Leto XIII. Litija, april 1972 Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Albin Ankon, Martina Kralj, Gusti Cvetežar, Vinko Keržan, Milan Majcen in Branko Bizjak (odgovorni urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj številka 4 Uresničitev plana v I. tromesečju Podatki letošnjega leta kažejo, da so bile planske naloge postavljene na realnih osnovah. Proizvodni dosežki so celo nad planskimi predvidevanji. Posamezne proizvodne skupnosti so dosegle naslednje uspehe: Predilnica II1/71 v tonah plan 72 III/72 enojna preja (efekt.) 1.177 1.490 1.558 od tega: bomb, kard. 678 805 905 bomb. česana 85 100 90 stanična 93 75 91 sintetična 320 500 472 Proizvodnja predilnice je za 32 % večja v odnosu na lansko tromesečje. Poleg tega pa je tudi plan proizvodnje v efektivi prekoračen za 4,5 %. V posameznih mesecih smo izdelali naslednjo količino preje: III/71 III/72 Razlika I. 358 ton 475 ton + 117 ton II. 360 ton 540 ton + 180 ton III. 458 ton 544 ton 4- 86 ton 383 ton Poleg večje proizvodnje so bili doseženi znatni premiki v pogledu asortimana. To je za kolektiv izrednega pomena, ko lastna cena bombažne preje stalno narašča zaradi dražje surovine. Planske količine pri česani preji in sintetični preji niso dosežene. Pri česani preji smo izpod plana zaradi prestavljanja če-salnih strojev v prezidek. Proizvodnja sintetične preje pa je za 28 ton manjša zaradi pomanjkanja surovinskega asortimana. Kljub temu pa računamo, da bo proizvodnja v naslednjih mesecih nadoknadila izpad, če bodo zato obstojali pogoji. Poleg količin so pomembne tudi vrednosti. Če spremenimo proizvedene količine enojne preje s prodajnimi cenami v vrednost, dobimo podatek, ki pove, da se je prodajna vrednost enojne preje povečala v odnosu na isto obdobje lanskega leta za 56 %. Zanimiva je tudi primerjava vrednosti preje med obdobjema po mesecih: (Nadaljevanje na 2. strani) V:>mi halemi mbtitamo o(' /jVffZfif/tff f/p/fi llledniSki odtot Ob Prvem maju Marsikaj, kar je bilo na svojem začetku eksplozivno seme prihodnosti, klijoče iz volje in naporov, vere in obupa, muk in smrti množic, se je počasi spremenilo v navado, ki jo prav tako sproti spreminjamo, nmla-gajcuno sebi in času, da samiv&^m^^^^^^kšenje bil začetek, Mmini njegovi vzgibi in cilji. T dr- žavnih, mednarodni vada tudi Prvi mj če sta že predi letni Prvi maji na-ali, — .ji, vsako-u še opravi- v počitku, da 'ka: prav in naravno, toda: prida je bil boj smi-same sebi namen. rpten občutek ^ -ebi in im ko-anjem atneje pate-'ft^nik ,/jSi 4°bo- bčut-niedna-žen samo še oroča zgodo-ppttkes&v stavkajočih, It 101 tremi na dosmrtno ječo. Tri leta hcrf^ič^irji kblnkrksfMNiJg&irifojrffleionale proglasil ta dan J L maj, za meclMM)dn\cMavJkiJ hrt&niK' Ko,i1jo\Prvih majev se je od jedaj zvrstilo,/fc^ivih in \jeKtw)ivm, vooju in (falus Toda delavske zahteve čikaških stekajočih de\avaev, simbolično formulirane, kot sporoča kronika, v trem osmicah: osem ur dela, osem ur počitka, osem ur, posvečenih kulturi, so še zmerom neuresničene. Tudi pri nas, tudi sedanji trenutek, med praznovanjem Prvega maja 1972. Uresničitev plana... II1/71 stopnja rasti jan. 100 % M" stopnja rasti jan. 100 % I. 6,963.311 100% 11,677.481 100 % II. 8,075.344 116% 13,009.544 111 % III. 9,907.902 142 % 14,289.284 122 % 24,946.557 din 38,976.309 din Če sedaj analiziramo doseženo povečanje količinske in vrednostne proizvodnje, pridemo do zaključka, da vrednost narašča hitreje od količine (56 % : 32 %). Nastalo stanje je posledica večje proizvodnje sintetične preje in višjih prodajnih cen. Poleg količine in vrednosti je za nas pomembna ekonomičnost proizvodnje. To je še toliko bolj pomembno, ker se predvideva za tekstilno industrijo težka situacija spričo podražitve surovin, poseb- svetovnem trgu za 30 % ter zaradi devalvacije dinarja še za nadalnjih 16 %. Naše podjetje pa je v lanskem letu kupovalo bombažno vlakno po zelo ugodnih cenah, zato bomo v letošnjem letu morali plačati bombažno vlakno celo preko 50 °/o dražje. Ker ne razpolagamo s podatki, ki kažejo stroške proizvodnje se za ugotavljanje približne ekonomičnosti uporablja razlika med prodajno ceno in surovino. Ta pa je no bombažnega vlakna na naslednja: bomb. preja III/71 stan. preja sintet. preja vrednost preje 16,33 din vrednost surovine v preji 10,27 din razlika 6,06 din 16,03 din 9,78 din 6,25 din 34,27 din 22,90 din 11,37 din bomb. preja III/72 stan. preja sanit. preja vrednost preje 18,60 din vrednost surovine v preji 12,11 din razlika 6,49 din 18,16 din 11,83 din 6,33 din 39,79 din 27,45 din 12,34 din Prikazani podatki nas vodijo k naslednjemu zaključku: 1. vrednost preje je v povprečju višja za 18 %. Na višjo ceno vpliva vsekakor podražitev po 2. marcu za 18 % pri bombažni preji in za 4 % pri stanični in sintetični preji. 2. Vrednost preje je višja tudi zaradi večje proizvodnje sintetike. 3. Vrednost surovine se je povečala pri vseh izdelkih, čeprav trošimo zaloge vlaken, ki so bile v glavnem nabavljene po cenah iz leta 1971. 4. Razlika je sicer malenkostno večja od lanskega obdobja, vendar če primerjamo razliko s stroški proizvodnje lanskega leta so ti komaj pokriti pri bombažni in česani preji, medtem, ko razlika pri sintetični preji krije stroške proizvodnje v celoti ter donaša še del dobička. Sukalnica III/71 Plan 72 III/72 sukana preja 507 ton 579 ton 575 ton previta preja 396 ton 603 ton 488 ton od tega: enojna 144 ton 241 ton 229 ton sukana 252 ton 362 ton 259 ton Količinska proizvodnja sukane preje je za 13 % višja. Planska obveznost pa je realizirana skoraj v celoti, saj izpad plana za 4 tone ni omembe vreden. Plan proizvodnje previte preje ni dosežen. Izpad plana znaša celo 23 %. Kljub Produktivnost v sukalnici je za 14 % višja. Za 100 kg sukane preje smo lani porabili 14,38, letos pa 12,64 ur. Zaradi novih kapacitet je že v planu podjetja bilo predvideno povečanje števila zaposlenih na 1004 delavce. Podatki za prvo tromesečje letošnjega leta pa kažejo, da smo presegli planski proporc za 15 delavcev. Povprečno število tromečja je bilo povprečno zaposlenih 1019 delavcev. Stalno je odsotnih z dela 150 delavcev. Skupna vrednost proizvedenih izdelkov je znašala v I. tromesečju letošnjega leta 42,103.000 din. Če bomo tempo proizvodnje obdržali v taki višini tudi v naslednjih mesecih, bomo dosegli na koncu leta promet preko 17 milijard starih dinarjev. Že uvodoma je bilo omenjeno, da je zelo narasla produktivnost. Osebni dohodki so naraščali vzporedno s produktivnostjo, vendar nekoliko zaostajajo, saj kaže indeks povečanje samo za 14 %. Poprečni osebni dohodek je znašal 161.000 starih dinarjev na zaposlenega. Tudi v izvozu smo dosegli precejšen napredek. Vrednost izvoza v I. tromesečju letošnjega leta znaša 4,242.000 din, medtem ko smo v istem obdobju lanskega leta izvozili za 1,422.000 din. Večji izvoz v I. tromesečju letošnjega leta je posledica ugodnejših cen, ki jih pri tem dosegamo. Bežen pregled podatkov pove, da smo poslovno leto 1972 začeli uspešno, saj dosegamo skoraj vse s planom postavljene naloge. Vprašanje pa se postavlja, če nam bo mogoče obdržati to dinamiko tudi še v naslednjem letu, spričo obilice težav, ki so nastale v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Andrej Kralj Nesreče pri delu Iz teh predpostavk lahko zaključimo, da bo zaradi večje količinske proizvodnje sintetike ekonomičnost proizvodnje delovne skupnosti predilnice v 1. kvartalu