Leto V., štev. 304 Llubllana, sreda, Sf. decembra 1924 Poštnina pavšallrana Cena' 2 Din Izhaja ob 4 t)utra). Stane mesečno 20-— Oin ta inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št- 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnistvo: Ljubljana, Prešernova^ al. it 54. Telef. št 30/ Podružnic!: Maribor. Barvarska uL ti Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11X42. Ljubljana, 30. decembra. Komaj dober mesec dni še manjka do volitev, a SLS od silnega jioraza, ki ga je doživela po svoji parlamentarni delegaciji in po svojih ministrih, še ne more priti k sapi. Preveč- so z dejanji klerikalnih voditeljev razkrinkana gesla, s katerimi je SLS operirala pri zadnjih volitvah, predebele so bile njene laži, preveliki neusjiehi. Zlate gradove so obetali slovenskemu ljudstvu, po poldrugem letu so se vr niii iz parlamenta žigosani kot nes]>o-sobneži, brezvestneži in korupcijoni>ti. Vse so zavozili, vse ogoljufali in osle-parili. V kako obupnem »tanju se nahaja SLS. nam zadosti priča včeajšnji uvodnik, ki ga je podpisal Škofov lažnivi kliikec z anonimom »star liberalec*. Ni le značilno, da »Slovenec* markira svojega dopisnika kot da bi bil iz vrst »framazonov*, kakor naz.iv-lja zlasti škofov tednik vsakega liberalca — marveč je še bolj značilno, da si škofov list pod svojo firmi' ne upa več zagovarjati dr. Koroščeve politike. Spričevalo največjega politič nega nboštva, ki omogofuje dovolj ja sen vpogled v obupne zakulisne občutke SLS! «Za ali proti parlamentarizmu.* to pravi »Slovenec*, da je prva točka, o kateri imajo odločiti sedanje volitve. In prav je tako! Radič je leta in leta s svo;o abstinenco sabotiral naš parlament, klerikalci pa so ž njim zvezani storili vse, da bi onemogočili redno in uspešno delovanje narodne skupščine. Besedo »parlamentarizem* so imeli vedno na jeziku, a politiko svojo so ravnotako vedno delali proti parlamentarizmu. Letošnje poletje so se pod pretvezo parlamentarizma celo dokopali do vlade in kralju obljubili, da ho n ihov blok delal v parlamentu in s parlamentom. Bili so tri mesece na vladi, a medtem so se izogibali parlamenta kakor peklenšček cerkvenih vrat. Dejstvo je, da so bile v času blokaške vlade Ie tri kratke, par ur trajajoče in le formalne seje narodne skupščine ter da ni bil v tem času blokaškega »parlamentarizma* spre et niti en zakon, četudi Ljubljanski radikali za Nar. blok NEZAUPNICA DRJU. RAVNIM A RJU. — BURNO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV NRS. — AZMAN, BABNIK IN RAVNIMAR POPOLNOMA IZOLIRANI. Ljubljana, 30. decembra. Nocoj sc je vršil v Narodnem domu zaupni sestanek N.vS za mesto Ljubljano, na katerem se jc imelo odločiti stališče ljubljanske NRS napram kandidaturi Narodnega bloka, v našem mestu. Dr. Ravnihar je kot pred« sednik Mestnega odbora NRS stalno na« sprotova! enotnemu nastopu narodnih strank v Ljubljani, ako se ne postavi nje« ga samega za nosilca liste Narodnega b!o» ka. Slučajna večina osebnih prijateljev v Mestnem odboru NRS je drju. Ravnihar* ju omogočala, da ie proti volji celokupne stranke, proti želji njenega glavnega od« bora in telegrafično mu sporočeni proš« nji predsednika NRS Pašiča vztrajal pri svojem, paktiral z nasprotniki Narodnega bioka ter pripravljal radikalni stranki sramoto, da bi se v Ljubljani eksponira« la za klerikalce in njihove zaveznike. Pro« ti tej politiki nebrzdane ambicioznosti, ki ne pozna več nobenih mej programa in discipline, se je pojavljal vedno ostrejši odpor pravih radikalov, in tako je bil dr. Ravnihar primoran sklicati sestanek za« upnikov, ki naj bi prinesel definitivno od« ločitev. Ker je dr. Ravnihar medtem se dogovoril z voditelji NSS za skupni na« stop (Ravnihar kandidat, Deržič namest« nik), računajoč na podporo klerikalcev, je niegova ožja klika pripravila »večino* na zboru zaupnikov NRS na ta način, da je izdala legitimacije tudi približno 40 narodnim socialistom... V prostorih kavarne Narodnega doma se je zbralo okrog 150 udeležnikov se« stanka. Po otvoritvenih formalnostih je najprej govoril dr. Ravnihar, ki ni pove« da! nič novega ter se je le ponujal kot kandidat v zvezi s strankami, ki ne pri« znavajo vidovdanske ustave. Nastopili so razni zagovorniki Ravniharjeve blokaške politike in mnogi pravi radikali, ki so po« bijali Ravniharjevo kandidaturo in nje« gova zavijanja, namenjena nepoučenim poslušalcem. Po mnogih burnih medklicih se je končno vendarle priglašenemu zad« njem govorniku dr. N. Zupaniču vzlic Ustanovitev neodvisne HRSS KOMUNIKE RADICEVSKIH DISIDENTOV. — NOVA STRANKA ODKLANJA. VSAKO ZVEZO Z BOLJSEVIKI. g. Ljube Davidoviča, t. j. programa opo-zicijonalnega bloka, ki je pravkar propadel in se pokazal nevaren za obstoj države. V tem Davidovičevem bloku so združene stranke, ki imajo voja vodstva v Moskvi, Rimu in Angori in ki so preje pripravljene našo domovino razrušiti nego jo izgraditi in urediti. S temi strankami NRS. ne more imet ničesar skupnega. Zagreb. 30. decembra. Radičevski di-sidenti, ki tvorijo novo skupino okrog Jalžabetiča in dr. Horvata, so danes opol dne kot rezultat svojih pardnevnili posvetovanj publiciraii nastopni komunike: »iVa seli hrvatskega narodnega zastopstva dne 3. avgusta 1924. v Zagreba, nas je vodstvo HRSS postavilo pred gotovo dejstvo, da se je HRSS priključila sclja-ški internacijonali v Moskvi. Mi smo na- hrvatskega ljudstva ustanavljamo nov* stranko pod imenom: Neodvisna hrvatska republikanska scljačka stranka. Za s\>oj program os\-aja;no docela program dosedanje HRSS. Zavarujemo pa se najodločneje proti združitvi s selja-ško internacionalo, ker iz inozemstva,, najmanj pa še iz boljševiške Rusije, ne zahtevamo niti moralične niti materijalne sprotovali temu pristopu, ker smo že ta-! pomoči in je tudi ne sprejemamo.» _ , ,, . ... »t krat vedeli, da vse hrvatsko ljudstvo na- Izjavljamo da smo za ustvarjanje Na-j ,e . y sf//„-.,.0 illtcrnaclJo. rodnega bloka tudi v Ljubljani, ker nam j m,0 p02w/a dogodki s„ dokazall (la ,c to narekujejo politične potrebe in okol-nosti Narodne radikalne stranke in jasno izražena norma politike začrtana od našega šefa g Pašiča. Zalo bomo izbrali iz srede naših somišljenikov radikalov delegata, ki se naj pogaja z demokratsko stranko o skupnem volilnem nastopu v Ljubljani. G. dr Rnvniharja pa pozivamo, da se pokori in da odloži takoj predsedniško mesto, ker nimnmo več zannanja v njega. Če tega ni voljen takoj storiti, ga ne smatramo več za radikala in nima več pravice nastopati pod firmo NRS.» Ta deklaracija je bila sprejeta z ve« likim odobravanjem. Rnvniharieva klika bil naš odpor upravičen, ker jc pristop k seljaški internacijonali pripravil hrvatskemu ljudstvu v tu- in inosemsnu le nepotrebne nasprotnike in britka razočaranja. Prevzeti težkih skrbi za usodo Beograd, 30. decembra, r. Po poročilih iz Hrvatske se vedno bolj širi gibanje Radičevskih disidentov, ki dobivajo dan za dnevom več pristašev. Vojvodinski Nemci, ki so se orljentirali v radi-čevskem smislu, so zapustili Radiča, ker so uvideli, da b! jim zveza z njim utegnila samo škodovati. Izčiščenie v vodstvu UJU DOSEDANJI PREDSEDNIK JE MORAL ODLOŽITI VSE FUNKCIJE. — NOV7 FUNKCIJONARJI. — UČITELJSKA DEPUTACIJA PRI PROSVETNEM MINISTRU. Beograd, 30. decembra, p. Danes je ime! sejo široki glavni odbor Udruženja jugoslovenskih u<*.teljev, katere so se udpležili tudi delegati iz Slovenije z g. Luko Jelencem na čelu. Predsednik Mi-je zapustila zborovališče, nakar se je • lutin Stankovič. ki je izrabljal svoje me-zborovanje mirno nadaljevalo. Pred« ; sto v strankarske namene zoper današnjo sedništvo je prevzel profesor Prcs! in za i vlado, je bil z ogromno večino glasov upniki so po želji predsednika Pašiča in glavnega odbora NRS se soglasno izrekli za enotni nastop ljubljanske NRS v Na« rodnem bloku. Zaupniki so izvolili prof. M. Prešla kot delegata, ki naj stopi v stik s JDS. Ker so zaupniki smatrali odhod na« sprotnikov Narodnega bloka za pojav ne discip'ine so takoj na novo konstituirali vse one ljubljanske pododbore, kjer so nastale verze'i. Ugotovilo se je, da vlada veliko navdušenje in velika vnema za pravilno politiko NRS. Na podlagi nove« ga konstituiranja pododhorov se ie v srnisbj strankinih statutov Oglasno izvo^ i prisiljen odstopiti, kot predsednik ndru' ženja in kot glavni urednik uč:tel.jskega glasila »Narodna prosveta». Za glavnega urednika tega lista je hil izvoljen g. Sta-nišič, ki je dobi! potrebna navodila za svoje delo. Po daljši debati je bil izvoljen za predsednika Udruženja jugoslovenskih učiteljev g. Pera Vuksanovič. Na seji je sprejel odbor resolucijo, v kateri zahteva od vlade med drugim, da se poenostavi šolski pouk v vsej kraljevini, da se izplačajo učiteljem zaostali prejemki, da dobe omožene učiteljice iste doklade kot samske in drugo. Učitelji so posetili tudi prosvetnega ministra Pribi-čeviča. kateremu so izročili svojo resolucijo. Minister jim je obljubil, da bo šel njihovim upravičenim željam kolikor mogoče na roke. Delegati so se zvečer odpeljali iz Beograda. Opozicija hoče postaviti Mussolinija pred sodišče KRIZA V FAŠIZMU NA VlSKU. — VEDNO TESNEJŠE STRNENJE OPOZICIJE Rim, 30. decembra, j. Ministrski svet, ki je bil danes popoldne nujno sklican. lil Mestni orinor NRS m I iuhlia- se Je v daljši se ji bavil s političnim polo« je arzava m ljudstvo zeljno pncaKOvaio nepopisnemu teroriu posrečilo priti uo 111 <'«"» oulu. za m.nio ujum,*- lirični l-nmnnike noofavlia da sklepov za vsaj nekaj najnujnejših zako-j besede, kajti dr. Ravnihar ni hotel dati k« « « konstituiral tako«le:predsed« «1™- „„„ol™ ^nt nov. Tako sramotno še ni kmalu propa-j besede prvoboriteliu radikalov v Slove^ del kak režim, kakor ie propadel režim niji. V vznesenih besedah je dr. Zupanič klerikalnega »parlamentarizma* in to po povsem obiektivno in mirno poročal o lastni krivdi in zaslugi. Tigri so se izka-| situaciji, kako in zakaj je prišlo do Na« zali v najhujšem času. da so nesposobni i rodnega bloka in zakaj ne smemo dopu« za resno in pozitivno parlamentarno de- ! stiti, da bi dr. Ravnihar, ki je bi! in je Io. Priti je mora! apel na narod, da se' še v zvezi z blokaško « federalističnimi po 6 letih brezplodnega prerekanja in : elementi, nastopal kot kandidat v zvezi demagoštva. ljudstvo vendarle že enkrat i z že omenjenimi nasprotnimi strankami, odloči za to, da pride v parlament moč- Vsi prisotni razen par osebnih priiate« na in krepka večina, ki bo voljna in spo- Ijev dr. Ravniharja, dr. Ažmnna in insta« sobna za delo. Nehati se mora dosedanja ' laterja Babnika so živahno pritrjevali nje praksa, da bodo poslanci hodili v Beograd samo po djjete, kakor so to delali radičevci, naš! tigri in drugI »parlamentarci*. Prav ima torej »Slovenec*, ki piše, da je prva točka, v kateri imajo odločiti sedanje volitve: za ali proti parlamentarizmu. Kdor hoče zdrav parlamentarizem in delazmožen parlament, ki bo voljan in sposoben odpraviti nezadovoljstvo in krivice ter konsolidirati državo, bo voli! kandidate Narodnega bloka, kdor pa hoče, da bo država nazadovala mesto napredovala, da bo ljudstvo potisnjeno še v več.ie siromaštvo, ta pa naj tudi to pot voli SLS, ki so jo celo nekdanji njeni zavezniki komunisti krstili za stranko ljudskih sleparjev. Parlamentarizem nam je v ustavi zajamčen, sedaj pa je treba, da dobimo zdrav in pameten parlament. »Bratski sporazum», to je druga govim izvajamem. Nato je bilo glasovanje, pri katerem so Ravniharjevi osebni pristaši ugotovili svojo «večino», ki pa faktično ni obsto« jala. Konstatirati je treba, da ni bilo pri« puščenih na zbor veliko število starih ra« dikalov, dočim so pustili na zborovanje vse one, ki so jih v zadniih dneh ad hoc legitimirali, kar jim je bilo mogoče, ker so imeli Ravniharci pač vse plačano pi« sarniško osobje in ves aparat v svojih rokah ter so vršili na zboru neverjeten teror. Delegat prof. Presl je nato podal v ime« nu prave večine radikalskih zaupnikov sledečo IZJAVO: nik prof. M. Presl. podpredsednik dr. Mi« i se F>°,ožai Posojal popolnoma eno« roslav Lukan, delegat dr. Niko Županič. du?no ter se >e ,zre*Ia Potreba- da ie tainik Ivan Podržaj, hlagajnik F. Zupane. itreba M "hranitev moraličnth in mate« Nato so se konstituirali še pododbori r;e,nih interesov Italije določiti kazenske za vse mestne okraje. določbe. Kakor poročajo, se je ministr« Zborovanje je zaključil predsednik s!:i svet havil tudi z odstopom Salandre okrožnega odbora NRS dr. Zupanič, ka« kot predsednika budžetne komisue. De teremu so zaupniki priredili iskrene ova« i Štefani in Saracci ata si še včeraj zaman prizadevala vplivati na Salandro. Po zadnjih izjavah Mussolinija, ki jih je podal na sestanku fašistovskega časo« pisia, je izvedela opozicija, da ministr« ski predsednik nc misli odstopiti, temveč da govori celo o zopetnem povzemu po« litične akcije fašizma. Skušal bo v nadalj« ci ie kot ustanovitelju radikalne stranke v Sloveniji. Znižanie zavarovalnih premij Beograd, 30. decembra, p. Semkaj je dospel iz Zagreba ravnatelj osredniega urada za zavarovanje delavcev g. Gla-ser, ki jc danes konferiral z ministrom za socijalno politiko G.iuričičem. Storjen je bil zelo važen sklep za gospodarske kroge, po katerem se dosedanje premije za zavarovanje delavcev znižajo od 6 na 5 odstotkov njihovih prejemkov. nem razvoju razviti program v svojem smislu. Vsled tega je opozicija sklenila, da se bo poslužila zadnjega sredstva ter postavila Mussolinija pred rimsko sodi« šče, ker se je izkazalo, da je parlament tarizem prešibek. Mussolini se ho moral pred sodiščem zagovarjati radi dejanj šcj fa svojega tiskovnega urada Rossija, pri katerih je bil po izjavah opozicije, po« sebno v Matteottijevi aferi, precej ude« ležen. GIUNTA POBEGNIL. Rim. 30. decembra, j. Razni listi jav« liajo, da je Giunta skrivaj odpotoval v Fgipt. S tem je posredno priznal svojo sokrivdo pri napadu na poslanca Fomui ja, kar je bilo kakor znano vzrok njego* ve demisije. Ogroževanie Dawesovega načrta? AMERIŠKA INTERVENCIJA PRI ZAVEZNIKIH. — OSTRI NAPADI NA AN' GLIJO. — KOELNSKA CONA SE EVAKUIRA V MARCU? Pariz, 30. decembra, v. Iz' \Vashing1o-na prihajajo vesti, da je opažali v ameriških krogih preokret v naziranju glede Obračunavanje Ahmed Zoga niki in Nemčijo nujno potrebna. London, 30. deccmbra. v. Parlamentarni poročevalec »Daily Expressa» piše, izpraznitve kolnskega ozemlja. Dočim se ; da se domneva, da bo kolinsko ozemlje je snialralo zadevo sprva za popolnoma izpraznjeno v marcu 1925, če bo Nemčija izpolnila razorožitvene pogoje. »Newyork '.Vorld* piše. da ni dokazano, da se je Nemči.a tajno oboroževala in je iskanje za orožjem samo siaba šala. Pravi vzrok, da Porenje ne bo izpraznjeno leži v tem, da se je angleška vlada ustrašila nenad- notranje-evropsko. se zdi, da se sedaj v Beli hiši boje, da se bo izvedba Dawe-sovega načrta preveč zavleklo, če bo Porenje še dalje zasedeno. Državni sekre- T ,. , , . Tirana, 30. decembra- p. Ahmed beg tar Hushes je vsled tega naročil ame- kj so Ra že obko,i,L Zat0 ,e sporazumna ureditev vprašanj med zavez- v Poruhrju. točka, za katero pravi »Slovenec*, da ijam m mtencijam šefa glavnega odbora verjetno, da pade čimprej v njihove roke. gre pri teh volitvah. Dokler niso »spn-: v Beogradu in šefa sedanje vlade g. Pa-1 Ba ram Cur nima pričakovati od vsta- ških vojakov nobene milosti, ker je dal zažgati nad 50 hiš svojih političnih nasprotnikov. Potres na Japonskem Tokio, 30. decembra, s. V mestih Kus- V Skadru je priredilo prebivalstvo Ah- hiro in Okaido so čutili dva močna __ ____________________ medu Zogu velike manifestacije, ki se jih potresna sunka. Tudi v Tokiju je bil | je, da se nahaja ta mož kot "kandidat je udeležilo nad 5000 ljudi. Iz zaporov 0b 22.44 močan potresni sunek. Na *seh so izpuščeni vsi politični hudodelci. V krajih je povzročene precej stvarne ško- razttmaši* pokazali, kako si oni pred- šiča in da ne moremo slediti po'i!ičnim stavljnjn snorazum. je »Slovenec* lah- in paradoksnim avanluram. v katere se ko slepil Slovence s svojim sporazu- spušča bivši predsednik Narodne n-ipred-mora. Blokaška vlada pa je odprla v ne stranke in sedanji predsednik mest-tem oziru pocrled tudi zadnjemu krat j nega odbora NRS. v Ljubljani, iznblia-kovidnežu. Pokazal je Radič in njego- joč svojo slučajno vodstvo v mestnem va kompantia, da je zanie sporazum odboru, da paktira v društvu z g. dr. Až- le slepilo, za' katerim bi z državno j manom in g. instalaterjem Babnikom kot! š"v. l7a"n "Medovansw'"ln"v Drač~so"pri-1 de dočim človeških žrtev ni bilo. močjo rova rili proti državi »Slovenec* edini predsednik NRS. organizacije v šle franke vojne ]adje_ ima oa še posebno malo vzroka, da državi s strakami ki imajo diametralno piše o bratskem sporazumu. Srbe je i nasprotujoče nazore o urejenju naše dr-deval na vrbe in še danes njecrnvi agi- žave in ki ne pripoznavajo Vidovdanske tatorji hnjskajo proti njim. Radičev) I ustave. »bratstvo* pa je obstojalo v načrtu. ! Mi to pripisujemo temu. da so nedavno na poti nrne Slovenijo pod Zagreb. Le, , došli člani Narodne napredne stranke še ker a. ™ Hrvat in Srh. Tn pa labko izvrše . kt psttjejo zdaj Srbe, zdaj Hrvate ter , , , , , , j, .