časa z nami, ga je obrnil v svoj dušni prid, kakor je že zgoraj omenjeno. Zato se je pa nama tako priljubil, da nam je bilo brez nje-vove družbe pusto in dolgočasno, nasprotno pa smo imeli velik u-žitek v njegovi družbi. Vsakdo se je v družbi z njim počutil popolnoma domačega in povovor z njim je bil sama radost. Nobenega dolgočasja nismo poznali-In če smo radi utrujenosti tudi delali včasih kisle obraze, nam 'je njegova beseda razgnala vso !utrujenost, kakor razžene sonce ' jutranjo meglo. Če že ni šlo dru-| ače, nas je pričel pa po rajben-ško (ribenško) obmetavat, kar so se bralci pri prebiranju že o-imenjenih poročil, lahko sami na več mestih prepričali. (Konec prih.) -o- Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikanskem Slovencu"! PRILIKA ZA MLADI PAR Velik dom žrtvuje šest tednov staro dragoceno pohištvo za naravnost smešno nizko ceno. Krasen 'Parlor Set" samo $43.00; Radio samo $20.00; 9x12 Oriental Rug samo $14.00; Importiran Oriental Rug $32.0; Krasen Walnut Dining Set, itd. Krasen divan "Lounge Chair" $14.00; Moderni Bed Room Set, štiri sobe samo $237.00 vreden $3000.00. — Zagrinjala, posoda, itd. Proda se posamez. Za prevoz plačamo mi. — Vprašaljte na: 5258 Washington Boulevard. Telefon Austin 3838.