boljša kot je bila v istem obdobju lanskega leta. Za letošnje leto predvideva plan podjetja povečanje produktivnosti za 21 %. Porast produktivnosti je velik, vendar je z ozirom na velike investicijske naložbe v zadnjih letih popolnoma utemeljen. V prvih treh mesecih je delovna skupnost predilnice zabeležila porast produktivnosti za 20 %. Iz podatka je razvidno, da je predilnica skoraj v celoti realizirala plansko nalogo. V lanskem obdobju je porabila za izdelavo 100 kg preje 17,86 ur, letos pa samo 14,91 ur. Nylon vrvica povzročila poškodbo Pri posluževanju sukalmega stroja je med vezanjem pretrga konec pretrgane nylon vrvice pretrgal sukalki haljo in jo močno rainil v nogo. Morala je iskati zdravniško pomoč. Analiza poškodbe dokazuje, da je pri povečani hitrosti vreten posvečam nevarnost za pretrg nylon vretenskih vrvic in bo zato potrebna večja kontrola in redna menjava dotrajanih vrvic. Poškodba glave Poškodovanka je v umivalnici predpredilnice pomila lonec od mleka. Ko se je vračala iz umivalnice, je v oddelku predpredilnice zadela z glavo v vodilec pramena dvojiilke za izdelovanje svitkov in, si ob konici vodilca močno ranila glavo. Pri analizi poškodbe je bilo ugotovljeno, da je dvojilka postavljena preblizu vhoda v higienske prostore. Dvojilka bo skupno s česal-nimi stroji prestavljena in upamo, da na ustreznejše mesto. Pločevinast zaboj — vzrok nesreče Pri snemanju kopsov na prstančnem stroju Edera je potiskala snemalka zaboj z nogo. Pri močnejšem sunku z nogo je zadel zaboj ob stojišče sosednjega stroja, se odbil in ranil poškodovanko v nogo. temu, da je proizvodnja v odnosu na lansko leto za 23 % višja. Večja količinska proizvodnja se je odrazila tudi na vrednosti uslug. Vrednost sukanja in previjanja je znašala v lanskem obdobju 507.562 din, letos pa 575.416 din. To je za 13 % več. Pr,i analizi poškodbe smo ugotovili, da je bil pri zaboju odstranjen zaščitni rob stranice, kar je bilo vzrok nesreče in večje rane na nogi. Predice so tudi predlagale, d,n se zamenja pločevinast zaboj s plastičnim, ki je lažji in bolj varen kot vidijo iz primerka, ki se že uporablja. F. Lesjak REBUS 100 m2 2 A Kolesarnica izginja — skladiščna hala nastaja L, - š* trmm Proizvodnja česane preje bo trenutno upadla, ker bodo stroje prestavili v prizidek (slika levo), na njihovo staro mesto v predpredilnici (desna slika) pa bo prišel flyer krušik Poslovna problematika Že v lanskem letu je bilo pogosto omenjeno, da se bodo pogoji poslovanja bistveno spremenili zaradi spreminjanja stabilizacijskih ukrepov. Analizirali smo predvideno situacijo, v kateri se bo znašlo podjetje po ukrepih Zveznega izvršnega sveta. Pri tem smo ugotovili, da bo nastopil težak položaj ravno tedaj, ko bo modernizacija v našem podjetju prišla do polnega izraza. Zato smo tudi računali, da bo to omogočilo prebroditev težav. Ukrepi Zveznega izvršnega sveta pa so dejansko najbolj prizadeli predilnice, ki so zaradi narave svoje proizvodnje vezane izključno na uvoz surovine. Na podlagi številnih intervencij ter prikazovanja podatkov, v kako težak položaj so prišle predilnice zaradi zamrznitve cen izdelkov in podražitve surovine, je Zvezni izvršni svet že 2. marca 1972 privolil v povečanje prodajnih cen preje. Povečanje cen preji pa ne krije visoke podražitve osnovne surovine. To je vplivalo na vodstvo podjetja, da se je odločilo posredovati organom določene ukrepe za preprečitev izgube podjetja. Predlagane ukrepe bodo obravnavali organi samoupravljanja v podjetju, ker je to za kolektiv velikega pomena. Poleg tega smo o nastali situaciji seznanili vse pristojne organe, še posebej pa naše odjemalce, ker kolektiv ne more, niti ni dolžan nositi sam posledic teh ukrepov. Da bi se celotni kolektiv seznanil s problematiko, ki nas tare, posredujemo material, o katerem bo delavski svet razpravljal na prihodnjem zasedanju in je bil dostavljen tudi drugim organom. Poslovna dejavnost podjetja je proizvodnja in prodaja bombažne preje in preje iz kemičnih vlaken. V razdobju od leta 1967 do 1971 je podjetje doseglo naslednji razvoj: povečanje proizvodnje: — enojne preje od 4.342 -ton na 5.150 -ton — sukane preje od 1.403 ton na 2.102 ton — previte preje od 814 ton na 1.873 -ton povečalo število zaposlenih od 860 na 978 delavcev. celotni dohodek dohodeik sred. za Sklade poslovim sklad izvoz produktivnost za Osebne -dohod. 20 % od 72,092.288 din na od 19,569.927 din na od 4,783.665 din na od 29,743.083 din na od 2,276.949 -din na 140,141.176 din 35,766.571 din 7,657.537 din 45,644.486 din 12,246.318 din od 962,78 din na 1.423,24 din Pri svojem delu je -podjetje -naletelo na številne težave, ki jih ge bolj ali manj uspešno -premagovalo. Največje težave je podjetje imelo že v preteklosti z nabavo surovin iz uvoza. Zaradi padanja vrednosti dinarja je cena surovine naraščala, medtem, ko so cene izdelkov naraščale počasneje. Cene izdelkov so pod kontrolo že od osvoboditve dalje. Izdelki iz bombažnih vlaken so prinašali vedno manj dohodka. To je tudi povzročilo, da je podjetje iskalo izhod v preusmeritvi proizvodnje v predelavo kemičnih vlaken, ker je cena te surovine bolj stabilna. Danes je proizvodnja preje iz kemičnih vlaken udeležena v skupni proizvodnji že s 40 %. Ze v letu 1971 je postala proizvodnja bombažne preje nižjih številk zaradi podražene surovine neekonomična. Lastna cena je bila višja od prodajne. Z intenzivnim delom na vseh področjih je 'kolektivu uspelo uresničiti naslednji uspeh glede na predhodno leto: 1970 1971 Celotni dohodek 107.314.827 140.141.176 porabljena sredstva 72.986.129 94.931.050 amortizacija 6.711.013 9.552.429 poveč. dohodka + 139.200 + 108.874 Dohodek 27.756.885 35.766.571 del doh. za OD 19.413.707 23.795.037 del doh. za sklade 4.250.070 7.657.537 Končana modernizacija podjetja je že proti koncu leta 1971 pripomogla k boljšemu uspehu. Učinki modernizacije pa bodo popolni šele v letošnjem letu. Na tej osnovi je podjetje za leto 1972 planiralo naslednje naloge, ki jih navajamo v primerjavi s predvidevanji SFRJ in SR Slovenije: SFR SRS Pod j. Fizični obseg proizvodnje 6—7% 7—8 % 15% Zaposlenost 2,5 % 2% 3% Produktivnost 3,5—4 % 4-5% 21 % Osebni dohodki — 18% 16% Izvoz 12—14 % 11,3 % 61% Z uresničenjem zadanih nalog bo kolektiv ustvaril: Celotni dohodek 159.328.216 din Dohodek 39.934.165 din Sredstva za sklade 6.910.000 din Ukrepi Zveznega izvršnega sveta pa so onemogočili, da bi kolektiv lahko uersničil naloge, ki si jih je zastavil pred začetkom poslovnega leta. Podrobnejša analiza stanja v podjetju po sprejetih Ukrepih kaže, da se položaj iz meseca v mesec slabša. Če ne bodo spremenjene cene bombažni preji, bo prišlo do ikri-tičnega položaja že pred pričetkom druge polovice deta, ko bo podjetje porabilo -tudi -del akumulacije za sklade, ki je bila ustvarjena v začetku leta, ko je proizvodnja porabila zaloge po starih cenah. Faktor, ki izkazuje ekonomičnost, bo zdrsnil -pod 1. Gornjo utemeljitev izkazujemo z naslednjimi podatki: a) bombažno vlakno Podjetje bo porabilo za proizvodnjo bombažne preje 4.020 ton bombažnega vlakna različnih kvalitet. Ker je proizvodnja bombaža v Jugoslaviji majhna in ga porabijo v glavnem makedonske predilnice, smo prisiljeni vso surovino uvažati iz različnih držav. Zaradi devalvacije dinarja (1 US $ o-d 15,00 -na 17,00 din) se je surovi-na občutno podražila. Poleg tega se je surovina podražila na zunanjem t-rgu za 31 %. Za dokaz navajamo ceno fco podjetje pred in po devalvaciji dinarja, upoštevajoč znižanje takse za 6 %. Poprečna številka preje je Nm 35. Poprečna mešanica vlaken za -to številko je enakovredna M 1 1/16, ki n otira -na liverpoolski borzi 85 c za 1 kg. Devizna cena vlakna M 1 1/16 (CIF) = 85 c za ikg Devizna cena vlakna v letu 1971 = 65 c za kg CIF cena vlakna se -do Fco podjetje poveča še za sledeče postavke Devizna cena 65 c 85 c 85 c Vrednost devize 1 $ = 15,00 din 17,00 din 17,00 din Dinarska cena vlakna 9,75 din 14,45 din 14,45 din Carinska dajatev 4 % 0,39 din 0,58 din 0,58 din špediter, stroš. 