« _ ... plinjeio na lueoslovenstvo in s tem v konservativni vlaoi Anglije, ki izrab« jutroslovenskl narodu, '""Je. glov^stvo, ki lahko vzcvetclja svoj vpliv pri drugih evropskih vla« senarat,* , tn brezvestnezi. k, b rad H;nstveni in raočni Jugosla- -...........— le nar-rej z-vel, od plemenske hn.sl n ^ » dc. rre. Ako ho<.e10 Slovenci, da no um 'J-. . . , , .. • _ , ■, . : , .• ,. , ,„(,i.: eno- movine ni ljudska volja. To bodo m p orejp v prnk«] uveljavljen bratski spo c j ... ,j " ... - razinn, naj volijo pri volitvah kan,H morajo pokaza t volja k, so sit: de-U daU Naroduaera l!lJ z minisirfkim predsedni-|lahko nočakaia na razčiščenie. 'kom Poličem ia zunanjim ministrom 30. decembra: CURIH: Beograd 7.S0, Ne\v-York 513.50, London 24.32, Pariz 27.80, Milan 21.02, Praga 15.575, Budimpešta 0.0CT703, Bukarešta 2.65, Sofija 3.75, Dunaj 0.00724. DUNAJ: Beograd 10SS do 1092, Berlin 16.850 do 16.950. Budimpešia 97.20 do 97.90, Bukarešta 362 do 364, Milan 2984 do 2996. New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3843 ao 3878, Praga 2148 do 2158, Sofija 515 do 519, Curih 13.820 do 13.870,; dinarji 1085 do 1091, dolarji 70.460 do' 70.860, lire 2960 do 2980. BERLIN: Beograd 6.45. Milan 17.66, Praga 12.692, New-York 4.195, Curih 81.65 LONDON: Beograd 310, Pariz 87.45, Rim 112.75. Curih 24.32, Dunaj 333.000, Praga 156.25. j NEW-Y(1RK: Beograd 154, Rim 422, Dunaj 0.14125, Praga 302375. Lond7.irodre?r hec-!ovnnia mo«t"ih podrtij in delov- rovan;ih, sestankih in snovanHh novih krajevnih oraanizacii SDS. Tudi doseda« nii naivnetejši radičevci pričcnlaio uvi» devnti, da ie po'itika Radičeve k'ike os= novana samo na 'aži in pc.h'epu in zato v veilno več;i raz'!vo:enosti p novo frakciio. v ko!i':or se ne ieio samosta'nim demokratom, oanosno ...».» «, u-««ic.j« k«i j iskrenem govoru je postanek ia NacionVnemn bloku. , pr.fe_.ek kulturnega boja. Škofje_ prepove- | delf) k()nzorcij2i povdarnioč, ča je Na- -f Dober od-ovor. V nedeljo je imel (1" duhovnikom, da h vršili eerk »e- i rodn, dom pre,Jvse,n hr i!11 k„|lure. kjer g. Davi .ovid v Beogradu shod. na kate- "a opravila pn vernikih, ki pripadajo Je dobrodošei vsakdo_ Kl hnfe ra tern rem ie govoril vs-kojake naivnosti Med rerkv, sovratmm organizacijam, med te- i ,ju ^^ sejatj N)(jis| >eU Natc se ,e . mi tud, socijabstični stonki. J dvigni! zastor in naše oko je cbstalo r,st,.a.o na škem so izda h skupno pastirsko pismo j Narodnega doma. učittii Lcjze Hofbau-e pnkltuču« , za Slovaško, «, ga soc.ial.st.čni list. | v|harn<) ak!am!ran oi občinstva. V n, onpn1 in činsketra premoženja po stanju z dne 23. februar ta občinskemu svetu ter nt ga časa. =o bili izročeni o Nekom v j drugim je napade! tudi zunanjem mini ^ _ Herriotov« v »hornlcl obenem sestavi natančen pregled ob- razpravo. Pn r-!itvi neVaterih pr.^-nijstra NHriča radi njegovesra potovanja v Z na krasni simbolični sliki (čast aranžer- ' za 'preiem v ol.čbisko zvezo ter t.rizj- Rim in Pariz podtikavaioč mu. da je is',-1 1 f, , brnn:t--!iico l^eralnih idei. Kdn se ne bo j -f- Po!i'ično eza-lje kraljevega pntova- vilno sestavljeni, pregledani in o !obrt>-ni. Prve tri tr*r.kn tiredloca so bii" sprejete. Glede zadnje pa ie pojasni! žu na n, da «o računski zaklhičV; izročeni pristojnemu odseku v študij in po. ročanje. Z ozirom na f!odališanj» stanovanjskega zakona je bila za dobo 1 1. ia-nnarja do 1. maja 19-25 izvoljena sledeča komisija, oziroma sosvet stanovanjskega nrada; Predsednik dr. Ro došek. podpredsednik dr. Piouš. z.a- štva, nakar je z besedami; «'n rašel se ie mož, ki je prevzel r.u svo.ie ri.tr.e ssrb izročila ključe Narodnega doma predsednik-j g. Hotbaueriu. Sb.di! je fre-netični 2p!avz. Odmor iz izpopolnil orke- , , „ .. „., .. , ster pod vodstvom neumornega kapelri- dinala Ferrarra v Milana. Vendar pa tma ; ka Davorina Candra. K a'.en dveh so izjirememba le upravni pomen, ke se z.v ; vg. ^ Hrastt.ičarji. 51eaila je narod. čudM brezvestnemu dnizmu Wer'k-ln-CT rja? Pariški poročevalec piše o nepričakovanem obisku ju-. _ p0s'arec B.-eran i*nii«č(M iz zapo-' na £tpevc:f.ra . 0IKaSm*' 1 t beralca. so narisana v osfale-n tako na. ) gos'ovenskega kralja v Parizu ter meni,1 ^ j ,<,2i_ r3di veleizdaje na štiri !e-! 36 ,e t"iKC c^r4en0 spremlial or.ee- Grčar. Malenček, Meglic, Tumpej in ie .Slovenec, usvojil ideologi o. ki lo »e nem nastopanju proti sovjetski propa- (pogo em. da ostane dve leti v Brnu. Kavčre.. nekaj časa sem razlaga glas;lo NSS; gandi. Trgovski gTemij zahteva povišanje .Nova Pravda.. Narodno-soclialni t-dnik i + °krcž^a konferenca SDS. v Spl-fn najemnine za prostore električnega tudi nikier ne vidi klerikalne opasnnst', -'e nedavno soglasno designirala za nosil- porlietia od 7500 Din na 12.000 Din in svarila pred k'erkr>!;zmom. pozivi na , M ,15le v splitsko dubrovaČko-bokokotor- • Prcmcciic. Na univerzi v Bologni jc letno Zadeva se izroči odseku boj proti pogubnosti klerikalne politike i 9Vpm okrožju ministra dr. Prvislava Gri- bil te dni promoviran za doktorja kemi- Med mani važnimi točkami dnevne- se zd:jo ljubljanskim vediteli-m NSS sogona. Poudarila ie tudi čim ožjo koo- je g. Pave! Gustinčič, član tržaškega aka- ga reda je bila tudi ustavitev eb-ktrič- , «prazne fraze.. To so tisti vod;tc!ji. ki peracijo s tamošnjimi radikali in^poire- demičnega feri.ialnega društva »Balkan.. nesra toka vojašnicam in državni bol- . . letom Iz Priirora Trstu je mariborske oblasti Pri z.ldniih poga-. Po programu, duhu in načelih. . za volitve izvoljen poseben odbor »reb preminul Jakob Bole, posestnik. Pred janh-h je bil dosežen sr^razem v t-m A kaj pravijo ti bratie o klerlkallzmu? I Vrhovn* or1bor ^nrodnega blo- dvajsetimi leti ga je zad.la kap In od smislu, da plačuje drž'iva občini b-fno flori omenicni zbor češke NSS (da jo 150 000 Din najemnine občina pc! iz- tako imenuiemo) ie ob navzočnosti go- vrši notrebne adantar-ije. V^mi-ej in spodr.v Deržiča. Juvsna. Tavčaria, Rup- soeiialistični odbornik; s« hili proti od n:ka in kako se že imenujejo vsi vrhov- daii v raiem tr-r zahtevali, naj država ni poglavarji naše domače NSS in oči- snma zida. Večina 'e odobrila pre'log vidno z niihovim soglasom skleni! celo odseka, 'la se d^ hiša v na>"m za dobo vrsto programafčnlh resolucij o stali- dveh let. nakar jo prevzame občina v šču narodnih sec!jal'stov napram katoli- la.ifno nnorabo. i ški cerkvi ter klerikalizmu. To stališče Obširnejša raznrava se je razvila e daleko ostreiše, n'go ga ie zavzela glede podriore naroilnemu gledališču, katerakoli iugoslovcnska stranka in je ki se poeovno naha>a v zelo te?k''ro tem pomembnejše, ker so klerikalci na položaht. keT je oblitiblienn snhvene':!i Češkem mnogo trezneiši in naoram dr- |Zr«to!a. Unrava gledališča j® zaprosila žavi mnogo obzlrneiši nego naši. občino, r.a j prevzame caraneijo po- | Češka NSS se predvsem izjavlja za ! poiilo v znesku 100 000 Din v Mestni breznogojm nadzorno pravo države nad hranilnici. Po daljši debati, v katero cerkvijo. Cerkev naj se vzdržuje z last- so posedi tudi Neme! in socialisti ki njm, sredstvi in s prispevki onih, ki jo so celo predla«ra!i. naj uvedejo nem , hočejo podpirati. Država se mora popol- Ike predstave, je bila po'li»ora odobre. noma ločiti od cerkve. To zahtevajo naj- na te- «Henieno, da se v ororač"n /.a viš i interesi države in naroda, njegove leto 1925 vnese znesek 200 000 Din. kulture in nlegove moralične samozave- ki pa '"e po dosedaniih izr"dnih fiod"o sti. Češka NSS svari pred vsakim kon- rah izčrpan in služi izključno v kritje kordatom. ona odklanja kongruo, zahteva sedanjih posojil, za katera jamoi ob- naienergičnejši boj proti papeški (kleri- finn. kalni) politiki, zahteva prekinienje d:plo- Ponttdbe nekatPrih posestnikov za matičnih stikov z Vatikanom, odpravo odkup pose=tev sp odklonijo, ker ob- teoloških fakultet, odpravo cerkvenih Činu mm? TV'trehiih sredstev. Naknad- ; praznikov, obligaiorično civilno poroko, no se odobri kredit za asfaltiranje ter najostrejšo uporabo kancelparagrafa in kinega prispevka za teto 19^. se tem ka v Beo^rn^u je meski dirindaj. Medtem ko n.ihovi duši' g. Prepeluh v skf (i(,V!ade za 25 °fr. Za zgradho : stranka: vztraino prosvetno uelo v kon-bolniee v Kumnnovn se dovoli nodpo-j fesijonalnih vprašan ih, praktično izved-ra 500 Din. Kon'aču se zvisajo pri- ! bo ločitve od cerkve potom organizira-stojbine na 3000 P)in letno. Za popra-, nega izstopanla Iz katolicizma, podpira-vilo ograje na Slomškovem trgu se nje novih modernih verskih organizacij, dovoli potreben kredit. ! To je torej načelno stališče češke NSS Zelo zanimiva debata se fo razvila j napram cerkvi in klerikalizmu. Naša NSS O rroSrii ne'še hišne pose«tnice. ki ie pravi, da je programatlčno identična s zgradila novo hišo ter pobira relo vi- i svojo češko »posestrimo«. A kaj vidimo? soko naiemnino: 3000 Din me«e^no od j Da voditelji naše NSS proglašajo skrom-ene stranke. Ka podlagi to najemnine i no obrambeno akcijo naprednih krogov potom naprošajo, da to takoj store. Tajništvo demokratske stranke Ljubljana. • V mesecu januarju 1925 se vrše v ljun-lianski oko!'ci sledeči sestanki in shodi Narodnega bloka: 1. Januarja oh 8. zjutraj predavanje g. Smuča o davkih in taksah v SnMrtnem ood Šmarno goro. Takoj po predavanju politrflen sestanek, katerega se udeleži »rezki kandidat g. Zehnl: ob 11. dop. isto predavanje in sestanek v Sred. Gameljnah; eb L uri popoldn« iau> * Železniška nesreča na Opčinah pri Trsta Na openskem kolodvoru se je te dni pripetila nesreča: nekemu vagonu tovornega vlaka, kl je vozi! na glavno postajo, se je zlomiia os. radi česar so skočili s tira vsi siedeči vagoni, po 5te- )p. Oetkep-Jev prah za Pudding t D*:,i te povsod ali pa j v luTerai NOV DIJAŠKI DOM V PRAGI. Češko dijaštvo te z/.pet lahko [»naša s novo ustanovo, z »Domom za študentke«. Ta dom je velikega socialnega pomena, kajti doslej je biio mnogo siuš-teliic praških univerz skoro brez strehe. Iniici:atevo za zgraditev tega doma je da'o češkoslovaško draštvo Ramo. Zamisel se je kmalu uresničila in dogtar jena ponosna palača na Kral evih Vino-hrad^h z napisom »Rudeč« priča o vztrajnosti in požrtvovalnosti češkoslovaškega dijaštva. Zgradba je stala tri in pol milijona Kč in zanimivo je pri tem. kako so dijakinje rešile to pereče ficančno vprašanje. Izvedle so nabiralno akcijo. Več;e zneske pa so dobilo na sledeč prvovrsten način: Darovalcu, ki jc ,nok'onil 30.000 Kč. so priznair pmvieo. da eme r teku petih let poljubno imenovati šttiden-tinjo. ki bi brezplači o stanovala v kolo. giiu. Pri darovanem znc.-ku 5.1.0:10 kč traja ta pravica 10. pri cnof!° Kf P* po nih 20 let. Onemu, ki je darov s! 40 sob.je povsem moderno opremljen in bo na slovesen nadin otforjei v maju leta 192S. jos. Reich H Ali ste že poslali na- H r Ma.-iboru f m^ninA Tnfrfi'1 I v Mariboru t ,ročnlno za »Jutro Jakob Hren f Včeraj popoldne so položili v Ljublja« tli k večnemu počitku nekdanjega držav« nega in deželnega poslanca, sodnega svet« nika v pokoju, g. Jakoba Hrena. Pokojni je bil markantna in splošno poznana oseb nost v Ljubljani. Dosegel je visoko sta« rost 95 let in pričel bolehati šele lansko leto, ko ga je povozil neki kolesar. Rojen leta 1830. v Begunjah pri Cerknici, se je pričel že kot dijak v takratnih razburka« nih časih nacionalno udejstvovati in je ostal zvest sin svojega naroda tudi v naj« kritičnejših časih nemškega absolutizma v bivši Avstriji. Dovršivši gimnazijske študije v Ljubljani ter univerzo na Duna« ju, se je posvetil sodniškemu poklicu in pričel svoje službovanje v dohi Bachove« ga absolutizma na Hrvatskem pod banom Jelačičem. Kasneje je postal državni pravdnik v Novem mestu, odkoder pa so ga kot zavednega narodnjaka kazen« sko prestavili v Celovec, kjer jc ostai do svoje upokojitve. V letih 1885. — 1890. je bil Hren iz« voljen v kočevskem okraju za državne« ga in deže nega poslanca in jc na Dunaju vedno neustrašeno nastopal za pravice našega naroda. Izposloval je leta 1887. prvo državno podporo ljubljanski Glas« beni Matici in se na pobudo naših koro« ških rodoljubov Einspielerja in Sketa za« vzemal za pravice slovenščine na celov« ški in beljaški gimnaziji. Že 90«letnemu starčku je bilo usojeno, da je doživel osvoboditev in vstajenje svojega naroda. Naj mu ho lahka domača žemljica, kate« re zvest in odlični sin je bil in katero je tako ljubil. važa ogromno množino blaga, polni državne in privatne blagajne in jača narodno gospodarstvo. Zavedamo se ogrom nega bremeni za zgraditev vojne mornarice, svesti smo si pa tudi, da edino ona in nihče drugi more osigurati in pospeševati bogastva in blagostanja države in naroda, njegovo industrijo in trgovino ter vobče vse gospodarsko življenje. V pondeljek se je vršil slavnosten koncert v dvorani ljudskega vseučilišča, zvečer pa zabava v oficirskem domu. Med člani prve uprave društva sta bila v štiridesetih letih tudi predsednik narodne nih stanovanjskih akcij v Mariboru. Svo« je pritožbe so iznašali tudi podnajemniki proti brezvestnim najemnikom, ki baje uderuško navijajo podnajemnine (celo ti« soč Din mesečno). Tekom burne debate so zborovalci nekega železničarja in pre« glasnega obč. svetnika zanesli iz dvorane, na kar je postalo zopet bolj mirno. Soglasno pa je bila h koncu sprejeta resolucija, da najemniki energično od« Nova žrtev planin Lia de Pntti Luciano Albertini velika svetovna umetnika gostujeta od danes dalje v velikem senzacionalnem pastolornem filmu Prepadi smrti Predstspe ob 4., ".6., V, 8. in 9. ari. Ob; praznikih ob '/,11, 3., */.o., 6., V, 8- in 9.' Kino Ljubljanski dvor Jufeil ? „0bi!ica v Beogradu skupščine Ljuba Jovanovič in Bogdan j klanjajo zahtevani povišek najemnin in Popovič. se drzc veljavne ministrske naredbe, s katero je stanovanjski zakon podaljšan do 1. maja 1925. T . . , ................. . . _ V uradnih prostorih društva stan. na« Top na vojn. ladji je zlato v Magajnah Finančni tajnik Ivan Pezdič ponesrečil, iemnikov na magistratu pa je bil danes bank industrijskih podjetij, delavnic, j Odkar je [»oleti naš očak Triglav na ' ves dan pravi naval za svet povprašujo« obrtnikov Hkrat. je jamstvo, da ostane-; svojih strmill pečinah zahteval v ne- čih strank, katerim so hišni posestniki jo te matenjalne dobrine našemu naro- kaj dnf.h kar dvp m,adi žrtvi< izk„še-j navili najemnino. V pisarni so vsakemu du m državni svojmi na tllrjsta dr> juga jn juri.sta Vladi- ! naiemniku svetovali, da postopa po skle« bledimo torej vzsledu drugih držav, mirja Topolovea, nismo več culi O pu stanovanjskih najemnikov v kazinski i , ne zaostanemo m da ne postanemo smrtnih n(>,rečah na naših planinah. 'dvorani in položi dosedanjo najemnino i plen številnih sosedov ki poželjivo gle- j v kranjskogotvkih hribih je te dni j 1. januarja pri pristojni oblasti, ako je dajo na nas. I orej na delo! Vsi v boj za ponesrečil finančni tajnik gosp. Ivan 'najemodajalec vsled zahtevanega poviška ideje in streml.enja Jadranske Straže! Pezdič. 0.lšel je, kolikor smo dosedaj ne bi hotel sprejeti. zvedeli, dne 23. decembra na dopust in se [H»dal na obisk v Podkoren pri Kranjski gori. Pred tremi dnevi je odšel brezskrbno, brez turistovske opreme in pripomočkov na turo v krauj- Letos je poteklo 40 let, odkar je bilo skogorsko hribovje in od takrat ni o danes Qb »Sil« I vec* Pečenko Završan in ZupanTiz Ljub ustanovljeno v Beogradu po vsej Srbiji ^_nohenPga__g,asn vrt. Ko prv, ^ ^ N- sp(,redu jc ^ , Glasbene Matice in kolosalen uspeh. Izbo« uprava, da »ruzoa turistov rt-z.iuevii |nui« |«n- . i"rania | ■»"" ~ ~-tenaI" združen z dina- proslavi 40!utnico na poshno slovesen coJn opazila tudi krvave sledove. Se- VeScE Društvo hišnih način in je bil v to svrho Izvoljen pose- daj je bilo jasno, da je nedvomno po , za Jesenicc. Koroško Belo in okolico skli« 3 Sbam sSj da e nlvlu« ben odbor, v katerega so vstopih pred- nesrečil ! cuje rcdnj oh£ni zh ned (j d 4 . DOSlušalcev kar ni noleelo Snloš« stavniki vseh generacij .Obiliča». | Včeraj se je podala v krnnjskogor- „ ob , up. ;dne Tjn> ^ic 7a naša koncSna dvorana Beograjskega sko hribovje oko!, 20 oseb broječa re-!carju Jescnicilh , 0PJajnim dnevnim . £ tako^e^gte^S^ Dopisi davke, dclavcc pa zapirajo. Zato bomo šli vsi za demokratskega kandidata. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Na Ste« ianovo so imeii klerikalci pri nas shod. Dr. Gosar je moral na pritisk demokra« tov priznati, da je ravno dr. Korošec kriv da služijo slovenski vojaki v Makedoni« ji. Nedvomno dr. Gosar še na nobenem shodu ni bil v takih zadregah, kakor na našem, kajti tajnik demokratske organi« zacije Golob mu je bral tako krepke le* vite, da ga je spravil v strašne neprijet« nosti. Prav grdo so se obnašali tudi na« kateri klerikalci, v prvi vrsti mežnar P, ki ga ho radi tega še boieia glava. PTUJ. V pondeljek dne 10. t. m. nas STRAŽISČE. Sokolsko društvo v Stra« je po. J X«. C T1 _ 1 n . . »•■» . r. v . T . t ; dobro znano akademsko pevsko društvo dan ni bilo nazaj, ni nihče niti slutil, j ,Njanoieonov camnv2r' k.mieti šaliivi ' ,.ceJ se Je, «Obilič». Ker je bilo delovanje društva da bi se m„ morda zgodilo kaj hude- razprodani dvorani znatnega kulturnega in nacionalnega po- ga. Toda že naslednjega dne je našla _0,n0jt;v:jlni tamburaški zbor »Bratstva. ^ i ?cvc\ . mena, je sklenila sedan a -mv, H, družba turistov Pezdičevo potno pali- P '" , tamburaški zbor »bratstva. , ren glasovni matena da družba turistov Pezdičevo potno pali Naša moc na monu Kot samostojna pomorska država imamo ogromno in težko dolžnost, da oču-vamo z vsemi modernimi sredstvi svojo teritorijalno posest ob naši morski obali. Naša sveta dolžnost je, da se v polni meri zavedamo velikega pomena morja za razvoj naše trgovine in gospodarstva vobče. Ves naš narod mora imeti svoje oči obrnjene na Jadran, tja na naše sinje morje, in po svojih skromnih močeh delati na to, da stopimo tudi mi čimprej v krog drugih močnih pomorskih držav. Najvažnejše vprašanje je ureditev in ' izgraditev vojne mornarice. Vsa borba za osvobojenje in u.edinjenje je bila za nas često usodepolna baš radi tega, ker smo bili na morju slabi in je zato sovražnik z lahkoto grabil po naši teritorijalni posesti, da oslabi našo gospodarsko silo in da ovira napredek naše trgovske plovbe. Izgubljeni Zadar, Lastovo, Istra in Gorica so jasni dokumenti naše nacionalne in državne slabosti v početku svobodnega življenja. A Reka ni bila Izgubljena na početku, ampak pozneje, ko bi lahko že imeli urejeno pomorsko obrambo in bi s svojimi prvimi vojnimi brodovi lahko preprečili celo vrsto težkih izgub. Zaman je danes iskati krivce, ko smo fcrivci bili sami. Treba je to enkrat za vselej priznati in ugotoviti, da smo vsi krivi težkih nacionalnih porazov. Ne preostaja nam sedaj nič drugega, kot da zavihamo rokave in se z vsemi silami posvetimo delu, da dobimo čimpreje krepko mornarico, ki 1)0 na eni strani pojačala naš državni prestiž, na drusi strani pa tvorila obrambni zid proti ekspanziji in | penetraci.ii tujcev. Tega se morajo zavedati vsi naši državljani in zato krepko podpirati Jadran- i sko Stražo, ki si je stavila sveto nalogo, da skrbi za naš pomorski razvoj in na- j predi.k. Za vzgled nam lahko služijo druge države, ki tudi polagajo glavno važnost na pomorstvo, dobro se zavedajoč, da je usoda narodov in držav odvisna od pomorske moči. Dejstvo e da je zgraditev krepke mornarice združeno z ogromnimi gmotnimi težavami. Zavedamo se v polni meri tega krutega bremena, a zavedamo se tudi, da je vojna mornarica ogromnega pomena za ves narod, če trgovinsko bro-dovje lahko svobodno plove, zaposluje na tisoče naših sunarodn.iakov, uvaža in iz- Poleg »Stankoviča. in pevskega društva, je .Ohilič« najstarejše Silna eks[>ediciia, obstojoča večinoma pevsko društvo v Beogradu in morda v iz domačinov in Pezdičevih sorodni-celi Srbiji. Članstvo v akademskem pev- kov. Kljub napornemu veSum-mn skem društvu trnja le štiri leta. ki so iskanju pa ga doslej še nis0 nnšli in pri.dpi.sana za univerzitetni študij. Posle-{ni izključno, da je pa d ol finančni taj-dica tega .ie bila. da se članstvo v pev-! nik Pezdič v kak prepad ter se ubil. skem oziru sicer ni moglo izpopolniti vi O nesreči bomo še poročali, čim do-1 prvovrsten pevski zbor, vendar pa so bimo natačnejše informacije, imeli društveni koncerti vedno siialne uspelie. Poleg prirejanja lastnih koncer-1 tov .ie društvo .Obilič. od 1. 1890. — 1896. sodelovalo tudi pri zabavnih večerih in koncertih drugih društev. .Obilič« je prirejal koncerte po vseh krajih Srbije in nastopil ponovno z uspehom tudi v inozemstvu. Potujoč po ožji domovini, se redom. Razen tega sc ho protestiralo pro« , ka. \z srca se zahvaljujemo umetnikom, ti podaljšan iu stanovanjskega zakona ter j k; SQ nnp0?nili naše duše z vso sladkobo razpravljalo o raznih stanovskih zadevah, I siOVenske pesmi. Na svidenje! radi česar prosi odbor polnoštevilne ude« j__ ,e'he" 7,621 1 NEZASLIŠANO POSTOPANJE VISO- Razburi eni e mariborskih najemnikov Maribor, 30. decembra. Kakor smo že poročali, ie mariborsko Društvo hipnih posestnikov j^vno progla« SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. V naši občini so bile volitve župana že pred sedmimi tedni, vendar še do danes ni bi« Io nobene občinske seie. Zato vprašamo novega, oziroma starega župana: «Čcmu čakate, zakaj ne skličete občinske seje? Ali ni morda še vse v rcdu?» Protestira« mo javno proti takemu postopanju in KE ŠOLE ZA TRGOVINO IN PROMET V ZAGREBU Z NAŠIMI TRGOVSKIMI AKADEMIKI. Visoka šoh za trgovino in promet v Zagrebu je absolventom naše trgovske akademije odrekla pravico, da se morejo vpisati kot redni slušatelji na ta zavod. zahtevamo, da se občinska se ja takoj raz« j S tem se i'1" odrekajo pravice, ki jim jih piše. G. ve'ikega župana pa pri tej priliki ' Priznaio vse inozemske trgovske visoke i opozarjamo na škandalozne razmere v na - - - . ... I ji jamu ii.i n 11 w tv- v •»Jutru® je bil zlobno podtaknjen in bi v?de! n^hr/e o «em kaj več 'Sloven« čev. dopisnik, ki je takoj odgovoril na dotični dopis. Koliko dragega časa so Proslava, ki je bila določena nn tri dni, svoja nezadovoljstva proti hišnim posest« je pričela že v soboto, ob štirih popoldne nikom .pa tudi najemnikom in raznim , djc žrtvova i> da , hko «Sloven« funkcionarjem izde.ovania za blagor sta« : , , . .. . , , .. .............,.,'. ., „ . s .. cev. dopisnik sveti z e'ektnko, to se ni v nedeljo dopoldne služba novan.sk, h na iemnikov. Ostro so pn-e« , mu njH MnjatJ ne more NačeIstvo za to m ure se sprejemajo ogl?.si in novoletna voščila v upravi „JUTR.V£, Prešernova ulica št. 4. Zamudniki naj hitijo, ker popoldan se bo sprejemalo le neobvezno. je bila svečana akademija v dvorani nove univerze, božja za padle in umrle člane društva, mali celo g. Pire«, ki je veljal dosej kot rado od ; jn naj se mesto do5e3 zvečr Pa koncert v narodnem gledališču, nekak of.cielm vodja in imciator števil«, danjjh «žandarmerijskih Jarž, in ,apro, vizaciiskih mesarjev, postavijo vsi «aj« mohtarji«, ki imajo prilično tako dolg je« zik. kakor ie čevljarska kneftra. Mogoče bo takrat luč zastonj. Kar pa sc tiče na« šega zadružnega monterja, bi samo pri« pomnili, da pač nc moremo zato, če rav« no v Zagorie prihajajo najboljše «kapa» citete.. Občina gre z dobrim vzgledom naprej. Ako pa se gospodu dopisniku, ki jc najbrže tudi član zadruge, nudi kaj boljšega, naj blagovoli naznaniti to na« ! če'stvu. Mogoče bo pri iskanju imel več sreče. | LAŠKO. Klerika'ni shod. ki se je vršil |: dne 26. decembra je hil jafco slabo obis« | kan. Med udeiežcnci je hi'o vrhutega tu« di mnogo demokratov. Govorili so dr. Gosar, dr. Ogrizek in Studenšek, ki pa so zaman skušali prepričati volilce o bla« »odcinosti njihove politike. Naši de'avci in kmetje se dobro zavedajo, da jih po« znaio klerikalci le oh volitvah, kadar pa pridejo na vlado, nalagajo kmetu velike šole, ki stoje na najmanj tako visoki stop nji, kakor zagrebška. Omenimo naj le eksportno akademijo na Dunaju. Ta ukrep pomeni naravnost degradacijo r.a-ših trgovskih akademij, katerim se jemlje ugled, ki so ga imele dosedaj; jemlje se pa tudi absolventom možnost, da nadaljujejo svoje študije na domači visoki šoli. Kvarne posledice tega postopanja utegnejo biti še večje, ker se lahko zgodi, da na podlagi postopanja zagrebške Visoke trgovske šole začnejo tudi inozemske odrekati našim trgovskim akademikom dosedanjo pravico. To postopanje je tembolj neumljivo, ker se našim trgovskim akademikom jemljejo one pravice. katere se ne odrekajo absolventom srednjih šoL Trgovski akademik je mora! absolvlrati nižjo srednjo šolo, razen tega pa se skozi štiri leta špeclielno izobraževati iz predmetov, ki tvorijo b!st-I vo nadaljne izobrazbe na trgovski visoki I šoli. Kako pride sedaj absolvent do tega, 1 da se ga kljub temu smatra za manj i vrednega, kakor pa na primer absolventa gimnazije, ki je proiitiral mogoče nc-1 ka; več matematike, latinščine, grščine, j logike itd., specijelnili trgovskih ved se j pa sploh ni učil, ne moremo razumeti. Naši trgovski krogi in društvo Trgovska akademija so se zato obrnili do ministra piosvete, ministra trgovine in industrije ter tektorata trgovske visoke šole v Zagrebu, da se ta r.ečuveni ukrep, ukine. Obrnili so se tudi za intervencijo - I do ministra g. dr. Žerjava, ki je, kakor sporoča, njih peticijo odločno podprl pri prosvetnem ministru in je zato upati, da se našim trgovskim akademijam in njihovim absolventom storjena krivica in ponižanje popravi. Svetlobna telesa „VestaM stropne, namizne in stenske svetilke T vseh izdeljarah po konkurenfinth cenah. J. Goreč, Palača Ljubljanske Kreditne banke Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 31.: ob 3.: »Danes bomo tiei», Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Četrtek, 1.: «Cyrano de Bergerac«. Izv. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: «Kirma P. B.». D. Nedelja. 4.: ob 3.: «Paeiavka». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 8.: »Veronika Deseniška*. Izv. Pondeljek, 5.: Zaprto. Ljubljanska opera. Sreda, 31.: ob 4.: «Nctopir». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Četrtek, L: ob 3.: .Trubadur.. Gostuje dr. M. Adrian z Dunaja. Cene znižane Izv. Petek. 2.: Zaprto. Sobota, 3.: .Rusalka.. A. Nedelja, 4.: «Traviata». Izv. Mariborsko gledališče Sreda, 31.: Zaprto. Četrtek. 1.: ob 5. popoldne: »Pri treh mladenkah*. Kuponi I Narodno gledališče na Silvestrov dan. V dramskem gledališču se uprizori [veseloigra »Danes bomo tiči. ob 3. po-' poldne pri znižanih cenah. V opernem gledaPšču bodo peli ob 4. popoldne pri znižanih cenah opereto »Netopir.. — Olv činstvo se opnvarja na ti dve predstavi, ki sta obedve na izven. »JJiibijanski Zvon" za mesec december je izšel. Ka uvodnem mestu beremo Novačanovo pesem iOčetuj, potem Fran Albrechlove verze . Dr. Vojeslav Mole priobčuje nadaljevanje in konec razprave . Juš Kozak n dalju-i je obširni roman c:šentpeter> in zaključuje s poglavjem '.Rojstvo človekovo* prvi del. Sledi Karla Kocjančiča . Gustav Strniša se oglaša s pesmijo počastil spomin na pesnika ob stopelindvajsetletnici njegovega rojstva. Fran Albrecldova pesem t Kje je?» izpra-šuje vest naši dobi in izzveneva v zaključek, da »Duh pigmejski zdaj caruje». Dr. Ante Debeljak končuje svoj članek o hispano-ameriški književnosti, katerega je opremil s številnimi primeri španskega pesništva onkraj oceana. Vinko Košak se predstavlja s pesmico cDa bi bil sam». Književna poročila začenjajo z repliko na slovensko kritiko, kalero je napisal urednik revije Fran Albrecht. Cvelko Go-lar ocenjuje Frana Maslja-Podlimbarskega zbranih spisov prvi zvezek. Pavel Karlin kritizira Pregljeve < Z godbe zdravnika Muznika>, Mirko Pretnar refsrira o Grad-nikovem prevodu Sem Denellijeve in o Dornikovih , Mirko Pretnar priobčuje recenzijo zbirke Božidara Kova-čeviča cGrč mladenstva>. Kronika govori o \Vladyslawu Reymonlu, nosilcu letošnje Noblove nagrade in o drami, kjer poroča Fran Albrecht o ponesrečeni zasedbi stane letno 120 Din in se naroča v Ljubljani, Tiskovna zadru-ea, Prešernova ulica 54. Ljubljanska opera. Ker je gdč. Ro- zumova na božičevanju v Pragi, je gostovala gdč. Gjungjenac, članica zagrebške opere, v partiji, Marfe »Carske neveste. Žela je prav lep uspeh, bila , je po vsakem dejanju zvana pred zastor in ? III. dej. po prekrasno odpeti in dramatično odigrani ariji odlikovana s po-Isebnim aplavvzom. G. Gjungjenac ima izvrstno šolan glas, lepo frazira, živahno i igra ter :e vobče prav inteligentna mlada umetnica ne velikega, a simpatičnega organa. V Marfi se drži precej rezerri-1 rano do zadnjega dejanja, ki ga prinaša ; zato tem močneje in efektneie. Zagrebška j režija v tej operi je očividno' teatrainej-1 ša, nego ljubljanska, a naša nam je \ ; ljubša. Kv-aatet z zborom ob na tleh i ležeči Marfi je bil sinoči šepav. V osta-: lem je predstav.i zadovoljevala. Gdč. Ropasova je prva Dunjašo prav lepo | uveljavila. Doslej je bila partija vedno zelo v ozadju. Gdč. S f i 1 i g o j e v a kot Ljubaša je prav dobra do zadnjega dejanja; partija pa ji je previsoka. V celoti jo zmaguje v igri in spevu zelo simpatično. G. Banovec kot Lvkov je pevski vse hvale vreden, a v igri premrzel in tog. G. C veji č kot Grjaznoj bi bil odličen, ako bi ne pe! ves čas ff; v igri je izvrsten. Ga. Ribič lepo napreduje. Pred vsemi pa je g. Betetto iz- | boren oče. Zal. da je orkester tako šibak ' in imamo še vedno le enega čelista- »»-» Slovenski slikarji v FrancijL Grafik Božidar Jakac se je odpeljal v Pariz, kjer bo nadaljeval slikarske študije kot >tipen«list na državne stroške. Meseca februarja odide v Pariz tudi Veno Pilon, kmalu po novem letu pa zapusti Ljubljar no in se za nekaj časa poda na Francosko Tone Kralj, mlajši brat slikarja in kiparja Franceta Kralja. Slovenski pevski kvartet v Julijski Krajinu Slovenski kvartet iz Ljubljane, ki obsega pevce: Banovca (I. tenor), Pečenka (II. tenor), Završana (I b.os) in Zupana (IT. I>3s). odide takoj po no vem letu iz Ljubljane na turnej med primorske rojake v Julijsko Krajino. Duc 3. januarja nastopi s koncertom v Gorici (dvorana Trgovskega doma), dne 4. januarja v Ajdovščini, dno 5. januarja v Tolminu in dne 6. januarja v Uriji. Pevci bodo izvajali narodne in umc-ti^; pe&mi. Nova razstava v Zagreba. V CUri-bovem salonu v Zagrel.-u js razstavil* v soboto dne 27. decembra kolekcijo bvo,fch slik hrvatska slikarica. Zora pi. Prcrw dovičeva. Razstava osiano odprta do 5. januarja po novem letu. G c »t o vanje zagrebške drtmahe Šole v Varaidinu. ZagT«b*kx dramka lo!«, ki je nedavno natopila pred zjfrebtko • Takse za telefonske razgovore. Med Sušakom ld Trstom je otvorjeu telefouski promet. Taksa za triminutui razgovor je določena ua 90 zlatih santimov, od katerih pripada Italiji 70. Za pozivnice in nočne razgovore ob določenih urah se pbča polovica takse. Novinarski razgovori v času od develih zvečer do osmih zjutraj imajo 60 odst popusta. • Zgodnji ozuanjevalec spomladi Gospod Franjo Perovec iz Šoštanja n;m je poslal glogovega belina, ki je na Štefanovo priletel v kuhinjo, kjer ga je ujel mali Božo. — Učenka osnovne šole v Rogatcu, Marica Curiuova, se nas je spomnila ob zatonu starega leta z lepim šopkom svežih trobeutic, katere je nabrala po, ,n mrve JLe energični Ukaz, se predloze kralju v podp.3 se pred ^ ^ h„mbe in dom,či- pravoslavnim božičem. . . ,.,. , ...... r „ „ . , .. . ,, ... nov se je zahvalili, oa se požar ni razširil * t>t\-> Urini, rirrr.