0,07 din/kg 0,07 din 0,07 din 0,07 din Finansiranje 2 % 0,20 din 0,29 din 0,29 din Marža uvoznika 0,125 -din/kg 0,13 din 0,13 din 0,13 din Kvalitet, kontr. 0,02 din/kg 0,02 -din 0,02 din 0,02 din Banč. mani-puil. str. 0,75 % 0,07 din 0,11 din 0,11 din Sklad, in zavar. stroški 0,02 din/mesec 0,08 din 0,08 -din 0,08 din Skupaj 0,96 din 1,28 din 1,28 din Taksa 6 % 0,58 din 0,87 din — Skupaj 1,54 din 2,15 din 1,28 din Prevoz do tovarne 0,20 -din 0,20 din 0,20 din CENA BOBAŽNEGA VLAKNA FCO PODJETJE 11,49 din 16,80 di-n 15,93 din Iz primerjave cen je razvidno, da se je vlakno podražilo za 46 %, če ne upoštevamo znižano takso za 6 %. Pri znižani taksi pa znaša podražitev 39 %. Podjetju je v letu 1971 uspelo kupiti surovino po izredno nizki ceni tako, da je znašala letna poprečna cena potrošenega bombažnega vlakna 10,58 din, zato bo podražitev bombažnega vlakna znašala celo 51 %. Cena bombažne preje se je linearno povečala za 18 %. Vendar ta podražitev ne krije povečanja stroškov. Pripominjamo, da je bila proizvodnja nižjih številk za podjetje v preteklem letu neekonomična. Z letošnjo podražitvijo pa se bo izguba še povečala. Za primer navajamo ceno preje in ceno surovine, da je vidna razlika, potrebna za kritje proizvodnih stroškov. Nm 12 24 34 40 60 Cena preje 15,60 18,25 19,55 21,00 24,40 Cena surovine 15,73 15,73 15,73 18,27 18,27 Razlika — 13 2,52 3,82 2,73 6,13 Razlika med prodajno ceno in ceno surovine nazorno kaže, da je pri Nm 12 surovina dražja od prodajne cene izdelka, pri Nm 24 dosežemo razliko 2,52 din. pri Nm 34 — 3,82 din. Gornji podatki kažejo večjo razliko pri višjih številkah, medtem, ko se razlike pri nižjih številkah zmanjšujejo. Podatki brez večjih analiz pokažejo, da je podražitev surovine tako velika, da povečanje cen za 18 % ni zadostno. Iz razlike se morajo pokriti stroški proizvodnje, vključno z embalažo. Stroški proizvodnje Nm 34 so znašali v letu 1971 5,77 din/kg preje, pri letnem poprečju OD 1.381,38 din mesečno. Vsi navedeni podatki kažejo, da se morajo povečati prodajne cene, vendar ne linearno, kot se je to delalo doslej, temveč mora biti povečanje cen pri nižjih številkah večje kot pri višjih. (Nadaljevanje na 4. strani) Iz urednikove beležnice Pred vami je četrta številka našega časopisa, še vedno iščemo nove oblike. Vsak predlog je dobrodošel, skrinjica ob vhodu v glavno proizvodno zgradbo sameva. V današnji številki smo posvetili nekoliko več prostora prvemu maju, za vse pa bo zanimiv članek o poslovni problematiki podjetja. Tudi reševalci križank bodo prišli na svoj račun. Še eno novost moramo sporočiti. Uredniški odbor je na svoji seji predlagal, Delavski svet pa potrdil, da bodo časopis dobili tudi upokojenci, ki jih ob tej priložnosti vabimo k sodelovanju. Naklado smo tako povečali od 1100 na 1500 izvodov. Urednik Planine vabijo Plamimska sekcija, ki smo jo ustanovili letošnjo pomlad, je pripravila program izletov v naše gore. 2. julija naj bi šl-i na Krvavec. Za 21. julij se bomo še domenili, 6. avgusta izlet na Triglav iin 23. avgusta izlet na Jalovec. Zasavsko planinsko pot bomo prehodili do vzpona na Triglav. Po zasavskih hribih bomo hodili večinoma ob nedeljah, le poti LISCA — BOHOR — KUMROVEC, KOPITNIK — GORE — KAL — MRZLICA — PARTIZANSKI VRH — CEM-ŠENIŠKA PLANINA, naj bi prehodili v dveh dneh in to po možnosti v soboto in nedeljo. Vse informacije boste dobili na oglasnih deskah ali pa pri Citi Semenič, Bojanu Dimcu in pa v kadrovskem oddelku pri tov. Tonetu Štrosu. POT NA TRIGLAV NAJ BI POTEKALA TAKOLE: Odhod iz Litije naj bi bil v petek 4. 8. 1972 ob 13. uri z železniške postaje v Litiji. Z avtobusom bi se iz Ljubljane napotili do doline Vrat, nato bi se še isti dan povzpeli do Aljaževega doma, kjer bi prenočili. Naslednj-i dan bi se v zgodnjih jutranjih urah povzpeli do Kredarice, in sicer po Tominškovi poti. Na Kredarici bi prespali in se naslednje jutro — to je v nedeljo, 6. 8. 1972, povzpeli na vrh očaka. S Triglava bi se po enournem počitku spustili nazaj proti dolini Sedmerih Triglavskih jezer, kjer bi se zadržali še eno noč in bi se v ponedeljek popoldan spustili do slapa Savice, od tam pa bi se z avtobusom vrnili v Ljubljano. Planinski pozdrav srečno! Poslovna problematika (Nadaljevanje s 3. strani) b) Stanično vlakno Cena staničnega vlakna se je povečala za 28,7 % in sicer zaradi devalvacije dinarja, revalvacije inozemskih valut in porasta cene cel vlakna na svetovnem tržišču za 10 %. Cena domačega staničnega vlakna se je povečala julija lani za 26 °/o, medtem, ko se cene preje niso spremenile. c) Sintetično vlakno Cena sintetičnega vlakna se je povečala za 18,7 %. Tudi ta porast je posledica devalvacije dinarja in revalvacije tuje valute. Povečanje prodajne cene za 4 % pri sintetični preji ne krije povečanih stroškov surovine. II. Uvozna problematika Poleg podražitve surovine otežkoča normalno poslovanje nerešeno vprašanje uvoznih deviznih kontingentov za uvoz sintetičnih vlaken, niti niso podani carinski kontingenti za uvoz sintetičnih vlaken zato smatramo, da je zaščita domače kemične industrije glede na kontingente in visoke carinske stopnje (18 %) prevelika. Novi ukrepi bodo močno občuteni na planiranem dohodku podjetja Znesek, za katerega je planirani dohodek: večji manjši a) učinek devalvacije dinarja in revalorizacija tujih valut pri uvozu 134.356 din b) učinek povečanja cen surov. 28,847.910 din c) učinek na račun poveč. cen 13,318.525 din d učinek na račun nižje takse 4,379.250 din e) primanjkljaj 11,015.779 din Pripominjamo, da na gornji rezultat vplivajo zaloge surovin, ki jih je imelo podjetje do konca marca po starih cenah, Če teh zalog ne bi upoštevali, bi bil primanjkljaj večji za 7,200.000 din. Nove cene preje in surovin bodo vplivale tudi na celotni dohodek in dohodek, ki bo glede na preteklo leto za 21% manjši. To pa pomeni, 'da bo podjetje ostalo brez skladov. Delitev dohodka Doseženo Plan 1971 1972 Plan na bazi novil cen Indeks 3:1 CELOTNI DOHODEK 140.141.176 159.328.216 172.781.087 123,3 Porab, sredstva 94.931.050 110.389.284 134.535.448 141,7 Amortizacija 9.552.429 10.004.767 10.004.767 104,7 Povečanje dohodka 108.874 100.000 100.000 91,8 DOHODEK 35.766.571 39.934.165 28.340.872 79,2 Pogodb, obveznosti 1.961.396 2.010.000 2.010.000 102,5 Zakonske obveznosti 1.489.340 2.349.165 2.349.165 157,7 OSTANEK DOHODKA 31.477.103 34.680.000 23.086.707 73,3 Sred. za OD delav. 