-tr.anrt mmi. 1 Kri« * Nov most čez Drino. Gradbeno ministrstvo je sklenilo, da ee dobava in montiranje novega mosta čez Drino izvrši potom licilacije. Most se zgradi pri Foči. * Jadranska razs'ava v Splitu. Preteklo soboto se je v Splitu vršil sestanek, na sicah-Fužine je preminul v nedeljo go- katerem se je razpravljalo o pripravah spod Ivan Poienel, uradnik Kranjske industrijske družbe. Težka bolezen ga je iztrgala svojcem v najlepši dobi. Njegovo truplo so položili včeraj k večnemu počitku na župno pokopališče. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno snžaljel * Jueosiovensko veierinnr ko udrute-nje. sekrija Ljubljana, ima prihodnjo soboto dne 3 januarja 1925. cb 7. uri zvečer v hotelu Štrukelj v Ljubljani mesečni sestanek. Prisotnost vseh članov je radi važne zadeve potrebna. * l rndnišfci kengres v Ljubljani. Na eni zadnjih sej glavnega odbora zveze uradniških udružeuj se je med drugim razpravljalo vprašanje uradniškega kongresa za leto 1925. Že p-ej je bilo sklenjeno, da se kongres vrši v Ljubljani meseca aprila, ker bi se udeležniki na ta način lahko spoznali s prirodno lepoto Slovenije Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo kongres vršil najbrže že meseca januarja ali februarja, ker čakajo važna uradniška vprašanja na čim prejšnjo re-»itev. * 0'r'daji ura;? za zavarovanje delavnev * Zagreba. Prošlo soboto se je vršila zadnja letošnja diret-cijska seja lega zavoda, na kateri je bil odobren proračun za p ihodnje leto. ki izk*zuje 386 K33 dinarjev več troSkov kakor lanski. Sklenilo se je. da se nameščencem primerno zvijajo plače, vendar je Ireba za la sklep Se odobrenjn ministrova za socijalno | po nhh vpJInn, gost, in član, I „„,.„.„ ukrnHenn. kupec seveda ni imel povah!tm'h organizacij seopnzarlnlnna nif). no;m, K,kor hitro ie KoWd spr„ smrtno zadel Jakoba Pog-čnrja, ki je kmalu nato umrl. Skubic je bil v pondeljek zjutraj aretiran ter izročen vojaški oblasti v nadaljnje kazensko postonnnje. • Otroci zažgali kozolec. Prošlo nedeljo je na Brezjah pri Grosupljem pogorel ve- na sosedna, s slamo krita po«'opja. Zei-»ali so baje o'roci. Skoda z-fša 50.000 Din, zavarovalnina pa le 500 Din. SILVESTROV VEČER DRUŠTVA «KmVO» se prične nn> oi oh pni 9. Člnni društva najmanj iS iet in ne vež kot 35 let. Imeli morajo najmanj šliri rrzrede osnovne šole; biti morajo telesno in duševne zdrave in v nravstvenem oziru brezhibne. Prošnji je priložiti krstni list. nravstveni list, potrdilo o šolski naobrnzbi in odobrenie od strani staršev, varu'-a, oziroma moža. Po izvršenem kurzu vstopijo učenke v praktično vežbo v bolnice radi vsposobljenja kv.-Iificirane bolničarke, nakar jim izstavi glavni odbor Rdečega križa diplome. Diplome jih upravl-čtijejo za sprejem v bolnice in zdravstvene ustanove pri prostem stanovanju in hrani in najmanj 600 Din mesečne plače. * Ril je ho.caMvo Ohridskega jezera. V to prihtrlisko nnnrednn drvinhnn prireditev, ki nheta hiti enn n"lnrilern"liih v r.ašem mestu Vstopnine ni. « u— Proslava roistne-'« dne kralP^e Ma« rite. 1'pravni od^or Oficirskega doma v L'ub'fanl p->-edi v proslavo ro!stnega dne kra,:iee Marije dne 9. ianiMfia sve« č»n koncert v veliki dvorani hitela -LTn'on». Začetek oh 20 10 zvečer. Ob'e« ka 7n gosmde č-na. — Na koncert vabi unruvni odbor Oficirskega d^ma vse gg. ofleirie v re^c-vi, ostavki in pokoiu x rodbln»mi. Nnmtrhstit vstopnice se bo« lo 17-fa'e im^novnnim r>f'cir:em brezplflč« iantiT-ia, vsa'-:okrnt v čakalnici hotela od 14. do 15. ure «t Tnion». u— Pektorit PubHansVe univerze ono« zarja štipendiste, s'ušatelie liubl;nnske un;ve"ze. di se izp'a*u:e;o {t'nendi:e z-» me^ec oktober in november na u";ve-zi v kvesturi. If. n-iestr., soba št. 1?0, da« nes, dne 31. decemb-a od 12. do 1. U"e. Gospoda, ki v tem C**-n ne bi moi'i pri« ti po denar, lahko dvinne'0 š->ncndre Po novem letu r.a istem kri iu in ob istem času. Sezn-mi s'u?!»te"ev. ki jim ie mini« strstvo p-os ve te dovo'i'o blngode' in!e in pomie. oziro*"!' sumo pirinč. le izvešen na deski v av'i. Vsi oni. ki *e p;mn!o re« verzov v redu, nai iih urede. ker hi se tem jezeru love tri vrele postrvi. Vsaka i "m der«* s'cer ne mM«' '*n'sč-eč« ni ulici ustavi;en in n*efiran. Koba'd te zelo nevaren tat in ie bit radi hododel« stva tatvine že devetkrat kaznovan. u— Napredno obrtniško društvo v Lju« Miani vabi svo'e člane na »Silvestrov ve« če-». ki ga bo priredi'o dmštvo »Kazina« ol> 8. uri zvečer v vc'iki dvorani Kazine. Napredni ob^niki, udeležite se ga v čim večierp ?tevi'u! u— Sokolsko dniSfvo v Mostah priredi kakor o^tfaino tudi danes «Si'vestrov ve« fcr» v telov^nici na Se'u. Začetek ob 7. uri zvečer. R >zen te'ovadnih točk. ki iih izvaiaio dn'šti'eni č'ani je na spo-edu več zabnvr.:h točk, po'nih zdravega hu« moria. Vstopn!na 3 Din. Preskrbljeno ie. da bo prehod iz starega v novo leto nai« priietneiši. Vthimo Vas, da se udc'cžite prireditve v kar naivečiem številu. — u— Koncert v kavarni «iFvropa» se vrši dir"', v s-ct" i. Svira godba Dravske di« vizlisVe ob'isti. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. 3628 u— GostUničfirji in društva! Pred pri« reditvaml »e obrači'te na trgovino Iv. B o n a č oseHno ali pa zahtevajte speci« je'ni cenik. Opozarjamo tudi na današnji og'as. 3629 u— Sokol I. ponovno vabi svoje član« stvo in pri:ate'je na Silvestrov večer, ki ki bo soaeioval pri plesu. Vabljene s.o na« čelnice in sotrudnicc, k: so sodelovali pri prejšnjih planinskih plesih, ki pa naj bla« govolijo pritegniti šc tud: druge nam naklonjene podpornicc. Sestar.ck se vrši v petek dne 2. januarja ob po! 6. uri zve« čer v društvenih prostorih Siover.skcti pknins.kega društva v hiši'Jadranske ban« kc, Selerb-jr:'ov2 ulica 7, II. levo. u— Mestna blagajna radi žrebar«* ljubljanskih srečk za stranke ne posluje Z, 3. in 5. januarja 1925. 362Ž u— Danes zvečer poselimo vsi, ki ccr nimo delavnost in požrtvovalnost pevske družine »Ljubljanskega Zvona« njegovo Silvestrovo noč, ki se vrši v vseh 2gor» njih prostorih Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer, blagajna odprta pol ure prej. Konec zabave drugo leto. 3623 u— Županstvo občine Vič naznanja javnosti, da se prične s L januarjem 1925. izvajati naredba vel. župana ljub« Ijanske oblasti z dne 23. 10. 1924.. štev. 24.952, s katero se ic odredila ustanovitev samostojne vasi Rožna dolina in prenu« meracija hišnih številk na Glincah in v Rožni dolini. 3625 u— Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno za suknie in plašče radi pozne sezone po op.-onmo zni» žanih cenah pri A. Potokar, Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufaktura po priznano naj« nižjih cenah. 3619 ■t mahbora a— Načelnik dr šenoa v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu dr. Senoa, in se ie med drugim podrobno informiral o delovanju in stanju mariborskega gledališča, ki je baš sedaj zopet v težki gmotni krizi. G. načelnik je obljubil, da bo storil vse potrebno, da dobi mariNtsko gledališče nar knadno subvenciio pod rizikom naknadne odobritve s strani narodne skupščine. Dr. šenoa si je ojledal tudi grafifino razstavo kbibo vOrohar«. a-— Društvo policijskih nameščencev priredi v prid vdovam in sirotam društvenih članov dne 3. januarja v Hfitzovi dvorani pod pre.tektoratom g. polieijske-ganadsvetnika Kerševana, plesni venček s sodelovanjem vojaške godb? in pevske-?a nadnvetnika Kerševana. plesni ven^ek čer. — Odbor. 3616 a— Marihorski drobiž. V Ljudski univerzi predava v ponedeljek. 5. t. m. g. Aleksander Koprive o prohlem;h današnje vzgoje. — Včera' je policija aretirala dve mladenki iz Lipnice v Avstriji, ki sta ustavili na cesti neko sedemletno deklico in ji iztrgali iz ušesa uhan z diia-mantom. — Silvestrov večer, ki ca priredi odsek za zgradbo Sokolskega doma, se vrši v vseh cornjih prostorih Narodnega doma. Pričete!; ob 20 Iz prijaznosti sodelujejo tudi člani gledališča z izbranim sporedom. Med posameznimi točkami svira popo;n orkes'er »Drave«. Zv— Kredit za creanizacljo mariborske oblastne uprave. Včeraj je bil nakazan mariborskemu velikemu županu že do- rad. Ko so se rešile se nekatere druge v'nec v Radečah so se na potu splašili aor>ro propaganuo za zauruzmsrvo, am« ujne zadeve, je bila seja zaklitičena. = konji. Sraj ie pade! z voza in se tako Pak tudi za medsebojno ljubezen in po« • Velika jugoslovenska tal>a>a r pragi. poškodoval glavi, da je moral iskati moč ter družabnost. Uspeh takih priredi« eškoslovaško-jugoslovenska li>a priredi zdravniške pomoči. | tev. pa tudi glasila zadruge, ki izhaja me« • Ogromen mest med Reogra;?om in Poljšak Ko "je z vžignlno vrvico sprožil Pančevom. — Ena največjih tehničnih možnar. je prišel z glavo preblizu možnar-zgradb v Evropi bo brezdvomno mnst ia. fako dn mu je naboj preklal lobanjo, med Beogradom in Pančevom. Načrt je '^'ibnil ie kmalu nato na licu mesta, bil nedavno dovršen. Most, ki bo vezal * Tragifna si r' moža ln iene. Iz Nov-našo prestolnico z Banatom, bo največji ske jioročajo: Posestnik Stipo Turkovič je svoje vrste v Evropi ne samo glede dol-1 naložil te dni voz enoja ter Sel v hiev po -______, ......... i konje, da jih zupreže in odpelje gnoj na | polje. Pri napreganiu pa ga je konj s ko-publiko z Gaiovičevo dramo »Mati« v re- pitom »ako silno udaril v trebu\ da mu žiji Jože Ivakiča e gostovala v soboto je razmesaril ves drob. Nesrečni mož je zvečer v Varaždinu z ^stim komad»m. ! osta! na mestu mrtev. Zanimivo je, da je V nedeljo pa je imel tam vokalno pro- pred dvema letoma konj tudi njegovo že-dukeijo tenorist Marij Šimenc, kateiega no udvri! tako močno « kopitom, da je je spremljal na klavirju prof. Albin Dra- i par dr.i pozneje umrla, goner. Na programu so biie pesmi in j ♦ Umor iz maščevalnosti. Ko so se v operne arije. j nedeljo ponoči vrnčn'i kmečki fantje A'oj- Capkova drama R. U. R. v Splitu, zij Bricelj. Jakob lllebš in Jakob PogaČar Dne 23. decembra je imela splitska drnina iz gostilne na Fnžinah v Hruširo, jih je novo premi.ero. Igrala se je znana Cap- pri Brbnlkovem kozolcu čakal vojak Leo-kova bizarna in originalna drama »R. pold SI ubic, ki je pred prazniki prišel U. R.«. katera .ie bila pred par leti na na kratek dopust. Ker je bil Skubic že Več odru tudi v Ljubljani. Delo je režiral let v sovraštvu z Jakobom Blebšem, je upravitelj splitskega gledališča, pisatelj smatral trenutek ugoden za obračun. Ustrelil je dvakat na fante in pri tem pena ,ju > janske oblasti z dne 6. deccm« bra se imajo v ljubljanskem mestnem okrožju v statistične svrhe popisati s sta« njem 1. januarja 1925. konji, osli, mezgi, mule, goveda, prašiči, ovce, koze perutni« na (kokoši, race, gosi, purani) ter čebel« se vrši v dvorani Mestnega doma. Na voj;enj kredit v -.'neskti 300.000 Din za sporedu so godb«, petje, prizori, nagovor, | or-ranizaero oblastne uprave, ki bo priti egerija, p'cs. Dvorana ie delno prenov« i kmalu izvrševali po»!e s po!n:m Ijena, razsvetljava pomnožena. Za obisk !;,r,aratom. S 1. januarjem prične red-sc priporoča odbor. — Zdravo! 3618 I n0 IirPdovanie prosvetnega oddelka. Tudi u_ Mestna Orjuna Št. Peter s Vodmat priredi Silvestrov večer v gosti'ni pri g. Praščku v Bohoričevi u ici 9. Drumatski odsek nastopi z enodejanko c-Ljubosum« nost» in z burko «V ječi». Kazen tega na« stopi pevsko društvo «Sava». Po konča« netn sporedu ples in zabava. Vstopnina 5 Din za osebo. Pričetck ob 19. uri. Na obilno ude cžbo vabi odbor. 3612 u— Društvo «Soča» priredi danes ob oddelek za socijalno skrbstvo že funkcijo ni ni, le vložni zapisniki se vfwii'o zs-časno »e v L;uWjani. Ker ie upati, da ho tudi mariborska občina ugodno re'ila težnje oblasti glede najema K:ffmanno-ve hi^e. biodo do fpliniaria gotovo odstranjene tudi težkoče glede uradnih prostorov. fi Cel*a e— Pobiranje V)činr.kih davščin v me= 20. uri Si vest rov večer v gostilni pri «Lcvu» z bogatim sporedom, polnim ža» j stu Celje podaijšeno. Veliki župan mari« bave in smeha. Vstopnina 10 Din. 3598 : borske oblasti je sporazumno z delegaci« u— Društvo «Sočas. Ker se vrši v so« j jo ministrstva Lnanc v Ljubliani z odio« boto dne 3. januarja 1925. v salonu rc« j kom z dne 25. decembra st. 964,7 na pod« stavracije pri »Levu* vesclica S. K. Svo« j lagi sklepa občinskega sveti celjskega v boda, odpade predavanje. Prihodnje pre« i seji dne 22. decembra dovolil provizori6> davanie se vrši v soboto dne 10. januar« t no pobiranje naklad, davščin, taks in ob« ja 1925. 3624 : činskih dokiad v dosedanji izmeri še za u— Potujoči ruski umetniki. V restav« j mesec januar in februar 1925., dokler sc raciji »Tratnik« na cesti sv. Petra se mu« i ne sprejme detiniiivni proračun za leto di že dal) časa ruska umetniška družba j 1925. Kakor znano, vsied poznega konsti« pod vodstvom odličnega opernega pevca ' tuirania občinskeca odbora in potrditve pod vodstvom odličnega opernega pev tenorista Acksandra Dobrohotova. Pro« gram je vseskozi zanimiv in bogat. Vod« ni panji. Popisovanje na ljubljanskem j ja družbe g. Dobrohotov preseneča večer Carju do mitnice na Ižanski cesti in pa v okrožju Sp. Siškc, sc bo vršilo v času od 2. do vštetega 10. januarja od hiše do hiše. V mestu bivajoči lastniki navedenih živali se pa poživljajo, da jih prig'asc v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg 27, J., soba št. 12) med običajnimi uradnimi urami in sicer najkasneje do za večerom obiskovalce restavracije s svojim nežnim in lepim glasom, kakor tudi z neizč.pnim repertoarjem opernih arij, romanc itd. Kot vredna partncrica mu stoji ob strani soproga, gospa Kare« nina, ki zadivlja ohčinstvo s svojim ob« sežnim fino šolanim glasom in lepim mu« zika'r.im predavan :em. Udejstvuje se tu« vštetega 10. januarja. Proti vsem onim, , di v ba'ctu. Mali Aleksander je nad vse Bartnlovič. . Novo delo Rlharda Straussa. Skladatelj Rihard Strauss. ki je imel zadnje čase velike konflikte z dunajsko državno opero, s katere se umaknil v Draž-dane, se bavi z novo opero, za katero je vzel snov iz Goethejevega >Faus'a«. Delo l>o baje dovršeno spimladi I. 1925. in se bo takoj nato izdajalo. Polovico zdravja dosežete, če dnevno rabite svetovno zobuo kremo 25S0/a ffaša parola je: JVlirlm čokolada! poleg tega imate biserno belo zobovja ! OB.. OB e 0 e K B NA R O K e HCSTNI TRG 9 R KATO V 3 C ki bi ne storili svoje do žnosti in se pra« vočasno ne odzvali temu pozivu, bo mest« ni magistrat primoran uvesti kazensko postopanje v smislu obstoječih . redpi« sov. u— Zdravstveno stanje v Ljubliani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega magistrata se je proš!i teden rodilo v Ljubljani 26 otrok (17 moSkcga, 9 žen« skega spola), umrlo pa je 11 moških in 10 žensk, skupaj torej 21 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko, 2 za srčno hibo, 1 za škriarico, 12 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Štiri umrle osebe so bile stare nad 70 let. Na nalezljivih bo« leznih je obolelo 12 oseb: 11 na ošpicah, 1 na škrlatici. ti— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji slesno do skJepania o novem proračunu, ki se bo predvideno obravnaval v poseb« ni občinski seji sredi januarja 1925. e— Božičnii-a na mestnih osnovnih So« lah. Podmladek Rdečega križa mestne dekliške in deške osnovne šo'e v Celju je priredil dne 22. t. n:. božičnico ter pri tej priliki obdaril 61 revnih otrok. Pod« mladek Rdečega kii.-.a obsto-a ne tenj zavodu« še V kri:ko časa pod -amostoj« nim vodstvom otrok. S prireditvijo pa je šolska m'adina žc pokazala, da raz« ume pomen tega društva, namreč, poma« ga ti avoiemu bližnjemu. Otroci so mar« ljivo zbiraii razna darila in prispevke ter s pomočjo celjskih narodnih dam na« pravili prav lepo božičnico svojim rev« neišim tovarišem. Vsa šoiska m'adina se je zbrala v te'ovadnici ter pokazala s prav izbranim programom svoio spret* nost v javnih nastopih. Najlepše pa ie bilo g'edati uboge otroke. • kakim veli« kim veseliem so spreieli bogata darila, ki so iih pripravile njihove tovariiice in tovariši. e— Za Dijaško kuhinjo v Celju prire« di kakor običajno vsako leto, tudi leto« gostilničar celjskega Narodnega doma g. Pere v soboto dne 17. januarja v gostil« niških prostorih Narodnega doma doma« čo veselico. Naj bi se drugi ozirali na to prireditevl e— Koline na Staremgredo. Danes T sredo se dobijo v gostilni na Staretngra« du sveže ln priznano je! mi skih i. Jelkov. Ker se v Rusiji izdela-morju je poškodoval vihar več sad:;, od črni knez z?r.;r.re--v zadavil zvr - ''i-v ; je največ predmetov iz gumija v Evrc-katerih so se nekatere potopile. Reševal- s strahovito nvjčjo svojih rok. j pi, je poslaništvo sprejelo Hochmar.novo no dete je bik) silno težko, ker čolni niso j -----j ponudbo, ker ni poznalo moža in mu do- nnigli do ladij. • baviio raznih jak/. -'.'i tri milijsrde kron. Seka Themsa je poplavila bregove. v.AfflenaR. 3 i*Ci raznih krajih so poplavljene cele vasi ln tudi mesta. Skoda je ogromna in gre na . milijone. Ponekod je ustavljen zaradi vi-j Pa sie ved<_«, če se jim bo iwlačalo. &arja in potem zaradi povodni! ž?!et;:i- * Kakcr «so t- » i j 1 da! odpc jati v bolnišnico. I a : icpar se je j/ieu .-.ratkim obniil co „ , , . ,, j . Mož je izjavi v bolnišnici, da s sam vzel moškost samo zato, Ja bi kaznoval svojo mlado ženo, s katero sta se sprla. Da se je nahajal v izre Inem duševnem stanju, siedi že iz tezi. da it možakar izvršil vendar zelo b^ieče ore- že res hotel kaznovat: ženo samo zato, ker sta se sprla, na izbiro drugih, boli učinkovitih sredstev, kot pa lačin, k! bo naravno zadel le njega samega, nikakor pa ne. kar radi verjamemo, njegove mla» de in življenja polne žene. lovati zlata Ski promet. Tudi nobeno letalo se ne up?.' cali. se je nemškemu profesorju Mie ■v zrak. Naravno, da tudi iz Anglije r.i •: theju \ Charlottenbnrgu posrečilo pre-odpiul te cim noben parn k preko vihar- : tvoriti živo srebro v zlato. Naj prikličt? aega Kanala na kontinent. Orkati je vr-'mo Čitateljem v spomin, kako je pro-sel nemški parnik »Bohlenluft. na ohalo fei-or dospe! do toli epohalne iznajdbe Hochmann jc prevzel blago, ga tudi prodal z lepim dobičkom. kupnina pa ni poravnal in sc sploh ni prikazal pri pro-j dajalcih. Kljub neprestanemu drezanju ai našem listu i« j»oro- j >,ilo sleparja na Izpregled. vsled česar otoka lr-:lay, pri čemer je utonilo enajst mornarjev; ie cde:i se je mogel rešiti. Oh med F< noi razlilo;je- j ja sta bili tudi z Jugimi zvoaii .ami v ote!i posadko.. Večina ladij se je vrnila'jo po ma?i svojih ki so, kakor "poslovni zvezi, ki je obstajali v tem, da vanje sled. Ugotovilo se je, da va imeli obe »dumi« v svojem stanovanju «sakm, v kati rem so se shajali goti vi petini ljudje obojega spola lz družabnih kr gov In v Marseille, kjer čakajo, da se poleže orkan. Koncem preteklega tedna je bi!o še do vsej Franciji tako gorko kot spomladi. Pri precej močnem južnem vetru se ie toplomer ponekod povzpel do 12 stopir.i nad ničlo. Po poslednjih vesteh divja hud vihrtr tudi na Črnem morju, kier je napravil veliko škodo in se je potopilo več ladij. znnno. pozitivno (iektrična. in po V.>- i sj |]iso izmcnjava]i le deklet, ampik tudi vi!u «planptov», k: so naiioinieni z ! g(;Spnde. vim rojstvom! Koristnost ecsr.a ao p^rn.-.li od nekdaj že tudi Arabci. V starih klasikih p* či» iamo. da sta svetovala uživanje česne. Hipokrat ln Arlstofan, češ da daje jakost :n čilost. Danes smo o koristih rastline z zoprnim duhom prepričani toliko bolj, ker je medicinska veda spozna'a vse nje* r,e mnogoštevl'ne prednosti. V prvi vrsti sc eporiblja česen v svrho normalizira« S3*ivno p!ekt'iko. Ti poslednji s-o v-i j Akamovicseva je izvrševala posel ele- nia pulza pri onih bo'nlklh, kojih arterije so preveč raiširjene Dalje je medicinska praks« dognala, da se ob uživanju česna očistijo in desinficirajo dihalni organi. Zato je posebno porahen za bo'nike, ki /ri^avjf raW1 tako n,nf^n električne ^aoav« ieooar&% kfl,iNna rir(.tvorj,.n!,,-a 7iata m j, hiia Nad plamenom Kiknju v Njeriju v tako mala. da pri*V umetno zlato koloniji Keniji v Afriki vlada Muri^o mnofro dra?h kakor -ar-vno zlato, in Trimu. mož. ki ima naravnost ne- <«0 ^sied tesra nretvarjania fivega - verj^tno moč. Ta moč poglavarjeva je bra v zlato. mkaVor tip iznlača. S t»m enaki nied seboj in krožijo okoli svo ' g-antne zvodnice že dve leti. Prei e bila jih jwlcr. V atomu zlata se nahaja 79 man kirka, pa je ta pose! opustila. Za po-takih planetov, v atomi! živeira srebra sredovanje znanstva ie prejemala zneske pa PO. Pretvorba atomske zp-adbe ži i p,-, 200 tisoč avstrijskih kron 'n več. l)e-vejra srebra v novo atomsko tvorbo, v | j p0 dosedanjih ug tovitvah ie prihaja- ' parfimira, ee se smemo tako izraziti člo« lo k Adamovicsevi pet ali šest deklet, j veško sapo. Tudi jetični ljudje ga f pri« starih približno 20 !et. Bile so to lepe j dom uživajo. in eiegantne mlade dame. Dve sta bili ' Kot izborno antiseptično sredstvo lah« samostojni, drug«" pa so stanovaie pr! ko priporočamo uživanje česna onim bol« starših in sorodnikih. Ni katere so bile nikom, ki trpe na akutnem a i pa na kro« P' liciii že znane, druge srednjevroči pečici. Kileljčki. Iz 25 a j raz.nolajro potrebo! kaoital. da bost.t Dunajski policija misli, da bo afera du in po večerji, toda vsaj osem do de« zavzela še večji obseg. Stranke v hiši set dni nepretrgoma, če hočejo doseči niso ničesar vedile o početju v obeli uspeh. — Cc i-bruhne kaka nalezljiva »salonih.. Čudno pa jc, da tudi hišnica bcle/en, sc priporoča uživanje česna kot o vsem tem ni ničesar vedela. VlJeti je preventivno sredstvo, pač morala, kako so prlhaiall nvečer I Končno sc u;: Ako nima,mo drugega pri rok; mu damo piti slano vodo. Kako desinfielramo knjige. Knjig« in časopise, ki so »luiili bolniku v z»-1 bavo moremo včasih iz previdnosti ras-porabljajo sfotfeni in j k,,žiti- Na VMk Dačin moramo knj:ge. k! elegantni moški v hišo k Adamovicsevi zd.^bljenl surovi česnovi o upki za ee« de,J T ra> ali Piiliringerjevi, za njimi pa mlade da- licnje in desinficiranie ran (namesto jo« ma niso mogli do živega. Zver sc j« | lahko nadaljevala r.0«5:;«^ pn f >p37tli v dolinici, kjer je trgala teleta, ki ga je bila malo prej oinesia iz poglavarjeve staje. Kn^z ie streljal na leotiarda. ki se je zgrudil na tla. Dva zamorca sta hitro stekla k živali, ker uta mislila, da je že mrtva. Zver pa. ki jo je kroglja le lahko ranila na srlavi, je skočila pokonci in napadla moža. ki jima je prizadela težke rane. Murigo je priskočil na pomoč, ni oa mo?el streljati v klopčič. ki so ga tvorili ljudje in žival, vaiiaioč se po tleh. Ra! se je, da ne bi zadel svojih podanikov. sorja prodrla stvari do dna. na bo z< - j ne. Soprog Piihringerjeve je bančni urad- tovo preteklo <:;ir mesecev. Američani nik. so že zdaj nestrpni. Milijardi?a ^o^iiHJa na Dima^i Pred par dnevi je naznnnilo rusko poslaništvo na Dunaiu policij' vel!ko sleparijo. ki se :e pr:petila na njegovo šk-i-do. Trgo\inski oddelek poslaništva ie oo- uspešno tudi v slučaiu bronehitis: bolni« ku jih polagamo na prsa. Pecivo za S Ivestrovo Izdatni in okusni keksi. Napravi testo iz 70 dkg moke, 20 dkg sladkorja v pra« Doslej je prijela policija obe zvodnici in hu, 10 dkg surovega masla, četrt litra nekaj deklet. J sbdke smetane, 1 jajca, pol limonove iu« pine in 1 kavne žlice jedilne sode; testo Nef?^"čarno maščevanje pusti prib!ižno triCetrtur« počivati. Nato Preiskava v tej aferi še ni končani razvalja!, zreži na poljubne vzorce in speči svetlorumeno. (Približno 80 do 100 keksov). Škofov kruh. Mešaj pol ure 6 rumen« Kako je hotel mož kaznovati svojo mlailo ži no. Pred par dnevi se je pripeti! na Dunaju neotrčajen slučaj maščevanja moža,' jakov s 24 dkg zdrobljenega s'adkorja, stal žrtev znanega dunaiskega ver!?n:ka. k; si je odvzel moškost samo zato, da bi da naraste: po V. soma primešaj »nega iz .-•bančnika. Maksa Hochmanna, ki je za- kaznoval svojo mlado ženo. 6 be jakov, 4 dkg rozin, 4 dkg pistocij, grešil 7e vrč nečednih deianj. i Komaj trideset lit star delavec je ime! 4 dkg citronata, 4 dkg na male kosce zre« Maks Hochmann je eden naimark mt- s svojo triindvajsetletno ženo prepir. Ta- zane čoko'ade, 4 dkg orehov, 4 dka man« nejšiti zast pnkov verižništva za vojne ko zelo je bil hud nanjo, da e skleni! stra deljev in 18 dkg rnoke. Peci v jx>do'go« In črni poglavar se ni dolgo |nmi- | ln tudi po vojni, leta 1017. 'e poiv veri! hulo? Skoraj n»mo?oče se nam je ubrar niii ne|Hik|iean'h »0I7.. kadar režemo ali ••tržemo hren ali čebulo. Kaj je tem« vrrok. se bo marsikdo vprašal. Kadar režemo čebulo ali hren. uha;ajo eterična olja. ki ra7(lrs.tuje«o sluznice očesnih koto*. Ta eterična oTja »o sorodna por-čičnemu ol u in so zeio ostri strupi. Wap lenkost zadostuje, da razdriži očesno sluznico, ako pa je onrani>:em izpostav^ iV-n doljemi! vplivu teh olj, nastane celo vnere. Prav ia prav je nevarno mlade soproge seveda ni bilo blizu V j Cimetovc z>ezilce. 500 p stolčenega silnem razburjenju ;e pobrabi! britev sladkorja po! ure močno mešaj s snegom in si odrezal spolovila! Svoj posel je 6 beljakov, sokom 1 limone in 8 g cimc* j delo. prpravpati večjo množino čebulo opravi! tako natančno in precizno, da bi ta: k temu prideni 375 g na upljenih, fino ali celo hrena Ne «Mp na m nore prelit« narezanih mand!;ev. pol fino zrezane li« i solze, »e pokažejo rnaki ias(ruplienja Zdi se. da mož, ki velja kot /elo spo- monove lunine in 3 g prahu nageljnovih ; f»o celem telesu, kakor giavobol, bljuva^ uber. deiavcc, r.i popolnoma normalen.! zbic. Ko je vse dobro premešano, po« | nje. srčne napake itd. Mate Marn: Silvestrov večer 1. Fto večerji je rekla tetka: »Nocoj »Doma smo koledovali — eno uro daleč!. »Tukai se ne sme — vsakega takoj zapre', je rik!a tetka. Tine je bil že otročji. t^j večerji je reKia ».-..cuj Ivo pa je že spregledal T.hihljaoo in bomo pa katero zapeli.. In je ukazala tetko. Nič ni rekel, toda sovraži! je štirinajstletni Mani, da pomije riosodo oboje vsak dan boli. Oni dan sp je nčil — bodoča gospodinja se je morala Tetka je bila v knhimi. Pa je pn-el praktično vežliati in zaupati ji je že nekdo — on za ni vi H — 111 tetka bilo tako delo, ne da bi morala biti je hitela za Pirat vrata, kakor da bi on povsod tetka zraven, ki ie imela dru- ne smel dišati in vi leti. kdo je. Doma gega dela dosti! Šest ljudi — to ni se ni nik lo skrival! Tukaj pa tako za-lahko, posebno ko je dedec tak. ffranje. kakor da bo sooved Pa sP je . . , ., „ ... iz ie^e še boli urjl. Ali se ni=o vrata • IVdca> se ni bilo domov. Pn mizi ko . Mvnn rionavl;a, ior(.|,ico! &o razen tetKe ol»sedeli še Ivo, ime in ' , . ... . .... Slavko. Slavko, Manin brat, je žveči! 1 'Ivo Pnslnsa? nn vrat-h! Uči se že poslednio skorjo. Ivo in Tine - VM!a M; Je bratranca - sta tiho molčala. Ivanu *al kakor okamene!. Le poč-i je je bilo trinajst let in se je že prebil Ah ^ 7'V ^ do druge šole. Tine je imel devet let ™ nemogoče da ne b, bda. I.e ne-in je hH v tretjem razredi u. Oba sta knko čudno 'e stala med vrati - mn bila hribovca. Oče jih je da! k teti. da nnalo na mvel - m v ^'az je b.,a bosta v holiših rokah. O božiču jima ni zelo rdeča Pa zakaj je to rek'a? Alt kazalo ho.titi domov. Predaleč! In od se n, j-čil? In kjt> so vrata! Saj se me postaje pet ur f»o snegu do doma. Se ne sli«1 o veliki noči komaj žival zrna-a tako ! »In čim bol, se je zavedal, tem huje sne-ovje. Pa je oče odločil, naj fanta J T»U* knvica. Nazadnje tra rera-kar v Ljubliani ostaneta in je poslal ,H reza m 7 -nevom vrže kn.n-o v kot. nekaj drobiža več za božič in novo i »Povedat ji prem. da n: res, fcar je leto. In tetka je bi!a zadovoljna. Vsak rekla! Uči' sem se v.- čas!» dan je pravila, kako bo lepo na bo- j Tn stopil je iiroti kuhinji. 2c je bi! žični večer da bo drevo in da bodo blizu vrat. ko za«l'ši. kako «e tetka v pili čaj in igrali domino. Tine je poslu- kuhinji na ves glas smeje — Ivo je, Sal in rekel samo: L imel občutek, kakor da sliši rezgeU-1 nje In nato je začni m očki glas. Ivo se je obrnil in tiho vzel zn|iet kn LjO v roke. Učiti pa se mu ni hotelo. Po giavi mu je šlo toliko čudnih misli. Pa se še enkrat odjiro vrata in tetka pra vi: uči se. Jvo!» In pa Slavkota je sovražil, ker je bil lažnivec. On doma ni la?al. raje je vile!, da «ra je oče natreskal! Kakor dva solaSf-na sroloba sta sedela Ivo in Tine za mizo. daleč od doma. sama. Tetka je sedela oblastno za mizo: »P 'i bomo. potem bomo pa pili čaj in svinec bomo vlivali in prorokov.ili bomo! Ptrie bo kmalu doma in pa 8? neki cospod pride. Le pridni liodite in ti. Tine «e ne vsekui v rokav nocoj, ko ie Si've*frov večer'. »Še neki jro»ood pride.» je pomislil Ivo »To bo oni!. 1 In «0 peli. n. Tetka je pela naprej — kdo pa naj bi sicer! Odpeti so nekaj božičnih, nato { neka? navadnih, pa nekaj posvetnih in nazadnje so priifle na vrsto celo Itake, kier se pr>'« o lmbfej. Tetka se ■ if. smejala. Ma* a in Plavko ->'ti: da bo tetka njega in Tim-ta zapodila spat. in da bo-ta morala iti tu li Mana in Slavko. In jietja bo konec in Silve ftrovga večera in prorokovanja zanje I tudi. Teea pa si ie Ivo ravno želel. Prav r.ič mi; ni bilo do te ljubljanske zabave. Pa se mu želja ni izginila Pred vrati zaro(Kitajo škornji in v sobo stopi stric. Na prvi hiti se mu je joznalo, da je malo nakressan, vendar pa je bil zelo dobre volje. Mana je prinesla očetu večerjo tetka pa je intonirala — ne da bi mnžn odgovorila na »Dober večer!, ali ria zapodila mladež »pat — ono »Za turškim sričem. in potem pa ono. ki se ravno tako poje in jo .je sama zložila: »Radi, radi, radi smo se imeli, imeli. .. . in se konča z »nikdar več., ki se je *d»la Ivu vedno najbolj neumna in lažnjiva. Onega gospoda le ni hotelo biri. Tetki «e je guhaJo čelo in začela je * čajem. Pa je moral biti čaj strašno ču den. Ivo je le s težavo nil vročo, brez-okusno vodo — tetka In utrle pa sta se kar stresla pri vsakem požirku.: »Uh . . . preveč močan je!» i In že je tetka začela peti, še stric , je pomagal — in Ivo se ni upiral. Ca- , knl je onega gospoda: morda pa le; pride. «In če gospoda ne bo,» je rekla tet- ka, ki je imeia te zelo svetle oči, »bomo pa -ami imWi zabavo.. »In ti pa ne glej tako pobožno, »veta m -r k ovca kini-čka!» se Sc obregne nad Ivom. ki se mu je čaj le in le upiral. Ivo bi kmalu ne bil \>.Ar 1 tega, zlasti ne »merkovce kmečke. — pa se mu je zdelo, da nekdo prihaja, in : rado\edno*t je premagala jezo. j »Imaš še jeniša?. vpra&i [»tihem , f»tric tetko. In tetka je točila: sebi in uj-mu. »Aha — slivovki tukaj pravijo jerui — čisto po cigansko!, pomisli Ivo. V tem se pred vrati začujejo »tojrinje in nekdo potrka. Ivu se zaiskre oči in da se ne bi izdal, se z vsem premaguva-j njem [ oglobi v čaj. Tetka skoči pokun-jci in liiti proti vratom in jih na stežaj od| re. »Le naprej, gospod Skeri. Ie naprej ...» in je gostolela še več besedi, pa se jih ji je nekaj že zatikalo ob jfru5. Ivo je videl človeka, toliko starega ko njegov oč;. v čui obleki, ia nič več.. Mislil 81 je: »Ali bo tudi ta pil jeruš in pel?» Tn »o peli. In je gosjod ŠkerI pil 8aj in jeruš in tudi pel je. On ie tnal pa še hujše ;il gospod Skerl k avoj suknji b izvlekel iz žepa veliko steklenico, ouiček —■ Bijaniek — je kai oiivel. vo Taksa na reklame V. Taksa na časniške oglase. (Konec.) Taksi na časniške oglase (inserate) ca vezani vsi oglasi v: 1.) Časnikih (dnevnikih, tednikih). ^ n \ n..::.j;An:i> ^acnnicll, fnnlmpspn so vinah pa, §e preden se prižno prodajati ali razpošiljati Takso izračuna in predpiše vedno davi- nameravajo krediti, ki ee vsako leto v znatni meri dado za prehrano Dalmacije, uporabiti za zgradno pristanišč, mor- ni urad, zato morajo lastniki časnikov in' skih kopališč in hotelov. Istotako se na- 2.) Perijodičnih časopisih (polmesecm-kih. mesečnikih, četrtletnikih itd.). 3.) Koledarjih (stenskih, skladnih ali knjižnih). 4 ) Bazarjih in katalogih. 5.) Knjigah in 6.) v vsem, kar je tu naštetim tiskovinam podobno. Za oglase se pa ne smatrajo le pravi oglasi, t. j. oglasi, ki imajo značaj reklame, temveč tudi naznanila o porokah, zarokah it i, potem oglasi v katalogih, če se ne navaja predmet ali knjiga samo z označbo cene, nego se opisuje in poudarja dobra stran dotičnega predmeta ali dotič-ne knjige, dalje v katerih se priporočajo kinopredstave, veselice itd. Taksi na oglase niso zavezani samo ti-lo; n , oglasi* jv a) Repertoar državnih in državno privile-j P™*'* gnanih gledališč; časopisov ter izdajatelji knjig, katalogov, koledarjev in podobnih neperijodičnib tiskovin svoje publikacije z oglasi vsako krat predložiti pristojnemu uradu. meniva izvesti potrebna propaganda za večji poset našega Primorja s strani bogatih inozemeev. Celo akcijo bo izvedlo davčnemu j ministrstvo trgovine in industrije. = Ladijski pro mit v splitskem prlsta- pi Madžarska v Češkoslovaški in nekaj tudi v Jugoslaviji ter Rumuniji. = Vagoni za izvozno trgovino. Da se ublaži pomanjkanje vagonov v izvozni trgovini je direkcija državnih železnic v Beogradu prosila upravo madžarskih državnih železnic da ji posodi večje število tovornih vagonov. Direkcija madžarskih državnih železnic je prošnji ustregla ;n odposlala partijo vagonov, ki je dospela te dni v Subotico. 