23.795.037 27.730.000 27.730.000 116,5 nekriti OD — — 4.643.293 — del za krit. izgube menze 24.529 40.000 — — dohodek za sklade 7.657.537 6.910.000 — — V podanem materialu smo prikazali, kako bodo ukrepi ZIS vplivali na poslovanje podjetja. Pripominjamo pa, da dohodek ne more biti tisti element, ki bi določal prodajne cene izdelkov, ker je rezultat različnih učinkov. Izhodišče za določitev prodajnih cen so le realne kalkulacije, ter evropske cene preje. Cene za bombažno prejo, s katero se oskrbujejo tkalnice in ostali koristniki so v — Italiji 1,32 $ (22,44 din) za 1 kg Nm 34 — Avstriji 1,30 g (22,10 din) za 1 kg Nm 34 Naša cena bombažne preje povečane za 18 % pa je 19,55 dinarjev. Da bi bombažna preja bila pravilno ocenjena, predlagamo naslednje cene: Nm 12 Surovina 15,73 Stroški proizvodnje 4,80 Lastna cena 20,53 Dobiček 0,50 Prodajna cena 21,03 Sedanja cena 15,60 Povečanje v % 35 24 34 40 50 15,73 15,73 17,50 17,50 5,10 5,77 6,35 7,10 20,83 21,50 23,85 24,60 0,50 0,50 0,50 0,50 21,33 22,00 24,35 25,10 18,25 19,55 21,00 22,50 17 13 16 11 Sodelovanje na predavanjih Predavanja iz varstva pri delu za člane kolektiva so za nami. Predvideno je le še predavanje za pisarniške delavce, pomožno osebej in zaposlene v menzi. Na predavanju iz varstva pri delu je bila obravnavana splošna zakonodaja iz varstva pri delu, pravice in dolžnosti oseb na delu, dolžnosti podjetja, vodilnih oseb, mojstrov, požarna varnost itd. Velik poudarek je bil dan na varnostne ukrepe na posameznih delovnih mestih in v posameznih oddelkih. Zaposleni so na predavanjih predlagali nekatere izboljšave oz. odpravo posameznih pomanjkljivosti, zato preglejmo kaj je bilo narejeno in kaj je še potrebno za uresničitev danih predlogov: 1. Delavci iz čistilnice so ugotavljali, da ni urejen varen dostop do delovnih mest, kjer se dela opravljajo v višini. Izveden ukrep: Izdelan je bil premični varnostni oder. Delavci so tudi negodovali da je dostop do stranišč neustrezen za zaposlene osebe na čistilnih strojih. Predviden ukrep: Po prestavitvi česalnih strojev bo urejen poseben vhod v moško stranišče. 2. Predpredilnica čiščenje higienskih prostorov ni urejeno, ker so čistilke večidel v bolniškem stale-žu, ali pa jih sploh ni. Nastaja velika škoda zaradi slabo čiščenih prostorov. S problemom je seznanjeno vodstvo proizvodnega sektorja. Stiska s prostorom v pred-predilnici vpliva na nered 3. Vlagalnica Zakaj so košare s sintetično prejo težke tudi do 40 kg. V predilnici sintetike naj stresajo sintetično prejo v več košar. Ukrep: Na seminarju za zaposlene v predilnici sintetike je bil predlog obravnavan. Glede na to, da so zaloge surovin po stari ceni porabljene, je podjetje prisiljeno izločiti iz proizvodnje vse tiste bombažne izdelke, ki pov-vzročajo naj večjo izgubo — to pa so vse številke od Nm 24 navzdol. Ta ukrep bo imel težke posledice pri nekaterih tekstilnih podjetjih, ki jih oskrbujemo s temi izdelki. Tako se mora takoj ukrepati zaradi pomanjkanja košar. Ukrep obratovodstva: V podjetje bo prišel priznan strokovnjak, ki bo skupno s strokovnimi službami podjetja proučil celotni transport. Na podlagi ugotovitev in zaključkov bodo izvedeni ukrepi in naročena že preizkušena transportna sredstva. V bližnji prihodnosti se predvideva tudi uvedba transportnega traku iz predilnic v predvideno previjalnico odnosno vla-galnico. 4. Predilnice Zaposlene so želele, da se v prenovljenih umivalnicah na-meste ogledala. Ukrep: V umivalnicah so ogledala po končanem pleskanju namestili. Snemalke so predlagale, da se pokvarjeni zabojčki za snemanje kopsov hitreje izločajo iz proizvodnje, ker je zaradi njih več poškodb. Delavke v predilnici III predlagajo, da se naročijo plastični zaboji, ki so varnejši in lažji. Ukrep: V predlogu snemalk in predic smo obvestili nad-mojstra, ki je dal mojstrom nalog za popravila pokvarjenih zabojčkov. Delavke na sukalnih strojih v predilnici sintetike so predlagale da bi uredili klimatske pogoje, ker je na delovnem mestu prepih. Ukrep: Ureditev klimatskih pogojev pri sukalnih strojih proučujejo v sektorju vzdrževanja. Na tem delovnem mestu prepih ne more biti zaradi sredobežne sile, ki jo povzroča hitrost vreten, popolnoma odpravljen, zato je sprejemljiv predlog, da se namesto halj uporabljajo zaščitne obleke. 5. Sukalnica Delavke, ki delajo v prizidku sukalnice I so želele, da se uredi klima, ker je v oddelku vročina. Ukrep: Izdan je bil delovni nalog za namestitev ventilatorja, ki bo pospešil izmenjavo zraka. Delavci iz sukalnice II in sukalnice III so predlagali, da Odločitev ni bila lahka, vendar druge izbire nimamo in smo prisiljeni tako ravnati zaradi nerazumljive politike Zavoda za cene. Da ublažimo padec proizvodnje zaradi prenehanja izdelave nizkih številk preje, bomo povečali proizvodnjo tistih izdelkov, ki jih lahko izvažamo. Poleg tega dosegamo pri izvozu preje višjo ceno. se uredi izolacija v jašku dvigala, ker povzroča voda smrad v kabini dvigala in v oddelkih. Ukrep: Po zagotovilu direktorja sektorja vzdrževanja bodo jašek izolirali med prvomajskimi prazniki, ko sukalnica ne bo obratovala. 6. Skladišče — zabojarna Voznike viličarjev smo opozorili na skrajno previdno vožnjo ob mehaničnih delavnicah, ker je prehitra vožnja zelo nevarna. Transportni delavci so predlagali, da se pred zbiralnico stročnic namesti opozorilni znak in omeji hitrost na 5 km. Ukrep: Izdano je bilo pismeno navodilo za previdno vožnjo z viličarji. Vodja transporta pa je dal nalog za izdelavo opozorilne table. Delavci iz zabojarne so povedali, da je zunaj zabojarne velik prepih odkar so bile odstranjene mreže na oknih klima naprave predpredilnice. Ukrep: O pritožbi zabojar-jev je bil obveščen sektor vzdrževanja. Transportni delavci so predlagali, da se pred stročarno namesti opozorilni znak prepovedi vožnje parnih lokomotiv, ker te lahko z iskre-njem povzročajo požar. Ukrep: Sporazumno z nadzornikom železniške proge bomo namestili opozorilni znak in obvestili postajena-čelnika. 7. Služba vzdrževanja Zaposleni so opozorili na previdnejšo vožnjo voznikov viličarjev. Sprejet je bil sklep, da se dosledno upoštevajo vsi varnostni predpisi t. j. varnostni ukrepi pred čiščenjem in popravilom strojev. — obvezno ustavljanje strojev pri popravilih in obvezna uporaba zaščitnih očal, varnostnih tablic itd. Dežurni električarji so ugotovili, da so zlasti v oddelku predpredilnice vse razdelilne plošče zatrpane z zaboji in cevkami in obstoja zato večja nevarnost za požar. Otežkoče-na so tudi popravila strojev. Ukrep: O gornji pomanjkljivosti je bil obveščen direktor proizvodnega sektorja. Zaposleni so postavili še več drugih vprašanj: razširitev kolesarnice, ureditev železniškega prehoda, organizacija toplega obroka, itd. Ker ta vprašanja proučujejo posamezne komisije delavskega sveta, bodo te čim-prej obvestile člane kolektiva o zaključkih in sprejetih sklepih. Ob zaključku članka bi postavil še vprašanje: Ali so bila predavanja iz varstva pri delu dovolj koristna? Ukrepi Zveznega izvršnega sveta, ki vplivajo na zmanjšanje in preusmeritev naše proizvodnje, bodo negativno vplivali tudi na ostalo slovensko tekstilno industrijo, ker ta v glavnem predeluje bombažno prejo iz naše predilnice. F. Lesjak RAZGOVOR Z DELAVCI Prvi maj nekdaj in danes Praznik dela. Stroji se ustavijo, delavci se za trenutek oddahnejo. Odšli bomo k svojim znancem, prijateljem in sorodnikom. Mnoge bo pritegnila prebujajoča se narava. Tudi naš pogovor s štiri delavci je tokrat nekoliko drugačen. Zastavili smo jim vprašanja ob 1. maju v stari Jugoslaviji, med vojno, po vojni in danes. Del njihovega razmišljanja je ostal zapisan. LUDVIK KOLMAN je že pred vojno delal v predilnici. Danes je visokokvalificiran ključavničar v mehanični delavnici. »Prvi maj smo praznovali tudi pred vojno, vendar nam tega dne niso plačali. Že takrat smo za ta p razmik radi odhajali v hribe. Bil sem član društva Svoboda, ki je večkrat organiziralo izlete. — Ste med vojno tudi praznovali 1. maj? »Ne. Leta 1944 sem šel v partizane in so me naslednje leto meseca februarja ujeli Nemci. Odpeljali so me v Begunje, pozneje pa v Avstrijo. 