30. decembra: + 1 np n v; št. 19 1 np v n -+- d np n v. Dvo na trojka št. 47 d -f I np v TT. -Vijuga, dvojna trojka št. 67 d np v n TT -j- I np n v TT. Tek ca 500 m (3 kroge drsališča). V slučaju neugodnega vremena se preloži tekma na nedeljo 11. 1. ali na kasnejši termin. SLUŽBENO IZ LNP. (Seja u. o. z dne 10. t. m.) Vzame se na znanje dopis »Stelerm. Fussball-Verbanda., Graz. z dne 28. novembra 1024 Načelno se sprejmeta pred-tančnih Ukem I.iuhl.iana : Graz dne 3. V. Kdor bi publikacije z oglasi pravočasno i nL«ču v 1. 1924. Tekom leta 1024. do ne predložil davčnemu uradu radi odmere I vključno 1. decembra je dop'ovi!o in od- takse ali bi takse pravočasno ne plačal,; plovilo iz splitske luke 4396 domačih ge blago in v oklepajih zaKijucKi). v r e o- v (jradcu. se kaznuje s trikratnim zneskom odpada-! parnikov in jadrnic ter 814 inozemskih. : n 0 t e. 7 w]st posojilo 65 do 0, Celjska j Vzame se na znanje dopis S. K. Ilirija LJUBLJANA. (Prve številke denar, dni- ,9,5 v LjuWjanij dne 12. VIL 1925. pa ge blago in v oklepajih zaključki). Vred joče takse. Poleg tega bi moral plačati še redno takso in takso za obsodbo (od 30 dinarjev navzgor). _ Pošiljatve v Švico in pre';o Švice. I posojilnica 210 do 218, Ljubljanska kre- z d|le jj decembra, v katerem sporoča Železniške po šil jat ve. ki so namenjene | ditna 224 do 0, Merkantilna 124 do 130. SVOj ^^ 0dtv>r (predsednik g. J. Goreč, v Švico in dalje, se začasno ne morejo j strojne 130 do 138. Trbovlje 0 do 425, tajnjk ( g jeraia pr). spre;emati na prevoz z direktnimi to- | Vevče 120 do 0, Split 1390 do 1410. za-Taksi na časniške oglase so po odločbi • vornimi listi do namembne nego samo i dolžuice Krr.njske deželne 0 do 90. — meralne direkcije z dne 25. marca 1924., do obmejne avstrijsko-švicarske postaje Blago: zaključek je bil: brusni les po uzancab Ljubljanske borze, franko nakla generalne direkcije št. 11.836 zavezani tudi tako zvani reklamni koleda-ii, ki jih izdajajo in razpošiljajo banke, tiskarne, veletrgovine, vinotržci obmejne avstrijskn-i To postajo mora odpošiljatelj naznačiti tudi v tovornem listu; n:egova stvar je. da se pobriga za to. da posrednik na ia tako dalje. Od takih koledarjev mora- j tej postaji pošil.iatee reši in z novim to-jo zato oni. ki jih izdajo, še preden prič- vornim listom izroči v nndaijro odpremo nejo z razpošiljanjem, predložiti po en iz-i po železnici. Za nas prideta v tem po-pristojnemu davčnemu uradu s — j gledu v poštev obmejni postaji IJuc.hs in prošnjo, da se odm-e-ri tak-JSt. Manrarethen. po točki 3 tar. p°st- 8. taksne tarife b) obvestila upravništva časnika o naro«- j »nksri) ' * I Davčni urad bo odmeril takso po veli- e) kri ike (recenzije), če ne stopajo iz na (ne od veli ' \ „ J , ,, lroladoni cniiKiftal r »nPSU 11 Art RI kroga književnega poročila (kratkoma-i lo: če niso naročene in plačane); ž) odgovori uredništev o čisto uredniških poslih; d) oglasi v časniških beležkah, ki se iz humanitarnih razlogov tiskajo Ir^plač-no (beležke o priredihah Rdečega križa itd ). Taksa na oglase znaša: ft) za drobne oglase do 20 kvadartnfh cen- osti lroipdirja samega) v znesku ed 50 para do 5 Din. Za vse n?enkrat izdane znašala taksa lorej največ 5 Din, žito pa ti koledarji niso raTezari taksi ni'i za nestalne ni'i za stalne reklame, pa naj 6e rarobešajo koderkoli io kakorkoli. Tr~na noro "i1 a Dunajska borza za kmetijske protlnfcfe timetrov (5 krat 4 cm) površine 50 par; (20. t. m ). Temeljna tendenca ostaja nadalje čvrs'a, promet pa se je držal vendarle splošno b) za oglase preko 20 do 50 kvadratnih centimetrov površine 1 Din; _ Fnzi'a bank v Veliki Kiklndl. Tt- trovačka in kred;lna banka. d. d. v Veliki Kikirdi je sklenila, da se fuzionira s tamošnjo Centralno atedionico. d. d. — Izposojfrl avstrllskl vagoni. Naše I prometno ministrstvo si i« izposodilo od koledarje bojAvstriie 250 vagonov. Od teh je dirigirano 200 v Prod. a 50 d:rekci:i 7a 28l z dne 29. novembra podeljeni i ha a i no i ri i 1 i-! °Zl-ih Lmelah- Le 28 "veS govske in obrtniške zbornice v Ljubliani e) za oglase preko 50 do 100 kvadratnih ; ie hilo nekoliko živahnejše povpraševa-, * . poc . m nn vnn . . centimetrov površine 3 Din; nje. Tendenca v moki je bila tudi prijaz- 6) za oglase preko 100 kvadratnih centi- nejša. Notirajo za kg vključno blagovno-metrov površine 5 Din. Taksa se plača za vsako razglasitev po- j interesen tem na vpogled. — Dobave. Direkcija državnega rud sebe. t j. tolikokrat, kolikorkrat se oglas priobči Če prinaša časnik o?las v vsaki številki, se pobere taksa tolikokrat, kolikor številk dotičnega časnika je izšlo. Za nej-a. nuiirnjo za kr vk.juco u.«*uv„„- , y j ■ do ,0. ;an,laria prometni davek v, aK: pšenica: domača ^ dobave 30 kubičnih .............................. ...... r T \o-ometrov jelovih ali smrekovih desk. glede do 137: industrijski: E'sploataciia 75 5800, jugosloveniska 5350 do *!»>; ^ ]0(W) fc žeWa v ,i(.ah. eJede 77.5. Is,"s 65 do 67. Slavonija 67 75 M .-v "p** f- 7. m M -v/1 Ja .4 i -vil • li\Ant nn • /t m o ™ ' _ 5100 do vi: domr.ča 4550 do 4650; ječmen: dima-ii 5000 do 5600; »uršMra: 2i?ah je tendenca nespremenjeno slaba. Čeprav se dinar na zunanjih borzr-h drži na eni in isti višini, vendar pri nas tečaji deviz dnevno padajo. in sicer radi izobilja blaga. Narodna banka jc kupovala danes Ne\v-York ček. Proir.el je bil srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo. New-York in London. Notirale so devize: Dunaj 0.091 do 0.093, Italija, izplačilo 273 do 270. fek 272.5 do 275 5, London izp'ačilo 307 65 do 31065. New-York ček 64.275 do 63.275. Pariz 350 do 355. Praga 196 65 do 199 65. Slockholm 1892.5 do 1907 5, absolutorij. Na dopis S. K. Ilirije glede nesoglasja obremenitve se odgovori pismenim potem. Tajnik I. še nekaj tekem zadnjih dni Grad-janski je 28. t. n- :gral v Leipzigu proti tamošnji Spielverelnigung. ki io je premagal s 4 : 0. Bil je v veliki premoči proti svojemu nasprotnku. kar se vidi tudi Iz rezultata. Mantlcr je zabil tri gole, Pasinck enega. — 6. ianuaria >cra Gradjanski revanžno tekmo pruti Wa-ekru v Minakovem. Program njegove turneje se ie nikuliko izpremeniL 1. ja- nuarja igra v Frankfurtu, 4 jan.iarja v Švica 1265 do 1275: ra!n'e: aK 0.091 do: Wiesbadnu. 7. januarja se odpelje na- 0.093. mK 0 do 0 09; efekti: bančni: Tr go 29 do 30. Eskomptna 113 5 do 115, Hipo 60 do 61, Juto 104 do 105. Ljubljanska 223 do 2?5. Praštediona 890 do 900. Slavenska 100 do 120. Sroska 136 do do oglase v knjigah se pobere taksa samo 3800, runiunski 8625 do 3725, češki 3675 i;c!fa(.j:e. pne jo jflT1,,nrja 1925 pri rav nnlrt»of n ia no tflHonclrom oMojinnm ' rl077^» nfianSnRA ca»a< nticl ri !ol-n r>r»I_ ' '- .. . J_ . . enkrat Če je na tedenskem skladnem koledarju natisnjen oglas na vsakem tedenskem listu, se pobere taksa 53 krat, ker ima tak koledar 53 tedenskih lis'ov. Za letne stenske koledarje se plača taksa 6amo enkrat. V koliko izvodih se je časnik, časopis, koledar ali knjiga natisnilo, pri odmeri takse ne pride v poštev. Časnik z naV do za 500 aK. a poskočile bikom za 1000 do do 3775; srisnjeno seno: avstrijsko, pol-sl-dko 1350 do 1400, sladko 1450 do 1500; otr bi: 2325 do 2S75 aK. Dnrajsik živinski sejem (29. t. m.). Dogon 2129 komadov; od tega iz Jugoslavije 210 Promet precej mrtev, dasi dogon ni bil obilen. Napram proš'emu tednu sn cene običajnemu blagu padle Vf, v Sarajevu elede dohave va- zaj v Zagreb. — Barcelona: F C. Barcelona : Kamraterna (Ooteborg) 3 : 0. Pariz: 01ympique ; Old Boys (Basel) 2 : 2. Mladinska drsalna tekma. Kot prva drsalna tekma letošnje zimske sezone se ie vrnila na božični dan na športnem drsališču S. K. Ilirije mladinska tekma za drsače do starosti 17 let. Vkljub nekoliko — Vršiie se bodo na sled ne oferta'ne j posoiilo 0 do 65. agrrrne 23.5 do 25, Voj- ] ranemu terminu so imeli udeleženci za- na Skola 125 do 1255. BEOGRAD. Tendenca v devizah dalje dobave 1.000 k? vijakov za spojnice ter . G8. Strojne 135 do 1411, Trbovlje 410 do glede dobave 2.000 kg železne pločevine. . 415, Vevče 120 do 122; d-žavni: 7 odst. nateljstvu držnvn;h žele7nie v Siibotici j slede dobave senčnikov, cilindrov itd. ra ' nestanovitna. Blaga v izobilju. Promet 200 izvodov plača od inserata ravno toliko, kolikor plača pd enakega inserata časnik z naklado 20.000 izvodov Merodaino je le. kolikokrat se inserat postavi v list in kolikšno površino ima. Površina ogl-sa se računi po vsem prostoru, ki ga oglas zavzema in ne samo po tiskanem ali slikanem prostoru. 15)0 aK i,i si. bi živini za 1000 aK pri kilogramu. Notirali so za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 15.5 do 19 (izjemno 19.5 do 22), II. 13 do 15, III. 11 do 12 5, biki !3 do 17 (iS), krave 11 do 16, slaba živina 7 do 12. Trboveljska prcmogckopna družba. N. pr.: Če je oglas ob-ob'ien v ob'iki nne 30. t. m. se je vršil v društvenih pravokotnika, se vz-me do'ž;na in širina prostorih izredni občni zbor Trboveljske od robu ene zunanje strani obrobka do premogokopne družbe, ki je pooblastil druse zunanje strani obrobka. Če je ot'as upravni svet. da smo zvišati nominalno neobrobljen, se računi dolžma in širina i »rednost družbinih delnic od 50 Din na, tom na vpoirled. do obrobka sosednjega og'asa. če ps tudi 1 2(jO Din. dostno priložnost za vežbanie — drsališče Ilirije ima doslei 18 drsalnih dni — in so popolnoma obvladali razpisani pro-petroViske svetiljke. — Dne 15. 'annar-i ^rednii. Notirale so deviie: Ams'erdam gram Najzanimivejša točka programa ie ia 1025 pri ravnateljstvu državnih želez- j CCf;5 do 2650, Dunaj 0 0918 do 0.092. Ber- j bil tek na približno 500 m (3 kroge okoli drsališča). V razpisanih točkah umetnega drsan a so pokazali udeleženci precej enako znanje, opazilo pa se je med njimi vendar dvojico Zajec in Franko, ki sta izvajala like z večjo gotovostjo in z efekt nim zamahom. Tehnično sta izvajala predpisane like zelo lepo tudi Bleiweis in mak Okorn. Tekmovalo je 10 drsačev, prva mesta so dosecli: 1. Zaiec Franjo (mestna štev. 7), 2. Franjo Otokar (11), 3. Bleivveis Janko (18). 4. Okorn Dušan (19). 5. Virant Janez (25). Jugoslov. Zlm- Snbotici glede dobave hrastovih ' ljn 15 51 do 15 60. Budimoelta 900 do desk. železnih vijakov in žebljev. — Dne fljo Bukarešta 33 25 do 33 75. Pnlija 16. ranuarja 1025 pri ravnateljstvi! držav- j 073 5 do 274, London 308 5 do ?.n9. N>w- York 64 8 do 65, Pariz 350 do 354. Praga 196 do 196 5, Švica 1267 do 1269. gonsk;h delov ir. kovanega železa: pri . ravnateljstvu državnih želez.riic v Suho-tici glede dobave jermenov. — Dne 17. januara 1925 pri ravnate!jstvn državnih železnice v Ljubljani glede dobave od.it-I kov i? sive litine: pri ravnateljstvu drž,-i železnic v Zagrebu glede dobave raznega I usnja in nsnjatca materijala: pri ravnateljstvu državni železnic v Sarajevu glede dobave rrizneo-a materrala za harva-n:e. - Predmetni oglasi z natančnejši- ur> dopoldne_v mi podatki so v pisarni Treov«ke in obrtniške zhorr.ice v Ljubljani interesen- Sokol Sokolsko društvo v Mostah naznanja svojemu članstvu, da se vrši redni; je kloni, za prv0 tr0- občn zlKir dne 11 januarja 102o oh 10.1 SKospr.rim , v „delež- lico primerna darila. I Ja se aa uoeitz- ta ni obrob'ien, do sredine med obema j oglasoma itd. Ko se meri dolžina in širina, se računi | sklicana izredna glavna skupščina Za- — Dobave. Vršile se bodo nas'edi>je Vclitev novega predsednika Zagreb-' ofe-ta!ne licitacije: Dne 17. januara j škega z'iora. Za 14. januarja 1925. je 1925. pri ravnateljstvu državn'h železnic . v Linhl<»ni g'ede dobave 275 kuh:čnih le s celimi centimetri. Presežki do pol j giebškega ?.l>oia. ki bo izvolila novega metrov borovega mostovn^era lesa fpra-centimetra se ne računi jo,-presežki preko | predsednika, kjer je dosedanji predseeluik I or. ki se vrši v soboto dne 10. januarja 1025 ob 20. uri v društvenih prostorih. Vse članstvo se poz:vlja. da se udeleži občnega zbora, polnoštevilno. Odhor. ali izdajatelj črsnika odnosno izdrjetelj! Položaj na bt-škem hmeljskem tr- ] za signale, vodomerno steklo itd.). Pred-koledar^ ali knjige. Jnserer.tom s? torej iišču. Kakor javljajo iz Petrovca so ceno ' metni oglasi so v Trgovski in obrtniški sc plačilo takse ni tieba prav nič brigati. I taisošn ftmu hmelju nekoliko nnzadova- z!wrn:,,i v L!nbl;ani na vpotrled. Ako taksa ne bo plačana, zadene kazen ' le. Prvovrstni hmelj se plačuje po 651 — Madžarske železnice kupuie!o žeiez- riške pragove v inozemstvu. Madžarske državne železnice pot.rebujeV> za leto 1025. ve?'o množino železniških pnsrov in sn za dobavo rar.p!sale nate*ii. Prijavilo se je 80 tvrdk. a 49 od njih je dobilo naloge za debavo. Največ pragov ku- onega,,|;i je oglas priobčil in ne naročnika ; dinarjev, sre-injevrstni oa po 55 do 60 oglašanj' Pri časnikih in perijodičnih časoni«ih se plrčuje trksa desetdnevno (10.. 20. in 30. vsakega meseca), za oglnse v knjigah, ko- dustrije se izdeluje načrt za gospodar-ledarjib in podobnih neperijodičnih tisko-i sko dvignje.r.je Dalmacije. V prvi vrsti se dinarie> za kilogram. = Akcija za gospodarsko dvign'enje Palraaclie. V ministrstvu trgovine in in- Šport RAZPIS DRSALNE TEKME ZA NOVINCE. S. K. Ilirija razpisuje za praznik dne 6. januarja 1925. drsalno tikmo za novince, to je drsače. ki v preišniih sezo- ^.......... nah še niso nastopili v mednarodnih ali. 5 jn po| m, tako da se bodo mogle do-saveznlh drsalnih tekmah, in sicer ne-! sejj h trosti do 120 km na uro. Troški so nikom mladinske tekme in mlajšim drsa-čem vobče priliko za nadal no udejstvo-vanie. razpiše S. K. Ilirija prihodnje dni za termin 6. jan. ali II. jan. še eno tekmo za novince. Te tekme se bodo mr gli udeležiti vsi drsači ki doslej še niso nastopali v prvenstvenih ali saveznih drsalni', tekmah JZSS. Zagrebška Viktorija v Grčiji. Zagrebška Viktorija igra prihodnje dni v Grčiii, in siucr 4. in 5. januarja v Solunu, 7 in 8. januarja pa v Atenah. Kolesarsko dirkaliiče Gradjanskega. Gradianski namerava spomladi popolnoma preurediti kolesarsko dirkališče na svojem igrišču, ker ne zadošča več se-daniim zahtevam. Novo dirkališče bo dol go 500 in in se bo na kurvah zvišalo za tetka jw se je nedolžno branila: ! Otrokom je copata kazala vsem v^n j Pa Ivo tndi likerja ni maral. Tetka »Oh, to je pa preveč, gospod An-; in so metali vsi po trikrat. Mana in'se je pa ujezila: drej'» t Slavko še četrtič, (>a to ui bilo ve- »Nobene manire rie znal, kmet'. Alo »Saj je škerl — koliko pa ima imen.» Ijavno. ; — sjtft, spat otroci!« ei misli Tvo. »Moj oče ie Matija, piše Pa je prinesla tetka skodelice in jih; ivo ni zastol. Kdo je ta Sk -rl? Kaj 6e pa kakor jaz. toda Matija je — dru-; po vrsti poveznila po mizi. In so mo- ima tetka z njim? Zakaj je stric o l-gega imena nimn!» j rali vsi gledati ptoč. In je dala pod kr;] križ? In mu ni hotelo v glavo in »Tolp bomo r>a vendar pili!