1. maj leta 1945 sem dočakal doma, ker so nas iz taborišča že takrat izpustili domov. Vrnil sem se /na staro delovno mesto. V prostem času sem pomagal popravljati porušeno domačijo. To delo je pobralo ves moj Prosti čas, tudi prvomajske praznike. — Kako boste 1. maj praznovali letos? »Odšel bom k sinu v Kranj. Moji otroci gredo za ta praznik običajno na Zasavsko sveto goro ali pa na Tanče. Otroci naj uživajo, kolikor časa lahko.« PAVEL KRAFOGEL dela v Predilnici 27 let in je vodja izmene v melanžirnici. »Pred vojno sem bil progovni delavec. Prvega maja smo delali. Vedeli smo, da so drugi delavci prosti, toda nam tega niso dovolili. Na začetku vojne so nas poslali v Nemčijo. Leta 1943 sem Pršel domov ina dopust. Zvedel sem za partizane, stopil v stik z Gorki iem in tako sem se leta 1944 odločil. da se jim pridružim.« — Kaj vas je gnalo k tej odločitvi? »Pred vojno sem bil večkrat brez dela in zdelo se mi je, da je napočil trenutek, ko lahko zrušimo star družbeni red in si ustvarimo boljšo bodočnost. Zato se z dopusta nisem več vrnil na delo v Nemčijo.« — Kje ste partizanih? »Bil sem kurir, zadrževal sem se največ na Mamolju, Jančah in Temenici.« — Kako ste v partizanih praznovali 1. maj? »Nosil sem pošto, tako kot druge dneve. Po gričih so goreli kresovi, po vaseh so bili partizanski mitingi.« — In po vojni? »Nekaj mesecev sem bil pri milici, potem sem prišel v Predilnico in ji ostal zvest do danes. Po vojni smo šli enkrat v Tirno vsi iz predilnice.« — Bi šli na takšen izlet tudi letos? »Raje kot takrat, saj imam danes več možnosti. Bolje zaslužim in tudi prometne zveze so mnogo boljše. Na takšnem srečanju se pokaže enotnost kolektiva in naenkrat odpadejo vse razlike med nadrejenimi in podrejenimi.« — Kako boste letos praznovali L maj? »še ne vem. Če bo kakšna organizacija v podjetju organizirala srečanje, se ga bom udeležil. Drugače bom šel nekam v hribe. Enkrat sem bil za prvomajske praznike na Veliki Planini, bilo je čudovito.« SLAVKO ŽIBERT dela v Predilnici od leta 1945. Pred vojno je bil rudar v Trbovljah. V rudniku je delal do leta 1942, leta 1943 je odšel v partizane. »Že pred vojno so bila zborovanja političnega značaja. Za prvomajske praznike smo se zbrali v hribih nad Trbovljami. Proslave, ki smo jih organizirali sami, so bile že takrat uperjene proti režimu. Zbrani smo bili najbolj zanesljivi delavci, ker je policija stalno bdela nad našim delom. Proslave so- bile skromne in pripravljene v na i večji tajnosti. Leta 1940. je bilo nasilje policije še večje, vedeli smo, da je na pragu nova svetovna vojna. Vsa ta predvojna zborovanja so bila vedno ogrožena. Takratno delo se z današnjim ne more primerjati. — Zakaj je bilo ravno med rudarji največ naprednjakov? »Rudarji so delali v najtežjih pogojih in bili slabo plačami. Z njihovim delom so se okoriščali lastniki rudnikov. Zato je bilo med rudarji največ štrajkov in tu se je kovalo napredno mišljenje.« — Kako ste praznovali L maj v pratizanih? »Za ta praznik smo vedno organizirali kakšne akcije. Zasavski odred je zažgal železniško postajo na Savi in uničil nemški transport. Nekateri borci so z domačini po hribih kurili kresove. Po vaseh so bili mitingi, razni govori in slišale so se partizanske pesmi. Borci smo se dogovarjali za nove akcije.« — Kako so zborovanja pred vojno sprejemali vaši sodelavci, ki niso bili istega mišljenja? »Ko so videli, da so to organizirane grupe, so se največkrat odstranili.« —- Kako ste praznovali prva povojna leta? »Po vojni je bilo lepo praznovanje na Tisju, ki ga je organiziral tovarniški sindikat. Peljali smo se s kamioni in tam so nam borci II. grupe odredov pokazali in razložili položaj pred bitko. Potem smo bili še enkrat v Tirni in v Slivni. Zadnja leta je praznovanje prepuščeno posameznikom, da si ga uredijo in organizirajo po svoje.« — Bi delavci odšli na takšno srečanje tudi danes? »Dobra organizacija, kulturni program dn zabava bi jih verjetno pritegnili tudi danes. Rudarji imajo vsako leto srečanje za prvomajske praznike na Plešah nad Zagorjem. Če je vreme lepo, se tu zbere veliko ljudi.« — Ali naj bi tudi za naše delavce družbeno politične organizacije v podjetju organizirale takšno srečanje, ki bi čez nekaj let postalo tradicionalno? »Prvo leto udeležba mogoče ne bi bila najboljša. Mojstri bi po oddelkih organizirali delavce in dobro pripravljeno srečanje bi tudi letos uspelo.« BELEC IVAN se je zaposlil v Predilnici leta 1937. »Že pred vojno smo v podjetju razobesili nekaj zastavic in malo zelenja. Društvi Svoboda in Vzajemnost pa sta za svoje člane prirejah izlete.« So vsi delavci v podjetju pred vojno praznovali Prvi maj? »Tudi v podjetju je bilo več strank, ki so se potegovale za delavske zaupnike. Prvi maj so praznovali vsi, v podjetju ni nikoli prišlo do hujših sporov med strankami in tudi ne do večjih štrajkov, ker so bili delavci v primerjavi z drugimi še kar dobro plačani.« — Bili ste v Nemčiji in Avstriji, kdaj ste se odločili za partizane? »Od doma so mi pisali, bil sem na dopustu in videl, da so kolegi že odšli v gozdove. Mislil sem: »Če mi je usojeno, raje umrem doma, kot pa da me ubijejo kje na ruski fronti.« Z vlakom sem se pripeljal iz Avstrije in leta 1943 sem se pridružil svojim kolegom v boju proti okupatorju.« —- In vaši spomini na Prvi maj v partizanih? »Leta 1943 sem bil borec v Zasavskem odredu. Razdelili smo se na več skupim. Glavna skupina je zažgala železniško postajo na Savi, mene pa so poslali na Limbarsko goro. Leta 1945 sem bil v Enajsti brigadi Miloša Zidanška in za prvomajske praznike smo zavzeli nemško postojanko na Vranskem.« — Pa prva povojna leta? »Vsako leto smo kam šli. Organizacije v podjetju so organizirale srečanje celotnega kolektiva, ki sem se ga vedno udeležil. Pozneje sem hodil z družino po krajih, kjer sem bil nekoč partizan.« — Kaj pogrešate ob letošnjem L maju? »Delavci v proizvodnji velikokrat delajo tudi ob nedeljah, zato naj bi praznike preživeli v naravi. Pogrešam takšna srečanja, kjer bi se zbral celoten kolektiv. Zdi se mi, da naj bi vsaj enkrat v letu odšli »vsi fabričani« na skupni izlet.« — Alj bi se takšnega srečanja tudi sedaj še udeležila večina članov kolektiva? »Vsak zase hodimo na izlete lahko ob nedeljah med letom. En dan bi prav gotovo vsakdo žrtvoval za skupno srečanje.« Kadrovske spremembe PRIHODI V MESECU MARCU 1972 1. 3. 1972 Komotar Borut, C. Zas. bat. 21, — pripravnik 21. 3. 1972 Stolnik Branko, Ponovlče 20 — notranji transport 21. 3. 1972 Kostevc Jože, Jerebova 4 — notranji transport 23. 3. 1972 Bregar Srečko, Ravne 6, Polšnik — čistilnica 23. 3. 1972 Grošič Zuhra, Praprošče 11 — vlagalnica 3. pos. 23. 3. 1972 Hribar Ana, C. Zas. bat. 32 — sukalnica 2. pos. 23. 3. 1972 Matijevič Lucija, Šmartno 16 — Predilnica sint. 3. pos. 23. 3. 1972 Muzga Katarina, C. Zas. bat. 44 — čistilna kolona 23. 3. 1972 Raspotnik Marijana, C. Zas. bat. 32 — predilnica sint. 2. pos. 23. 3. 1972 Razoršek Marija, Potok 9, Vače — vlagalnica 1. pos. 23. 3. 1972 Tokmadžič Marija", Šmartno 16 — predilnica III./l. pos. ODHODI V MESECU MARCU 1972 2. 3. 1972 Marinčič Mira, Rozmanov trg 2, pomož. osebje — neopravič. izost. 