* posta- eno skodelico denar, pod drugo križ, nj hotelo, vi gospod Škerl steklenico moško na pod tretjo rožo, pod eno pa celo i glede na to, ali so člani spoitnih društev ali ne. Za zmagovalca ie določil JZSS častno darilo, v slučaju primerne udeležbe se podeli častne nagrade tudi 2. in 3. zmagovalcu. proračunieni na 500.00(1 Din. češkoslovaško nogometno prvenstvo je v pretekli jesenski sezoni dosegla Sla-, vija. Dos'.dai je skozi več let imela pr-; venstvo Sparta, ki je slovela kot nepre-j masljivo moštvo. Od leta 1918 - 1922 je Pri.ave jc nasloviti na S. K. Ilirija. Spart3 veljala kot najboljše amatersko Miklošičeva cesta 13/111, Ljubljana. Ust-; moštvo kontinenta. Letos ie moral ta mene prijave spreiema tekmovalni od- . k]uh prestati precejšnjo k,izo. Nekaj nje-bor še do pol ure pred početkom tekme Kovih najbol sih igračev je bilo knznova- niizo. »Pojdimo srečo njrih?.t!» vzklikne | [irstan. »Denar pomeni bogastvo, križ Mana. In vsi so bili za to. Najprej so lezen in smrt, roža, rdeča roža _— lju- • ia prk vlnie Ic-to f»roJ, :tev kake skrivne žel;e.» Kar obrne njegovo pozornost nase-! prepir v kuhinji Razločil je pijani stri čev glas: komur bodo orsti kazaii v s..7o, osta ne še v njihovi srečni družini! Začola je tetka. ni. ! In ie Škerl r»dkri! — rdečo rožo. «Vl:,č,iga!» in še vc?.. T"tka je vreščala in slišali <0 te i udarci. Zbudili so se tudi Tine. Slavko in Mana. Slavko in Mana sta takoj na drsališču. Pr javnin ni nikake. i nih, drug: zopet sn bili ranjeni. Sparta e Tekma se vrši na drsališču S. K. Ili- j v pretekli sezoni dosegla komaj četrto rije v Ljubljani, CeUvška cesta; priče-! mesto. Vendar se pa njeno moštvo v tek ob 8.30 uri. Ttkmuje se po pravilni-j zadnle rn^asu vidno zboljštiie in je nedav no porazilo aspirunta za prvenstvo Viktorijo Žižkov s 5 : 1. Slavija se je letos ku JZSS. S. K. Ilirija ne prevzame napram tekmovalcem, kakor določa pravilnik JZSS, nobenega jamstva za slučaj morebitne p škudbc ali škode. Razpisane so sledeče vaje (glej tekmovalni pravilnik!): Loki v osmici: št. 2 d + 1 np n; zelo dobro držala m je po svojih rezultatih tudi zasluž:la prvo mesto. Ima eno točko več kot Viktorija 2ižkov, ki je na drugem mestu. Stricu se je prikazal križ. Otroci so ;planila v kuhinjo, hotel je tudi Tine. j št. 3 d + 1 nz v. - Polž (spirala): št. 5 ............• 1 ' . ' d + 1 np v. — Trojka: št. 12 d np n T »Nikamtrr! Ostani tu! Tam se te- T odkrivali denar — Ivo f« nI hotel ni-; česar dvigniti Pa so ga kar pustili. Za ?a nstavi Iva Copata ie kazala proti vratom. Pa ■ tetko 'e p°kril Škerl — in je odkrila pre.,fr ^ tepež v kuhinji je naen-je tetka rekla. sed6 na tleh. s hrbtom — prstan. Stric je bil že precej oka-!krat potihnil. ohrniena proti vratom, da se mora me- jen in je nekaj mrmral o stari copmiei tati trikrat, in je Se drnirič zalučala obutev čez glavo. Copata je kazala na odhod In trotiič prav tako . . . Neka nevolja se polasti tetke in s prisilje-aim smehom vzklikne: »Gospod Škerl, zdaj pa vi!» In tndi njemu "je copata vse trikrat kazala ven. Potim se je skobacal na tla stric. Pri stricu se je copata obrnila in je kazala noter. »O, ti pa ostane? tukaj, ti pa o*ta-ueS . . .» s« je smejala tetka. In mu oustila mota*5 trikrat lin 5° o hujših stvareh. Toda tetka, vsa V sobo je stopila tetka z lučjo. »Ali spiš. Tvo. in ri, Tine?» žareča, se ni brigala za pi,iano klado I . . lpdal;imeIa je krvave - tako je ujel Ivo njene besede - m ' « J je P ^lavUo in so Sli še svinec m,vat. i,' ® .-; ___hn* krv«. In se je tetki ulilo srce. Škerlu ključi in vsakemu nekaj. Le Ivo je rekel, dn je to, kar se je njemu ulilo, lahko jaz bec ali pa čevelj in se je tetki zelo zameril. Got-pod Škerl ga je pa celo pokaral: »Fant, ti ne veš takih stvari. Na, pij!» »Ne pij^m jerusaS «0seL aii ie to wru2? To fe likerli Mana in tudi onadva sta bila krvava .. . Bilo ga je groza. Drugi dan je vzel karto in pisal očetu en sam stavek. Skrivaj. »Oče. pridite takoj!» In očetu ni bilo predaleč. Prišel je. vzel fanta in njih cape. pa jih brez besed spravil k popolnoma tujim ljudem, kjer strici ne umirajo prezgodaj. 18 d np v n tjiMink iu izdaja,ki>nt»rrli . (»govorni ui eduit Fr. Brnint-t fisk Deluišl f !is"-n-P?.. d v Ljubimi. Yr Linbliana 30 em em Heremhra 19.'4 slSO poročilo t iiibhnti* ?Or no! norieni Krai opsznTaoia ob Zračni tlak Zraeii« tem"erat:r» Veter vJblacuo n- ld Pailatuie mm Ljuliljanm . Ljubi '»na . Ljubljana . : /.aereh . . Beograd . Dunaj . . 1'rara . . Inomost . 7. 14. il. 7. 7. 7. 7. 7. IT-H 771 4 77'i'6 771 7 76U5 7710 20 42 02 2-0 30 ao sever M sev. vrh zapail n jugzap. (llltucuo re-e 13-uo i as 110 oblx'no sneg jasnu 30 V Ljubliani barometer nižji temner. nižja bolnee vzbaia oh 7 45. zaba.a ob 16 22 Vremenska napoved za sredo: Poslabšanje, semintja padavine. Dr. R. A.: Česa nam je treba v našem slovstvu? L V zadnjih letih izza prevrata sem se je naše slovstvo začelo mnogo čvrsteje razvijati. Naš knjižni trg prinaša skoraj vsak teden kako novost. »Tiskovna za. drugas je v tem oziru zadobila vodilno vlogo. Poleg nje delujejo čvrsto založ« ništva K!einmayr & Bamberg, Nova za« ložba, Učiteljska tiskarna. Jugoslovanska knjigarna in posebno živahno Zvezna knjigarna. Slovenska Matica in Mohorje va družba pa sta žal glede kakovosti in množine nazadovali. Koristno bo, ako podamo bilanco na« šega prosvetnega dela izza prevrata, da dobimo smernice za bodoče delovanje. Z ustanovitvijo naše univerze so po« stala večja znanstvena dela na vseh po« ljih nujno potrebna, predvsem taka. ki bi našim vseučiliškim slušateljem nudila potrebno učno snov kot izpopolnitev pre« davanj. V tem pogledu nam je omeniti prof. Škerijevo »Menično pravo in prof. Kušejevo »Cerkveno pravo«, ki sta izpo« polnili občutno vrzel. Se pred prevratom sta izšli znameniti knjigi dr. Janeza Ev. Kreka «SociaIizem» in dr. Al. Ušcničnika ^Sociologija®, od katerih pa jc prva že popolnoma razprodana. Pred kratkim je izdala Zvezna knjigarna dobro knjigo dr. Ep.gliša cDcnar®, ki ho našim juristom 3. in 4. letnika dobrodošla, saj nismo imeli razen žunovega <(Narodnega go« spodarstvaa nobene znanstvene knjige na narodnogospodarskem polju. Zelo pa pogrešamo institucij rimskega prava, potem znanstvene knjige o našem civilnem, trgovskem in kazenskem pravu, dalje jugoslovanske pravne zgodovine in knjige o državnem, odnosno upravnem pravu. Zadnja bo pač še prccej časa čakala, saj so naše upravne razmere ko« maj v razvoju. Na filozofskem polju nam je do sedaj vzorno delavni univ. prof. Veber podal že šest lepih knjig, namreč: Uvod v filo« zofijo. Sistem filozofije. Problemi sodob« ne filozofije. Analitična psihologija. Znanost in vera ter Estetika; dr. L. Cer« melj pa obšimc delo »Materija in ener« giju». Na teološkem polju nam je podal uni« verzitetni prof dr. Grivcc znamenito delo »Cerkev«, ki spoponju.e dr Ku« Sejcvo »Cerkven«-- pra\o», tako da smo nj tem polju p ' : . /uaicn korak nup'Cj. Napredek mor.-.mo ugotoviti tudi v zgodovini in zem!jt-p:-;ju naše države Profesor Melik jc v kratki dobi 1921. do 1923. podal dvoje dobrih in za sedanje razmere izčrpnih knjig. »Zgodovina Sr» hov, Hrvatov in Slovencev« in »Jugo« slavija, zemljepisni, gospodarski in sta« tistični prcg'cd». Obe knjigi je založila Tiskovna zadruga. Poleg njega poučuje o Jugoslaviji in njenem postanku dr. Lcnardova kn iga »Jugoslovanski Picmont« ter dr. Karla Capudra knjiga »Naša država«, obe iz« išli v založništvu Cirilove tiskarne v Ma« riboru. Slovenske razmere obdeluje po svoje enostransko knjiga »Slovenci«, ki ie povzročila mnogo po emike. Sledulič naj omenimo še »Kratko zgodovino Slo« vencev, Hrvatov in Srhov«, ki jo je spisal profesor Matija Pire v Mariboru. Glede domačeua zemliepisja in zgo« dovine bi bili torej precej dobro za« lo/cni. Manjka pa nam občutno podob« nih spisov in knjiu o bratskih nam slo« vanskih narodih. Do sedaj je nnprav'icn začetek le s prof. Sarahonovo kniii>o »Češkoslovaška republika«. O Poljakih. Rusinih, Rusih in Bolgarih pa nimamo niti ene moderne knjige ali knjižice. Društvo ljubite.jev . .ega naroda naj bi zastavilo gledo Poljakov tu svoj plug. Tudi glede Rusije bi sc dali dobiti strokovnjaki, ki bi napisali po vzoru Melikovih knjig informativno knjigo o svojem narodu za nas Slovence. Vedno večja in nujnejša pa je za tss. ako hočemo veljati za kulturen narod, izdaja obče zgodovine. Staretova tObča zgodovina«, ki jo je izdala Mohorjeva družba > letih 1871. do 1888., je razpro« dana, pa tudi zastarela. Naša mlada ge« ncracija nima niti ene temeljite knjige o svetovni zg; do vini. Velika je ta vrzel v naši kulturi! Ko smo že pri zgodovini, naj omenimo specialno slovstvene zgodovine. Tu nam je prof. Grafenauer podal po prevratu svojo izvrstno »Kratko zgodovino slo« venskega slovstva, ki bo menda doživela žc tretjo izdajo. Svoje sovstvo vendarle že lahko spoznavamo, zato nam pa manj« ka vsaka zgodovina naše g'asbe in do nedavno nam je nedostaialo tudi zgodo« vine naše umetnosti. A misel je bila tako rekoč v zraku. Naenkrat sta izišli kar dve knjigi: dr. Steletov »Oris zgodovine umetnosti pri Slovcneih« in dr. M lova • Zgodovina umetnosti pri Sovcncih. Hrvatih in Srbih«. V »Mladiki« pa prid« no spisoie m-sor. V iktor Sfcska rPrcfl'cd slovenske slikarske umetnosti«, ki ho prva večia monografija o slovenskem slikarstvu in slovenskih slikarjih. Stvar izide tudi v ponatisu. Po'cg teca e izšel prvi zvezek »Umetnostnih spomenikov Slov: Pe» izpod peresa dr. Fr. Stclcta, ki ohdc'u;c po,;t'"ni -aj Kamnik. Iz« vrstno urejevani »Zbornik za umetnostno zgodovino« pa prinaša obilico gradiva o slovenski upodabljajoči umetnosti. Z ve« seiiem poudarjamo, da se na tem polju Slovenci prav krepko in lepo razvijamo. Naj bi se vendar našel tudi na polju slovenske glasbene zgodovine strokov« njak, ki nam bi pokazai vsaj glavne raz« vojne točke naše glasbe in podal podatke o naših glavnih glasbenih umetnostih! Da nimamo v takih razmerah niti ene svetovne slovstvene ali umetniške ali glasbene zgodovine, je prav za prav raz= umljivo, čeprav za nas ne posebno čast« no. Naše občinstvo hodi v gledališča, posluša drame in opere, vidi sem ter tja v kakem italijanskem, nemškem ali fran« coskem listu posnetke slikarskih urno« tvorov, a je brez vsakega pripomočka, navodila, brez vsake prave podlage, ki bi mu olajšala razumevanje. Slovenci smo po osvobojenju stopil: v ožje stike z zapadnima narodoma Fran« cozov in Angležev, o katerih smo prej komaj sanjali. Posebno francoščina se nam je omilila ter ho, kakor kaže, v pri« hodnji generaciji izpodnesla tla do sedaj gospodujoči nemščini, vsekakor pa po= poinoma izrinila italijanščino. Zato je pozdraviti z zadoščen iem, da je izšel Preti irjcv Francosko«s!ovcnski »lovar, t katerim smo v zvezi z Brcznikovo in Ju« vančičevo francosko slovnico položili temelj francoski naobrazbi naše mladine. Francoščina nam nipira vrata v svet od Benetk do Pariza, od Curiha do Tu« nisa in A'žirn ter nam omogoča obče« vanic z velikim svetom. Praktično inorda šc važnejša bo za nas postala anu'eščin», ki je danes, rekel bi. edini resnični svetovni jezik, saj ga go« vori čez 3P0 mili ionov ljudi na vseh celinah in morjih. Šestina našeca naroda Ca govori tam za morjem v Zcilincnih državah, v Kanadi in celo v Novi Ze« landiji! Zato ie nuino potrebno, da sc izd i po vzoru f>~inco«keCa tudi ann'eško* slovenski in slovensko« anclcški slovar. Ker smo že pri slovarjih, r.aj omenimo^ da smo v zadnjem času, kar se tičs nemiko«s!ovenskih slovarjev, precej na dobrem. Leta 1922. je izšla v založbi Mohorjeve družbe p<_ta izdaja !.«aežič» Bartlovega nemško»s':ovenskega slovarja, letos pa v založbi Kleintnavr & Bsmberg Tcminškov NTernško*s'cvenski slovar M domačo in šolsko rabo. Od siovensko»nemJkih siovarjev je šo vedno nedosežen P!cicršr.ik-Wo'fov ve« liki s!ovar. Vendar manjka za praktične potrebe srednjega, a vendar izčrpnega sVvarja. V posameznih panogah so izšla razna terminologična dcia. tako Ferjan< čičeva Kemijska -.eminologija, Petričevo Poštno izrazoslovje, Bez'aieva Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov itd. Vob?e na zc'o pog.-eSarno splošne teh* nič. " terminologi;e, ki je tembolj po» trebra, ker črpajo r.jši tehniki svoje znanje poleg slovenskih predavanj do sedaj skoro izključno iz nemških -čnih knjig. Isto vel'« za medicince. Za prav« nike r>p-avi tn d t se po'e? slovenskega na« vede še srbohrvatski izraz, in sicer res samo tisti, ki odgovarja /jridičnetnu pojmu. (O priliki morda še kaj.) KNJItiF.. leposlovne m znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih ka-pni t iin najvišjih emuh vedno «Ljudska knjižnica» v Mariboru. Narodni dom I. • t»» •» .*«»"»«* m nfniii ••»» »M«ia i nm Prinhs.ine s. is m»u >■ «•*» es, bMc tadi • u»Uli M« .pr.».nl« ncnvari. »prs»s 1» •« 1» v»ra»ael» prllot.»e <■»» aa «!)■'«■ w •«»l».l«rl|a»» 1» m«i Slike za legHiniacije Vjduluje najhitreje totofcra! Huctm H i o š e r, Ljubljana Vaiv&zorjev trg 1947 T Dobro idoča pekarna »e vzasio v najem. Pouudbe na upravo ..Jutra" pod *:Iro »Prometna 14528". 273S3 Deklica J v starosti 14—16 let. dobi posel. Lastnoročne ponutlbe pod ..Mali poael" oa up™.:. „ J utra". 27937 (iščejo) Učenka 16 let stara, z (letele. Seli vstopiti v trgovini,, najraje v mestu. Naslov pove u|u ..Jutra". 2777» Vinsko sesalko prvovrstno, s 29 m Spiralnimi < ev mi, proda U. K., cj. Vrhnika. 27827 2enski šivalr' stroj malo rabljen, se proda. — Potzve se v iraftkl naepnitl pivovarne ..lliiiun". 27721 Otroški voziček za ležnnie. dobro ohrnnjrn «e pro Poalrtln *'l dem Krtko. 2T244 Glavno zastopstvo Inozemske kemične tvornice. se odda Alojzij Ahllk, pe karua. Celja. Zavodna »1. 1. 27834 I l Pristni malitiovec IVCNO SLABOST! 1 m liletiioi, sial>OKrvuo«t, paman kaoin eiierjrne, pe-M S'i nje teiesuih moči odstrani biiro «NK(>ivR\T0» SIN«. - Ona zavitka t>0 Din — Razpošilja ga, Ce me pošlje »oesek v oaprei iv pismu) in 16 Din za pošil altie stroške, družt>&: Siulltclalt Ur cheas sene »ni tMbiiergissSe iiSithle« R. t, I, WIKX XIIIri. Wis8,ti1 e*sse d. Planino nov. malo rabi l«n. krasno Mt„>, Intnn del,, m hH «inrtt In.iiOkn iic<«ino proda — Piils.nlla dnle N. I^itu.da. Sniarino pri Liliji. 27aoS po kiinkiiri-n^ni ceni Ima v tab-gl U Rogelj. Vilmika 27*2)1 .*hihiii^iisiiipwi]oi^w^»hihmmnhlllllsmiitim)llini^ L ALOHA COMPANV I Na dobro domačo hrano 1 i £ r sredini mesta, se sprejme | vee « '"v. Naslov |.<,ve = upiava ..Jutra" 27924 I < d o fc> «2 > Magister farmacije f, sprej!!:» za lekarno v Slovo ciji Kaslov pove upr. «Jutra>. ; ^7: .. j Dve plefilk! rogavks aa stroj 6:. 12, .prejme Martin M a b k o t a, 3p. tilika-LjublJana. J.jjL;^ Trgovski pomočnik ! | Špecerijske stroke, ieli sini i be. Cenjrne ponudbe na api |„Juira" pod »Trgovski pn 1 aoCDik 1". 27561 Nova spalnica elersotoa. se ucndnn prnda Naalov pove uprava ..Jutra" 271(16 Gospodična t Trafikantinja ^raožca voditi glavto rocao-r.G zalogo in položiti kavcijo, =e sprejme takoj v večjem mestu Slovenijo. Pouudljo / znamko za odpovor ca »Jutra" pod »Trafibuutf.-a". 27900 nara 20 let, i 8 razredi Šolske Izobrazbe, ve60u uekoliko nemščine ln klavirja, vajena kuhanja ln vseh hiftulb del. ACe primerne službe prt kaki buljil družini. - Pun,;due aa upravo ..Jutra" pod iifro ..Pridna ln pofttena" 27729 Za Izdelovanje sodavice In pnkallr, se p r n d p nova nprnvn z elt-klrl/nlm mutnr Jem za pnpon lo sicer vse komplitno z eonllnim J^rme njem ln 'e se zahteva se presit rlil lo zeln aKiidno Itnli slekli-nb-e. Tena primerna. Pnlasnlla daj« Btnerlk K i-kec. Žalec. 278S7 Sobo s posebnim vbodnm. v sredini 11,tata. It/tla dve bulji' I; ' t-l ,-t d'»bn 2, II*-se-cev. — Tonudlie na upravo ..Jutra" pod ..Cista H:*.' . 271136 ; Pitani prašiči fšpeharji) prvovrntn^ kaknroml. rg ftprh Iu inupt. prodajajo po nn'nižjih «»nuh pn Prrdo-tlfu. p««l«-c mmin» klNtnlrr ▼ Ljiiblianl. Tudi ponaiue7.nl komadi za privatnike. 27727 II ?<«4a IJ Fefe- Lepa. eleganlna soba se o d d s nasprntl kavarna ..Kvr» t>a . Nasluv pt.ve >;pr. ..Jutra". 27928 Izgubil se je Miaosi Gavacri E I ima v /Ainfi Šivilje slamnikov zelo spretne. Iščejo dela. — Nastopijo labko takoj ln .-rejo tuul \ lno/.»-tnen\u. — Ponudbe na opravo „Jjfa" pod šifro „SUuiulkar^tvo". 27«15 Natakar ?n'idbe n» »n»i»\• ...luira" pod ..Dobra mmc njava". 27ttS.^ !?rem soho s separatnim vhodom, električno razi*\*«t|Javn. Cena |K>- strati»i74s rinitnn.hifii.ii'„,„mi,iiniimiimiiiin!tuiii. 1:111,1 hun,,i-:i' t, 1, p,:.tjttt^ 1 .ttttttut: mhf-™>-iirti(3 Kipar ilos-kamen) I3fe mesta. — l-:aBlcv pove uprava ...l-ttra" pod Sitro ..Izvelban K. 7". 27824 PMiM stro? Bt. 8'50cfli. dnbro ohrnnten. se pm^n v Z-itlAkl ulici st t. I. nadstr. desno. 27S78 Vse spise Iv. Cankarja Strojepisko ... . ., * Mlad mesar, pomočnik * ptrtekialni znanjem ;Unc- 1 ^ralije, srbohrvataKega ia zeli službe za takoj. — oeniSkega lezika, po mofc- Ponudbe na upravo .J.ora" aostl tudi francoskega Jezik;, pod „A. J.. Bled". 