6. 3. 1972 Smeje Niko, Grbinska 18, delavnice — upokojitev 6. 3. 1972 Karlovšek Jožica, Graška 32, pred. II/3 — neopravič. izost. 7. 3. 1972 Medvešek Danica, Trg. na St. 4, pred. III/2 — neopravič izost. 15. 3. 1972 Lozar Draga, Trg. na Stavbah 10, sukaln. 1. pos. — invalid, upokojitev 31. 3. 1972 Janež Janez, Ustje 50, predil. I A/l. pos. odpoved delavca REBUS Kako bomo letovali Ko premišljujemo, kako bi preživeli letni dopust, se nam v podjetju ponujajo tri možnosti. Največ članov kolektiva bo odšlo na morje, v Novigrad v naš Počitniški dom. Tisti, ki ne gredo na morje, se lahko odločijo za Gozd Martuljek ali pa našo kočo na Veliki Planini. Za letovanje je Delavski svet že sprejel cene in ostala določila, ki urejajo prijavljanje in red v posameznih domovih. Gozd Martuljek vas pričakuje PRIJAVE ZA NOVIGRAD Prijave članov kolektiva za Novigrad je začela tov. Marjana Remec zbirati 17. aprila in jih bo zbirala do 19. maja. Počitniški dom v No-vigradu bo odprt od 4. 6. do 10. 9. 1972. Predsezona traja od 4. 6. do 25. 6. 1972, pose-zona pa od 27. 8. do 10. 9. 1972 glavna sezona bo od 25. 6. do 27. 8. 1972. Nečlani se lahko prijavijo za letovanje v našem počitniškem domu šele po 22. 5. 1972 za glavno sezono, za pred in po sezoni pa lahko takoj od 17. 4. dalje. Člani DS so predlagali, da vsakdo lahko prijavi le svojo družino. 20 članov kolektiva ima pravico do rezervacije., ker mora delo v podjetju teči nemoteno tudi v času dopustov. Upokojenci in tisti člani kolektiva, ki nimajo šoloobveznih otrok, naj bi letovali v predsezoni in posezoni, takrat so cene najbolj ugodne im v glavni sezoni bi bilo več prostora za delavce, ki prej ne morejo na dopust. Za prvomajske praznike bo Počitniški dom odprt od 27. 4. do vključno 2. 5. 1972. Za hrano mora poskrbeti vsakdo1 sam. Prijave za prvomajske praznike zbira tov. Marjana Remec do vključno 25. aprila 1972. Hišice razporedi upravnik v Novigradu, kjer se plača celotno bivanje. Uporaba hišice na Veliki planini je možma celo leto. Člani kolektiva in svojci plačajo dnevno 5,00 din na osebo, nečlani pa 15,00 din dnevno na osebo. Otroci do 15. leta imajo 50 % popusta. Isti pogoji kot za Novigrad veljajo tudi za Gozd Martuljek. Tudi tu se začne predsezona 4. 7. in traja do 25. 6. 1972, glavna sezona traja do 27. 8. 1972, posezona je do 10. 9. 1972. Tudi cene penziona so iste kot v Novigradu. REGRES PODJETJA Regres podjetja dobijo vsi člani kolektiva in družinski člani, ki jih je član kolektiva dolžan vzdrževati. Otroci članov kolektiva, ki so zaposleni v drugih podjetjih, ne dobijo regresa. Če je eden od zakoncev zaposlen v drugem podjetju, se regres za otroke obračuna pri nas. Izjemno plača drugje zaposleni zakonski drug 32,00 din izven sezone in 40,00 din v sezoni. Regres mora uveljaviti v svojem podjetju. Regres dobijo člani kolektiva za vsak posamezni dan od 1—14 dni, a letovanje v Novigradu in Gozd Martuljku ne_ sme trajati več kot 14 dinii. V Gozd Martuljku imajo člani kolektiva enak regres kot v Novigradu in to v predsezoni, glavni sezoni in posezoni. Če bi kdo tu letoval izven tega časa, mu podjetje ne da regresa. Regres za letovanje se obračuna pri plačilu v pisarni Obrata družbene prehrane, v Novigradu morajo tudi člani kolektiva plačati polno ceno, a vendar lahko na podlagi potrdila kasneje dobijo že vplačani regres. Zato vsi vplačujte in dvigajte bloke v Litji, da ne bo prišlo do nepotrebnih nevšečnosti. Ostali pogoji letovanja Enkratna izmenjava perila stane 5,00 din, gost mora obvezno vzeti celo garnituro, če tega nima s seboj. Za otroke do 3 let, za katere mi treba vzeti bloka za hrano, se plača din 2,00 na dan kot pavšalna pristojbina za bivanje. Če bi član kolektiva prenočil samo enkrat plača 5,00 din, nečlan pa 10,00 din. Šotornina odpade, ker je šotor dovoljeno postaviti le v izjemnih primerih, postavitev dovoljuje samo upravnik. Za prevoz gostov za relacijo Šmartno — Litija — Novigrad bomo podaljšali pogodbo s SAP-om. Za cel penzion dobite blok bele barve, za polovico pa blok roza barve, točno po datumih. IZMENE LETOVANJA V Novigradu lahko letujemo 7, 10 ali 14 dni. Redne izmene bodo ob nedeljah ali pa na 10 dni. Za desetdnevno letovanje je letos na voljo nekaj več hišic in sicer: 2 veliki hišici (21,30), 4 srednje hišice (7, 6, 18, 19) n 2 mali hišici (3, 22). Za desetdnevno letovanje morajo prijavljenoi sami poskrbeti za prevoz na obe strani. Zaposleni v Novigradu imajo lahko pri sebi otroke 1 mesec, in plačujejo zanje ves mesec isto ceno kot za člane kolektiva. Plačilo oskrbe Oskrbo v počitniškem domu in prevoz morate plačati pred letovanjem in sicer za 7 dni ali 14-dnevmo ob ponedeljkih, za 10-dnevno izmeno pa 6 dni pred začetkom letovanja. Vsak torek bomo v »Informacijah« objavilo vsa prosta mesta, če kdo od prijavljenih ne bo mogel na letovanje. Disciplina gostov in odškodnina Prijavljenec, ki je prejel napotnico mora v določenem roku na letovanje. Če je napotnico že prejel in iz upravičenih razlogov ne more na letovanje, mora pristojnemu uslužbencu sporočiti to oviro. Odpoved je pravočasna, če je javljena 10 dni pred odhodom in pa tudi v krajšem času, če je odpoved tehtna (smrt, težja bolezen, službena odsotnost). V nasprotnem primeru je prijavljenec dolžan poravnati vse stroške, ki so nastali počitniškemu domu zaradi nepravočasne odpovedi. Člani ne morejo v primeru pravočasne ali prepozne odjave letovanja prijaviti nekoga drugega po lastni izbiri, ampak o tem odloča uslužbenka, ki bo vodila vso evidenco prijav in odjav in pa tudi upravnik lahko določi novega gosta. Tako bodo odpadle rezervacije za nečlane v času prijav na račun članov kolektiva. Pri prostih mestih imajo prednost člani, šele če teh ni, lahko letujejo tudi nečlani. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE GLASILO; RIGODON; IG KRA; ZN; IRH; LITIJA; SB PODEST; DINARA; K; TO RJAVINA; S; IO; RA; RM EN: ANALI; SAVNA; N; OBO DIN; TLIVKA; AIR; S; CA ŠICA; EOCEN; KNJIGA; NŽ LAKET; EROTI; ATOS; A IN; ORIS; ICIKA; ME; RA BI; LAKAJ; KASA; ELO NN; ARNO; E; DUAL; TITO OM; BES; CVET; UNIKATI PN; KOKTA; AT; ANINA; E R; IMV; ERAZEM; OLE; OK IPD; JANGCE; I; HARON ZOO; EN; OO; TRIO; ATOL IGLA; AM; SE; VDOR; NE VL; LOKOMOTIVA; R; M NAL; MORALEN; NUKLEOL IV; PALATIN; POD; IHTA KAMERUN; VAROVALNIKI RA; ATAKAR; LOV; ARAK Letos se bomo sončili na urejeni plaži CENE PENZIONOV Glavna sezona Pred-posezona Odrasli Otroci Odrasli Otroci Člani (svojci) počitniške skupnosti PL 40,00 20,00 32,00 16,00 Nečlani — tujci 55,00 27,50 45,00 22,50 Inozemci 80,00 40,00 65,00 32,50 Za inozemce se cena lahko še spremeni sporazumno z drugimi počitniškimi domovi. K tem cenam bo podjetje za člane kolektiva in upokojence plačalo regres. Cene, ki jih bodo plačali člani kolektiva, so nižje za tiste, ki imajo osebne dohodke pod 1.700,000, nekoli višje za tiste, ki imajo osebne dohodke nad 1.700,00. Ista razdelitev velja tudi za upokojence. Cena, ki jo plačajo člani kolektiva in upokjenci ter regres podjetja. Razpon os. Plača Regres Polna dohodkov stranka podjetja cena OdrasliOtroci OdrasliOtroci OdrasliOtroci Pred in posezoni do 1.700,00 15,00 7,50 17,00 8,50 32,00 16,00 Pred in posezoni nad 1.700,00 19,00 9,50 13,00 6,50 32,00 16,00 Glavna sezona do 1.700,00 21,00 10,50 19,00 9,50 40,00 20,00 Glavna sezona nad 1.700,00 23,00 11,50 17,00 8,50 40,00 20,00 Za prvomajske praznike bo stala hišica 15,00 din