27862 v govoru ln pisavi ic ---- šoferja Šivilja Icuplm. - Kdor bi Imel kaj MpraS&cesa moSacitar r., ..i lfie dela na dom ali k moj- knJ,B «» ra/.pola«,.. nuj bia jo bM po možnosti \o& let strici. — Ponudbe na upravo "rov.,II nnznanltl naslov knjl- zaposlea t kaki veliki ino- .Jutra' pod Sltro ..IzveJhana cr' ln r,-nr> rp »Pravo ..l.itra zunsk) tovarn! ■ avtomobilov, 14552". 27S77 Pod 4ifro ..Cankarjevi spUl'_. tako, da Je zmožen vsa p-:-- ,------—________ -- i 27917 plavila voza 3uci Izvršiti — i .... rabi takoj tvrdka ..Koks",' Knjigovodja i Kiport.-Tehn. Impoftao Trg. , . .. . Preduzete. Beogrid. KatiMva ttlaaclrt. I S t e takojšnjega br. 7. Ponudbe e allko. pro- ~ p"D"d?e, f1®. pl«l aprifeval na>,,u,odhse- 3llaacisf na upr. »Jura", danjega shiibovanja z1 4ISSL 40.000 Din posojila se Ift^e proti iiopnlnl varnoatl ln najvlAJitn nbrestlui, ta d.ib.i enc^ta leta. — Pouudbe pi.d ftifto ..Sigurno uai.iteno 14537" ua upravo ..Jutra". 27873 označbo plaCe, Je noslatl n?. ' sornjl oaslov. ' 2791& Sigurno eksistenco dobita gospod ail gospodična ua 5000 Dir. Ponudbe Je poslati pod „Po6(eno delo" na S"dii mošt 5000 Din posojila za 6 mesecev, proti dobrim obresiim. ISče trgovka s dobro vpeljano trgovino. — Pnnudl.e se pri.si 11.1 ra vo ..Jutra" pod ..Posojilo 100". 27864 Naročajte in Širite Naroiaite in Širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi io članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna oaročnina Din 120'—. Naroča se ori Tiskovni zadrugi v Liublani Prešernova ulica 54. r lastni leicfnjl pridelek (sls-, . dek) na debelo ln drobro. — ♦ ftfjP^js Na drobno po 5 Ptn. pri fe&J ve^iem odjemu znat-n jKip.tst j — Sadni kis pn llin 1 50, se _ , ! dobiva v Sp. sitkl Mavrer- Perje Jeva ulica «t. 247 (za *..ln), i :D'£cSJe. gosje in ijo»J) pub 2782D j spravo ..Jutra". Zanesljive potnike ie a prvovrstnimi referencami. ki bi želeli vzeti s seboj tudi zelo Idoie b!u»:o, i š i e Pletarca, Ptuj, poštni predal 9t. 6. 27934 Varovalka te sprejme k 4i?tn&3>3 !an:- ko v trgovski biči na deželi. Prždpocoj plemenitost in oli-ia. Nastop takoj po dogovoru. — Ponudbe pod znamko ..Zanesljiva vzgoja" ca upr. „Jutra". 27860 Privatno tajnico znlado, lepe zunanjosti, re- i prezentativno, i&fe Industri- j jalec. Pocudbc s sliko na upravo „Jutra" pod „TaJ-nlca". 27S&0 ter raCJe iddsja vsatif mu>, alno pc imernib cauah tvrd-ka E. V aj d a. Cakovec. 1S83 M* Dva močna voza skoraj nova, eden s sprednjo io eden z zadnjo zavoro (žiajfoui), dva oavadua In feden z zavoro ua sprednji in zadnji strani, ss prodata. — Po ugodni ceni se prodajo | tudi novi plugi. Vpraia sa i pri trgovcu Smehu. Mestlnje j pri Šmarju, p. JelSe. 27775 1 Majhen vinograd ležeč na prosi Zanreb Zidani most. ne predaleč od železnice, kupim. — Ponudbe na naalov : Dragotin Hribar, Ljubljana. 27882 Katera Idealna bi poročila boljšega gospoda z dežele, s premožen jem. — Dopise pod ..Sreča v Novem letu" na upravo „Jutra". 27810 Znanja in zavetja Išče SSletnl mož pri samo-stojnl dami z lastnim slano-vaujeui. Pouudbe na u|>tavo ..Jutra" pod značko ..Zavetje 14483". 27767 Stružnico za železo , _ . . . ,. . 220 X 1750 mm, proda takoj ' Podruz«1!CO ali trgovino po nizki ceni Rudolf Deržaj, katerekoli stroke, bi prevze-Lluhljaca, Bethovnova ulica la trgovka. Cenjene ponudbe St. 9. 2775S pod „50.000 Diu kavcije" ra upravo ..Jutra". 27843 Pletilni stroj 8/50 cm nov, se prnda. Naslov pore uprava „Jutra". 27751 Hlapca treznega In zanesljivega, en b konjem ln z« vsa druga dela, spreline Jos. Bersimin. Poljanska cesta »t. SS. Plača in nas ton po dogovoru. 27884 . Naorodaj: 2 hrastovi pisalni mizi ame-rlkan. sistema, v najboljšem stanj-u ter ena nilzl.a za pisalni stroj. VpraSa ln oeleda ss lahko vsaki (aa t Jera-novl ulici 6. 87832 Trgovski lokal na prometni točki v Ljubljani. se iAče ca takoj. Ponudbe i pod ..Lokal 14530" na upr. ! ..Jutra". 27836 Trgovina ali lokal z Inventarjem, v ljubljanski okolici, se odda. Naslov pove Uprava ..Jutra". 27797 i Znanja želi t ilvljenskem boju tzlmtea. 35 let star. simpatičen ge-spod. z Istotako, srčno na-obratenn. lepo ln premožno damo. Cenjene dopise pod Slfro ..Tajnost 777" na upr. ..Jutra". 27907 Izobčenec ISče du»o. — Plan.a pod llfro ..Izobčenec" na upr. MJutra" 27871 | Mir Uči kij ?ft5ali I' Idir &IU i« kupiti Kdor iiči sl&Jfei iti a ifluiifa i Jutru" 11 k Zadružna hranilnica ^ registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta It. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi «J\riK.U» ST. 5OT dreda 31. XII. 1*24 ALEKSANDER. DUAAf (LA DA^E DE-/<\GN S O P.EAU) 34 „ Dobri in pravični bog! Spoznavam hišo, katero bom obdržal v spominu vse svoje življenje! To je hiša, v kateri je Chicot trpel, ako ne za tebe, pa vsaj za tvoj sivor! Chicot Te ni nikdar prosil, da bi nesreča zadela gospoda de Majenne, kraljevega brata, niti ako ne za tebe, pa vsaj za tvoj stvor! Chicot le ni nikdar prosil, da bi nesreča zadela gospoda de Majenne, kraljevega brata, niti gospoda Nikolaja Davida, orodje njegove okrutnosti. Ne, gospod, Chicot je znal čakati, da jih nesreča in pravica zader-eta sama in j gotovo, in od takrat je poteklo že šest let, med njimi eno leto vojne, a Chicot pušča, da rastejo obresti od takratnega računa, ki je še vedno odprt med Chicotom, gospodom de Mavenne in Nikolajem Davidom. Stori torej, veliki bog, da bo potrpežljivost Chicotova trajala še teto dni, da se kapital petdesetih udarccv, katere je prejel Chicot s stremenovim jermenom na ukaz krvniškega vojvode lotarinškega in njegovega pomočnika mojstra Davida, da se torei ta kapital pomnoži na dvesto in da gospod de Mayenne, kakor je tudi debel, in mojster David, kakor je tudi dolg, ne bosta imela dovolj kože in krvi, da plačata svoj dolg, marveč bosta morala proglasiti, da sta zapadla na petnajst ali dvajset odstotkov in da bosta pri osemdesetem udarcu izdihnila. V imenu očeta, sina in svetega duha, amen." „Arnen!!" ponovi kralj, ki je s svojo barko čakal in poslušal Chicotovo molitev in kateremu ni nrav nič bilo na poti, da je svetnik, proti kateremu je bila molitev naperjena, namreč vojvoda de Mayenne, kraljev stric. „A!i povej mi," ga vpraša, „čemu vse te dolge litanije, in zakaj ves ta teater tukaj na prostem in pred ljudmi, ki kar zijajo začudenja!?" „Sire," odgovori šaljivec, ..Chicot je kakor lisjak. Dolgo voha in liže kamenje, na katerem je pustil svojo kri in rane, dokler to kamenje ne zadene v glavo onega, ki je kri prelil." „Sire," se oglasi Quelus, „v svoji kozji molitvici je Chicot omenil neka jermena in pa vojvodo lotarinškega. Stavim, da je mislil na neko bastonado, katero je pred leti prejel m o kateri smo že večkrat slišali govoriti." „Le stavite, plemeniti grof, stavo boste dobili!" pravi Chicot. »Tukaj torej... ?" vpraša kralj. „Da, sire, tukaj sem imel dobro stvarco, lepega dekleta, krotka je bila kakor jagnjece, in sem hodil k njej v vas. Toda neke noči so ttdrli vojvodovi ljudje in me pred njenimi očmi kruto pretepli, tako da sem moral v spodnjicah skočiti z balkona na cesto. Pravo čudo, da se nisem pri tem ubil. Dekleta pa mi je vojvoda vzel in je od takrat nisem več videl... Kadar me usoda prinese mimo te hiše, storim tako, kakor danes. Saj se te ulice sicer izogibljem ... Ali pozabljena ona krivica ni, ta račun bova še poravnala..." „0, ubogi Chicot," dostavi Quelus, „sire, saj ga ne obsojate... Storil je, kakor stori dober kristjan!" Čim je povorka prišla pred Pariz, se je smela nekoliko svo-bodneje kretati. Jutro je bilo manj ostro, veter ni več tako bril, j solnce je kukalo izza zimskih oblakov. Ob treh popoldne so izlet- j niki prispeli do Juvissyja, odkoder se je že videl veliki novi most čez reko Orge, in velika gostilna „Pri francoskem dvoru", kjer se je veselo pekla obilna večerja in kjer je na obširnih ognjiščih prasketalo in se cvrlo na veselje vsakega nosa, katerega je lastnik prinesel tam mimo. Tudi dobri Chicotov nos je začutil nekaj tega opojnega duha. Zato se je Chicot nagnil daleč venkaj iz kraljeve ,.barke" in Chicot je slučajno pri tej priliki zagledal gručo ljudi, ki se je umaknila izpred gostilne. Vsi člani te gruče so bili ogrnjeni v debele in visoke črne zimske plašče, s katerimi so si pokrivali tudi obraze. Pri njih je stal manjši debeluhar, ki se je najbolj hitro cdmaknil, ko se ie kraljev sprevod približal. Toda tudi tega debeluharja je bistrooki Chicot takoj zapazil, čim je debeluhar stopil okrog ogla, je že Chicot planil iz „barke", vzel prvemu pažu konja in ga pognal v dir proti gostilni. Dospevši tja, se je stisnil v kot v senco in pustil, da se kraljev sprevod | oddalji v smeri proti Essonesu, kjer ie bila naročena večerja in i prenočišče. Ko je spre-od odšel in je že zadnji jahač in stražnik obrnil hrbet imenovani gostilni, je Chicot še vedno ostal skrit na preži. Ker pa dolgo ni bilo opaziti nič sumljivega, je zopet zajahal konja in ga poenal okrog hiše. na dvorišče, kjer je pogledal skozi okna in na svoje veselje zapazil, da se neznanci še vedno nahajajo tamkaj, in med njimi tudi oni plašni debeluhar, ki sc je bil popreje tako jadrno skril. Chicot je očitno želel, da ostane sr.m nepoznan, cd?el je v sosednjo sobo. se delal, kakor da ga zebe, in si dal prinesti steklenico kuhanega vina, po takratnem običaji*. Sedel je tako, da ni nikdo mogel skozi vrata, ne da bi ga bil Chicct zapazil. Sam pa je sedel v senci za kaminom, na toplo. Na drugi strani, v polni luči, ki je nanj padala iz kamina, pa je sedel debelušni neznanec. „Nisem se motil," si misli Chicot, „ko sem malo popreje prosil za maščevanje! Kakor da sem zavohal tega človeka! Pa kaj za vraga išče tukaj? In zakaj se tajno vrača iz Lotaringije v prestolnico našega Herodeža? Pilat prokleti! 2e zopet snuje kako izdajstvo! Morda mi dobri bog niti ne da onega leta potrpljenja, za katero sem popreje prosil, ampak mi ga da v roke že popreje." Chicot kmalu na svojo radost zapazi, da more s svojega prikritega mesta ne samo vse videti, ampak tudi vse prav dobro slišati. „Gospoda moja," pravi mali debeluhar svojim drugom, ,.zdi se mi, da je sedaj zrak čist in da je čas, da odrinemo. ludi na cesti ne bo nikogar več, prešli so vsi, menda že tudi zadnji jahač!" „Popolnoma varni smo. monseigncur," odgovori dri:gi glas, pri katerem Chicot vzdrhti, kajti tudi ta glas je spoznal. Prihajal je od spremljevalca, ki je izredno dolg, kakor je bil oni, nazv-n z menseigneurom, izredno nizke rasti. In kakor je bil monseigneur rdeč, tako je bil oni bled, prvi drzen, tako drugi navidez ponižnega lica. „0, mojster Niko!" se zareži Chicot pri sebi. „Tudi ti tukaj, moj sinko? Glej no. Srečo imam, ti pa ne. Presneto nespreten bi jaz moral biti, če se ločiva tudi sedaj, predno bi jaz mogel z obema izpregovoriti par besedic, ki jih bosta razumela!" Potem Chicot stiha pokliče uslužnega gostilničarja in plača, da bo prost Ta opreznost je bila zelo umestna, kajti ona sedmorica, na katero je Chicot oprezoval, je plačala svoje račune in se pričela odpravljati. Vsak je dobil od svojega lakaja svojega konja, in vsi so se zavihteli v sedla. Četica jc odjahala proti Parizu in kmalu utonila v večerni megli. „Dobro," pravi Chicot, „če gre on v Pariz, se vrnem tudi jaz tjakaj. Naj love v Fontainebleauu brez mene!" Nato zajaše konja in sledi od daleč četici, vedno toliko oddaljen, da je mogel slišati še topot njihovih konj. četica je dospela v Pariz že pod noč, pasirala mestna vrata in se ustavila pred palačo Guiss, kjer so se jim vrata odprla brez trkanja, kakor da so bili pričakovani „Dobro!" si misli Chicot. „Med njimi je torej tudi vojvoda de Gttise. Sami izbrani kraljevi nenrijatelji! Doslej je bila reč čudna, odslej je zanimiva, čakajmo!" 1 -.'.s.; Med dobrimi najboljši so: L v * » n 1 ■ za rodbino, obrt in industrro. Večletno jamstvo. Pouk v vezenju breiplaeen, Solidue cene iu ugodni plačilni pogoji. Ljubljana TAM TTAF Novo mesto Sodna ul. 7. lulli I vil Glavni tr«. ft Dva inženiera ki sta vešča t gradnji železnic in v r/.držcvanja železniških prog, išče Slavonska podrav«ka železnica. Službo se lahko na-topi takoj ter je stalna in zvezana z eventualno pravico do posoin ne. V prošnji se in njo označiti plačilni pogoji in navesti dosedanje .službovanje ter je nasloviti na ravnateljstvo zgoraj imenovane železnice v Uelišču. 7854 a Ii .elez mci «d 50 ke dalit* po povzetju, za gori navedene ccdb h<*'t nnust, imniija mlekarna 7<"K/a j Karle LaznlcVf. Dežaimc. I F K e se najbolje knoijo liožična in novuletua darila je brez dvoma znano. »s Ppi nizki ceni" IO M. ZARG! LJUBLJANA Sv. Petra cesia s( 3. 7413/a Nndi cen'enim odjemalcem veliko izhero raznega perila iu rokavic, nogavic, dalje velika i/heia tlam bkib, molkih in otroških /.im kiti potrebič u ter razuib povr-mh opic jumperjev. otroških olnekc. — &vueui; iu i leteDa pamnve/.uice ud , ild. — faJT* žniiane cene t ZAKOI NI K LJUBLJANA Dunajska cesta it. 40 Telefon ŠL 379 mestni tesarski mojster Telefon it. 37'j Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palač«, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna * Tovar«» fnrn'r'* fffl v s ro dajalko sprejme modna trgovina A* Šinkovec nas;. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Predstaviti se je osebno. 7865/a Mn Dr. Karel Skapin odvetnik v Maribora sprejme 7863/a koncipijenta. Nastop takoj ali pozneje. - Vpletke (kite), barvani« las 1 .L' Oieal Hane* K. P0DKRAJ3EK, frizer za dame in gospode, 8? Petra cesta 32. kupuje stalno v vsaki množini, in s'cer: pohauce, kure za peči, kure in purane, ter plača po najboljših, dne v n h. cenah «9 mmniik ti Čakovec (Mediimurie). Telefon 59, 3, 4. 11/a deln sJta fcužfea »i ;0~paanih0B v Ptnjo priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izbornih iialolliiii ln Ijiiiomiilli m po zelo ugodnih cenah 3038/a .-■ .-.V, ...v . .. ■>-.;■ ...v 23J;« _ >.'V - --•-■ ■*■ '*>-• l«.V iiissasill1 Pozor, peharji! Diaslsd in sladno molio (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25 »/o cenejše od konkurence nudi: 7&i3/a Tovarna diaslad In slada M. ZflLOHSR, d. z o. z., Ljubljana-Vič. firma Hermana tailz S Co., Berlin proda ali odda licenco gvojega jugoslovanskega patenta štev. 352. Postopek za spravbanje tiskarskih modelov(6ablr>n), a katerimi je omogočeno večkratno ra/.muože-vanie no originalu iu dopolutluih patentov »t. 353 hi 35">. Postopek tiskanja. — Informacije daje dr. Janko Ollp advokat v Beogradu, Kolar ceva ulica br. 7. 7824/a sa leto Globoko potrti oil žalosti naznanjamo vsem s>-rudnikom in znancem da je uaš skrbui iu preliubljeui soprog. «.z r >ma oče, tast, tturi oče, brat, svak m stric, gospod Filip Felber uradnik v p. bivie jnž. žel. ki je dne 29 decembra po velikem irplienja, previden s avetimi zakram^uti, izd lini I svojo biago dušo. Pogreb predragega K> dne 31. decembra ob 14. uri i« mrtvašnice držuvne splošne boluice nd pokopališče k .Sv Kt.ži Vsem, k: so ga poznali, prijoročaoio ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 30. decembra 1924 7844/a Globoko žalujoči ostali. T 1925. nndi samo preprodajalcem Delala tiskarno d. d. v Ljubljani Krompir kifeli^r 7044 a in vsako divjačino kupuje IVAN FEUER. Zagreli, Trg I br. II. Interurbanski telefon 23-45. BaapoiUJa pitana goske po 36 On *a kg. L. MIHUS LJUBLJANA, Mestni trg 15 izda ovatelj dežnikov. Na drobnol Na debato I Zaloga sprehajalnih palic« -tari drtnlkl •• luno«« preobletcjs i 2 *Tv »»T^i'« > *«««> '.»^V^«^ »v* (»»»»' * »V* »v »»v! V glchnlri žalosti javljamo, da je nai iskreno ljubljeni soprog, 06e, brat ia guspud Ivan Poženel uradnik Kr. lnd. dr. na Jesenloah pe dolgotrajni mučni bolezni, previden i »v. zakramenti, vdano v Oospodu zaspal. Pogreb i>la>;oprikojnika se vr5i v torek dne 30. decembra ob t/ti. uri nonol Ine i« bise žalosti na iupno pokopališče, lilag mu »pumiu! Jesenice-Fužine, dne 28. decembra 1924. Cilka Poženel. roj. Plah a t ar, soproga. — Zanko, sinček. — Frano in Alolzl]. hnra. — Mtnka Poženel, roj. Oak, Ivanka Poženel, roj. Jeraia, svakinji. He6akl ln nedaklnje. 7835/a Ol. Za priročno nporaho priredil M. Kostanjevec Cena 10 l)io s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiikoval zalrngi Ljubljana Aleksandrova cesta 12. iji 2001/a Yijaki za les ?sake vTSte in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine-in aluminija.