dnevno za člane kolektiva, oziroma za člane počitniške skupnosti PL, za vse ostale pa 30,00 din dnevno. Naša koča na Veliki planini Premalo stanovanj, slabe ceste in še kaj Občani se velikokrat jezijo zaradi slabih cest, zanemarjenih in s smetmi zasutih parkov in še zaradi drugih opravljenih in neopravljenih komunalnih storitev. Stanovanjsko-komunalno podjetje Litija se trudi, da bi nekatere stvari uredilo, a na žalost ne najde razumevanja med občani ali pa ni finančnih sredstev. Da bi zvedeli še kaj več o delu SKP Litija, smo za razgovor prosili direktorja tov. Avgusta Špata. »Podjetje je bilo ustanovljeno ob koncu aprila leta 1965. Stanovanjsko skupnost in sklad za zidanje stanovanj je tega leta druga reforma stanovanjskega gospodarstva ukinila in tako je iz komunalnega podjetja nastalo stanovanjsko komunalno podjetje z začetnim kapitalom 25 milijonov s. dinarjev in 36 zaposlenimi. Danes je v podjetju zaposlenih 130 ljudi, vrednost osnovnih sredstev pa znaša eno milijardo 400 milijonov s. dinarjev. V to vrednost niso vključene stanovanjske hiše, ki jih ima podjetje pod svojo upravo, njihovi lastniki pa so posamezna vlagatelji. Vrednost teh sredstev pa je dve milijardi 866 milijonov s. dinarjev. Podjetje upravlja z 882 stanovanji in 28 lokali, od navedenih stanovanj je 386 prediliniških. Vsa stanovanja merijo skupaj 38.413 m2.« — V kakšnih enotah posluje podjetje danes? »Naše delo je razdeljeno v pet enot. 1. Stanovanjski sklad. 2. Komunalni servis. Sem spada vzdrževanje vodovoda in kanalizacije, vzdrževanje pokopališč v Litiji in Šmartnem, medtem ko vsa ostala pokopališča v občini vzdržujejo krajevne skupnosti, naše podjetje pa samo nadzoruje izvajanje predpisov in zakonov. Komunalni servis vzdržuje zelene površine v Litiji, skrbi za mestno higieno — čisti in pere ulice. Skrbi tudi za 128 km cest IV. reda in 11 km mestnih ulic. Sem snada tudi vzdrževanje kcnjačije, izgradnja vodovodov, kanalizacije, cest in mestnih ulic. To izgradnjo naroča Občinska skupščina ali pa individualni graditelji. V tem servisu je zaposlenih 21 cestarjev, 6 ko-muinalcev, hi opravljajo pokopališko službo in skrbijo za mestne ulice, poleg teh pa je tu še zaposlenih 20 delavcev za nizke gradnje. Dohodek tega servisa je odvisen od pogodb, ki jih sklenemo z občino im drugimi naročniki. 3. Gradbeno obrtni servis je čista proizvajalna enota. Ta servis vzdržuje vsa stanovanja, gradi individualne hiše, popravlja šole in ostala poslopja. Vanj so vključene zidarska, tesarska, mizarska, avtomehanična, vodno inštalaterska, kleparska, elektro, pleskarska in sobo-slikarska skupina. Servis za-posluie 70 ljudi, ki imajo kvalifikacije za vse prej navedene stroke. 4. Separacija Hotič. V zadnjih dveh letih smo tu investirali 400 milijonov s. dinarjev. Separacija proizvaja najrazličnejše vrste gramoza, zaposluje pa 14 ljudi. 5. Uprava vključuje tudi urbanizem in projektiranje, skratka urbanistično službo za celotno občino. Čeprav zaposlujemo 2 delavca z visoko izobrazbo, 3 z višjo, 3 gradbene tehnike, strojnega tehnika, pet ekonomskih tehnikov, še vedno ni zadovoljiv kadrovski sestav. Nujno bi potrebovali še gradbenega inženirja in tehnika.« — V kakšnih prostorih dela podjetje? »Usmerili se bomo v gradbeno obrt im nizke gradnje. Največji problem pa je, da nimamo prostorov in so raztreseni po celi Litiji. Delavnice, ki jih imamo pod Restavracijo, nam bodo porušili, ko bo zgrajen priključek z novega mostu na Ljubljansko cesto. »Rudis« nam ponuja, da bi v sodelovanju z njim prevzeli gradbeno ključavničarstvo — a nimamo prostorov. Zato je v planskem obdobju 1972—1975 predvidena nova hala ob Ljubljanski cesti. Vanjo naj bi preselili vse delavnice, vsa skladišča in upravo. Investicija je predvidena v višini 300 milijonov s. dinarjev in je za podjetje nujna.« — Podjetje predvideva za letos 25% večji poslovni uspeh ob istem številu zaposlenih. Ali to lahko pripišemo povišanim cenam? »Cene so zamrznjene, zato v glavnem računamo na večjo produktivnost. Kupili smo nov nakladač, mlin, traktor z grederjem, buldožer, valjar in gradbeno dvigalo. Tudi ta mehanizacija naj bi prispevala k boljšemu finančnemu uspehu podjetja.« — Prej ste omenili, da vaš gramoz lahko porabijo graditelji tudi za težke gradnje? »Za vse mostove na novi avtocesti, ki jo gradijo od Postojne do Razdrtega porabijo naš gramoz.« — Separacije in gramozne jame so gotovo tudi bližje gradbišču, kako to, da so se graditelji odločili ravno za gramoz hotiške separacije? »Vse separacije morajo imeti ateste in ko je Zavod za raziskavo materiala preiskoval najrazličnejše proizvode, je ugotovil, da imamo najkvalitetnejši gramoz, predvsem zaradi finih frakcij od 0 do 4. Takšne frakcije nam omogoča poseben način pranja gramoza.« — Kolikšna je letna proizvodnja separacije? »Lani je separacija proizvedla 55.000 m3 raznih frakcij (0—4, 4—8, 8—15). Kupih smo še nov palični mlin, ki proizvaja mivko, zato predvidevamo za letos proizvodnjo 72.000 m3 gramoza, od tega 55 % finih frakcij in 45 % debelih. Kljub 30 % amortizaciji, naj bi separacija letos prinesla 90 milijonov s. dinarjev čistega dobička.« — Litija postaja vedno bolj onesnaženo mesto, po parkih in zelenicah se namesto lepega zelenja bohotijo smeti, ki jih je iz dneva v dan več. Kaj vi sodite o takšnih in podobnih ugotovitvah? »Točne so, res je tako. Komunala mora čistiti mesto, toda če bi imeli danes tudi dvajset ljudi, ne bi Litije vsakodnevno očistili, toliko se nabira smeti. Imeli bi mnogo manj dela, če bi občani spremenili nekatere svoje navade. Posode za smeti so kmalu razbite, neznani zlikovci ne morejo pustiti pri miru miti klopi. Ob Savi so napisi, da je prepovedano odlaganje smeti, pa jih vidite na obeh bregovih, kolikor jih hočete. Trgovine bi morale imeti dovolj posod, da bi potrošniki vanje lahko odmetavali odpadke. Toda niso dovolj posode — potrebno je prevzgojiti ljudi. Zato ima na tem področju osnovna šola zelo veliko nalilo, pa ne samo šola, starši morajo otroke navajati na red de čistočo. Delno tu pogrešamo delo občinskih inšpekcijskih služb, a tudi kazni ne pmagajo dovolj. Od 20. do 30. aprila bo potekala akcija »Očistimo Slovenijo«. Mi nameravamo to akcijo podpreti in bomo vanjo vključili Turistično društvo in Osnovno šolo, zelo dobro pa bi tudi bilo, če bi sodelovala mladina. Radi bi očistili oba savska bregova in naprej naj bi smeti odlagali samo na prostoru, ki je za to posebej določen. Ta akcija naj ne bi bila enkratna. Nesnaga in smeti niso samo po cestah in parkih. Nihče ne ve, kaj se skriva za vrati najrazličnejših kleti im podstrešij. Pregledovalci stanovanj povedo večkrat o teh prostorih dokaj čudne reči. V kleteh so našli od 30 do 40 sodov gorilnega olja, še marsikaj pa se skriva po podstrešjih.« — In kako je s stanovanjskim fondom? »Najemnine so že tretje leto zamrznjene, v tem času so se stroški gradbenih del povečali za 200 %. Leta 1965 smo imeli za investicjisko vzdrževanje 27,500.000 s. dinarjev, letos imamo isto vsoto. Nova stanovanjska politika bo prinesla nekoliko sprememb. Najemnine za stanovanja se bodo povečale približno za 40 %. Obenem bo pri Občinski skupščini ustanovljen solidarnostni stanovanjski sklad, ki bo prispeval nekaj k najemninam tistim delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke. To še vedno ne bodo ekonomske, temveč kalkulativne najemnine. Sredstva solidarnostnega sklada bodo porabili, še za gradnjo novih, kvalitetnih stanovanj za upokojence in mlade zakonce.« — Kje pa naj bi gradili ta stanovanja? »Blokovska gradnja je predvidena na litijskem polju, v prihodnjih desetletjih bo tu zraslo za 2500 prebivalcev novih blokov. Tu so predvideni tudi drugi objekti — razna igrišča, bazeni ...« — Je stanovanj v Litiji dovolj? »Še daleč ne. Po približnih ocenah bi takoj potrebovali tristo stanovanj, če pa bi točno ugotavljali, pa bi bila številka verjetno še višja.« — Občani se velikokrat pritožujejo zaradi slabih cest četrtega reda, kaj menite vi? »Pritožbe so upravičene, ceste so resnično slabe. Denar, ki nam ga za te ceste nameni Občinska skupščina zadostuje le za plače cestarjev. Tako dobimo za kilometer teh cest 500.000 s. din. Letos bi potrebovali za te ceste 96 milijonov s. dinarjev, doti Ti smo jih enainosemdeset. Pred vojno smo dobili 100 m3 gramoza za kilometer teh cest, danes le še petindvajset. Pred vojno je imel cestar 4 km, danes pa osem in še več. Mislim, da o povečanju prometa ni treba posebej govoriti. Tud: ce- starje zelo težko dobimo. Vemo, da nimamo najbolj- ših delavcev za razna dela. Splošno čutimo pomanjkanje delovne sile.« — Litijsko pokopališče je izredno lepo urejeno, kako pa nameravate urediti mrliške vežice? »V Litiji je letno od 50 do 55 pogrebov in verjetno bi vežica, ki je urejena, kar zadostovala. Poleg tega lahko še v poslopju poleg uredimo mrliško vežico, če bi bilo to potrebno. Zdi pa se mi, da bi morala občina sprejeti odlok, da morajo svojci vsaj iz blokov pokojne takoj prepeljati na pokopališče.« T. Štrus Prejeli smo Litijska Osnovna šola Dušam Kveder-Tomaž nam je poslala daljši dopis, kot odgovor na izjavo naše delavke Ani Prah (Litijski predilec, št. 3), ki je v razgovoru povedala, da ne ve, zakaj njena hči, telesno prizadeta, ne sme hoditi v litijsko šolo. Osnovna šola sporoča, da je dobila več izvidov in mmeinj strokovnjakov in ugotovila, da mora biti deklica stalno pod ortopedsko kontrolo in dnevno vključena v fiz'o-terapevtske vaje. Sedaj je tudi v letih, ko se najbolj razvija in potrebuje strokovno pomoč. Litijska posebna šola ji tega ne more nuditi. Zaradi teh razlogov deklica ne more hoditi v litijsko posebno šolo. Upokojeni so bili: Silvo Eržen, roj. leta 1929, je prišel v Predilnico leta 1952, prej pa je delal v Lesni industriji. Bil je dežurni električar, imel težko operacijo noge in bil invalidsko upokojen. V Predilnici je zaposlena tudi njegova žena in ob zadnji delitvi sta dob:la novo stanovanjc na Graški Dobravi. »S stanovanjem sem zelo zadovoljen, samo malo previsoko je zame, ker težko hodim po stopnicah.« — Kaj delate v prostem času? »Zelo rad grem k Savi in lovim ribe. Zelo si; želim, da bi se vsaj toliko pozdravil, da bi lahko ob lepem vremenu lovil ribe in se vozil z mopedom. Ker bolj slabo vidim, ne morem veliko brati. Rad gledam televizijo.« — Ali vam je bilo ob upokojitvi kaj dolgčas? »Ne, ker sem bil že prej več mesecev v bolniški.« Niko Smeje, rojon leta 1911, je bil hlapec, pastir in je opravljal druga težaška dela po gozdovih. Leta 1945 se je zaposlil v Predilnici. Najprej je delal na baterju. Ker mu je škodoval prah, je odšel k zunanjemu transportu. Po težki operaciji želodca se je zaposlil kot pomožni delavec v kleparski delavnici. — Kako se počutite, ko odhajate? »Težko mi je, če bi še vzdržal, bi prav gotovo ostal. Življenje terja svoje in ne moremo se mu upreti. Po vsem, kar sem prestal, to ni Nagradna križanka 1 1 1 J M® If5^ m y KRATICA ZA RECEPT KEMICN ELE- MENT novem PISA- TELJ s/tsk/ JL/NAR :uam> NCGOHŽT rc/ziUA LJUBLJANL DAN TEMU KEKA ŠPANU/ ROVER JEZE MESTO VJUŽNEH TON/SU KAL/J carje- va ŽENA M C VANJE JANEZ GORI- ŠEK TUTA SAMO- GCASNRA Ijg 0 1 HMM 0 LADJA ARGONAVT- HERCE- ite* W iSS /TAL/JAJ/ KA/f/OK roi/r/K 'dr JOČE) JAPONSKI LOVSKI AVI ON SESA- LNIK vsjop- N/CA 1 jgp£r ' IJ 1 •§iiQ Iti IZVRŠNI ŠKET SLOV. PRED- LOG ZRINJEN KUP PR/TOK RHONE letala Z SOMSAM DUHOV- NIK o ALU H IN O O SE NO Id Tl X DOMOVINA 90RA NA HOJRANJ GRŠKA ČRKA PUŠČAVA V ZDA, N/SLEC ZUAN- S/VEN/K IVO JAN ZLAT NAKJT ATLET CLARK JAJCE NEMŠKO TOV-SpOfS OPREME ZGOLJ BOGINJA NESREČE NAŠ TELO- VADEC Z Ar AH, ZASUN PRELOM KRATICA ZA ATMOSFERO URADNI SP/S HOTELSKA USLUlREN S13IRSKI VELETOK GOROVJE K SE/G/J/ 5 SLA p V EDA 5/KOSOR VZKLIK ŽIVOJ/t NOV/C KAZALU/ ZAIMEK 0 AL M AT VČK-UK. MESTO v SREMU MESTO NA HOKA/DU VELJKO KEŠ ETO MATEMAT- PoJem NOTRA- NJE PUVRŠ/N. MERA H/MALAJ. K Od A MESTO V J. UOKVEŠKi X TAKSA ZA CESTO VESOLJE MESTO V JUŽ ARA D VOZ S PLOHOM ASIRSKA BOGINJA KOŠČAKA KZ OD NICA sroNA OKOV GOETHE- JEVA MATI STAR SLOVAN LJU&I- TELJ S JAR/N /SRE,Z GO VOKA mesto V BIH E G/P JO -VSK/ „ 60M&AZ Komisa V BELGIJI KOŠARKAR /GAMSA &£OGRAD V ST VE KV TU PRETVO- RNIK ORODJE ZA POMETA UK REKA v FIRENC4 LADJA VOJAŠKA GOSTILNA OPRAVIJ. TEŽKEGA JELA OR/RA- LEC MESTO V. SOMAJJJ/ KU&ANMA FUJUGKM NE SUKA STRAHO- VLADA V/SOK GO RS K/m POPEVKA K/CA (NOVAK) ORGAN VIDA ČEŠ K/ p/SAjza JORDAN- LUKA 'iAIMEK SESTAVKI DEL TRODEL- NEGA NAPADA JUŽNA e as/L. GORA ŠV/C/ AVf. OIN. VALJEVA TIRAN K6FČ! KJVi OSEKKH ZAIMEK VARJENO MESTO MED -MEJ PRUOt SAVE /z srn KART- /ZRAZ N0D0MCT.M. Id P.SADE /R/D/J ŠMosr ROMAJ//JS ANETA ZGO- DEN POVR- ŠINA LUKNJTČ- TKANI- NA sede EGIPČAN. SOŽANSm ZEMLJI- ŠKA KNJIGA OKRASNO DREVO STAN/ OSE&N! ZAIMEK TOVARNA ZEMUNU NADIAR NOGOM GEOMET X TEKSJ/L-A/A ser-/SOVINA NERED PESNIK. PT/CA SEVEM/H MOR/J AVSJ/ZJ- JA MOŠKO /ME učitelj OMASS/S TVOR. VRSTA TA D AVI NE SODNIK V GR PODdE/i PREČK/ IZDELEK DVA SAMOCL. SAMOGL ZDRAV- NIŠKO POTRDILO X kore- n/na OdUVA -.NJE POUICK AUS SKOP KENKA MS (dvojina) ieroT/Lo A P OCAJ VTOGKU) oce ž. jTJc' ZUrANČ/č resEH SLO VEN F/L M 7NA Udi pp° M0U5D9. DELNIŠKA DRUiRA MLADA KRAVICA GRŠKI PEV iSCR MESTO vSRS/J/ WK, NEKAJEKJ Z rtE PSŠ > okraj/. M IME ZGOLJ PR/STAŠ /RANA PRERKE /VAAV CANKAR P/JAČA ST S/O/AU LAHKA KOlWA rco/&o po LEDU TRE,VEK .VAfACvtf REPREZ. ŠRSSKo N. /ME DEČEK R 100/ NOČ/ SESJAVK- Jože V/ZLAR čudno. Bil sem v Begunjah, kjer smo dobili vsak dan le košček suhega kruha. Kadar sem jedel surovo peso, se mi je zdelo, da imam v ustih maslo. Od dvanajstih otrok sem edini še ostal, zadnji brat mi je padel tik pred koncem vojne.« — Ste s pokojnino zadovoljni? »Velika ni, ampak šlo pa bo.« — Ribiška značka vas izdaja, radi zahajate na savske bregove? »Človek se razvedri, živci se pomirijo, pa če ujameš kaj ali pa nič. Ker slabo vidim slabo lovim.« — Vaša največja želja? »Da bi še nekaj let lahko lovil ribe, pospravljal okrog hiše, Predilnica pa naj napreduje tako kot doslej.« Alojzija Zevel se je rodila leta 1925 v Litiji. Oče in mati sta delala v Predilnici. Ona je bila najprej na Koroškem, a že leta 1942 se je zaposlila v našem podjetju. Dve leti kasneje so jo Nemci zaprli. Nekaj let po vojni se je vrnila v podjetje in delala vse do upokojitve v predilnici II. Sedaj doma kuha in pospravlja. »Dolgčas mi je. Sodelavke me večkrat obiščejo, ker sama težko hodim. Rada gledam televizijo iin berem.« — Kaj najraje gledate na televiziji? »Od konca do kraja, premalo je domačih filmov.« — Kaj si najbolj želite? »Zdravje, Predilnici pa veliko uspehov, da bi zgradili še veliko takih stanovanj, kot je moje. Na začetku nisem verjela, da bom v tem stanovanju ostala, imela sem občutek, da bo nekdo prišel in me izselil.« • 1. nagrada 50 din • 2. nagrada 30 din • 3. nagrada 20 din Pravilne rešitve oddajte do 6. maja 1972 v skrinjico ob vhodu v glavno proizvodno zgradbo