itev. 230 (Posamezni Številka 8 vinarjev.) f/ fralti, ftgo^edtffK, 20. avgusta 191/ Letnik XIII Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UredniSivo: 'Jlica. Sv. Frančiška AsiSkega 20, L naditr. — Vil na} se podajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Lz/JajaieiJ in odgovorni urednik Štefan Godicn Lastnik konsorct) H?ta .Edinosf. — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge t oir.ffesfin poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Arškega št 20l Telefon uredništva in uprave Stcv. 11-67. N a roč n I n a i n a i a : Za celo leto.......K 31*20 Za po! leta....................... 15*60 m tri mesece..................... 780 s t nedeljsko IsdaJ« n e«to Ml . , • • • • . 620 ca pol leta.....................m Mi Potamezac številke .fcdiooati" se prodajajo po 8 \1narJ«f^ zastarele številke po 10 vinarjev. Oblati se računajo na milimetre v širokosti ene kolone> Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlifc Osmrtnice, zafcvaTc, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nzm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta............ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina (n reklamacije se pošiljajo upravi hsta. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti« — Plače i« toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Frančiška Aailkaga ŠL 20. — Poštnohranllnični račun M. '41.653. Zveni armaino porotna. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. avgusta 1917. _ .. V z h o tf n o bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — !t.ai,JaJ ni so ob Soči vnovič napadli stoletja k Avstriii pripadajočo Primorsko. Po pol-drugotiriii najjačji topovski pripravi, ki so ji lediii včeraj popoldne posamični poizvedovalni Sirnkf, je prešla danes zjutraj Vrl^iTi m italijanska rclir-ta v Htko. Boj se nadaljuje z naj-večjo srditostjo skoro v vseh odsekih 60 km široke fronte, pri Tolminu, severovzhodno Kanala, med Desklami in Sv. Gabrijelom, južno Gorice in na kraški planoti. Dosedaf došla poročila so vseskozi ugodna balkansko b o j i š ć e. — Neizpre- jMenreuo. „ . Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. B! ROLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. avgusta. . . 7 a p a d n o bojišče. — Armada kraPcvlča Rtiprehta: V Flandriji je bilo hoiiio delovanje ob obali in od Ysere do Ly?a, posebno v večernih urah zelo močno. V odseku Bixchoote—Hooge ?e naraste! danes zjutraj topovski boi do bob-najočega ognja. Južno Langemarcka je predel sovražnik v nspad, pri katerem r c« bi z umetnimi sredstvi zakriti oklopm vozovi pripravili pot pehoti. Po prvotnem > ćo.'u v naše postojanke je bil sovražnik pr,\ J zopet vržen. V Artoisu je doseglo topr-NSko delovanje ob prekopu La Bas-see. ra cbeh siraneh L^nsa in na iažnem bregu Scarpe od časa do časa >ečjo silo. Pri Havrincourtu in zapadno Le Catcleta {jugozapadno in južno Cambrai) so na-padii >ng»eži po izdatni topovski pripravi z močnimi poizvedovalnimi oddelki; bjli So odbiti v boju iz bližine. St. Ouentln ie bil zopet v francoskem ognju. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Cbeminu des Dames so prodrle naše napadne čete Hnn v9c| Woyprt> v sovražne i^rke in pobile iz črnopoftih Francozov obstoječo posadko. Ob Brimontu je bila naša akcija ugodna za nas; napravljenih ie bilo \eč ujetnikov. V zapadni Šampanji je prišlo iirmogrede do živahnih topovskih bojev. Topovska bitka pri Verdnnu se nadaljuje. Tudi tekom noči je močni uničevalni ogenj med Avocourtom in Ornesom le nekoliko oslabel. Napad francoskih letalcev na naše pri vezne balone je bil brezuspešen. Ba-denski napadni oddelki so prizadejali Francozom v gozdu Caurieres z novim di znim napadom zopet izgube in so se vrni! j ž ujetniki. Včeraj je bilo sestreljenih i9 sovražnih letal in 1 privezni balon. Lovska skupina ritmojstra RicHhoffna ie se-s«rcliia včeraj 200. nasprotnika. Uplenila je i 21 letal in 196 strojnic. — Armada voi-»cće Albrehta: Nobenih večjih bojnih dejanj. Na vzhodnem in inacedon- s k e m bojišču nič novega. Prvi generalni kvartirmoistera D*l. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V Perziji je naš, v bližini Vina prodirajoči mešani oddelek pregnal Ri iz njihovih postojank pri Šehanu. — Sovražni letalci so vnovič napadli S: iiruo. Dva civilista sta bila ubita, šest r a.»jenih. — Sinajska fronta: Dne 17. t m. je bilo eno sovražno Icfalo prisiljeno, da jc prista!o za sovražnimi črtami. Fran-co k? letalci so metali dne 17. i. m. bombe na Beirut. Fn prebivalec je bil ranjen. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Rusko poročilo. 17. avgusta. — Romunska fronta: V smeri Ocne so avstroogrske in nemške čete dne 16. t. m. zjutraj obnovile svojo oknzivo. Najhujši napadi so bili izvršeni PODLISTEK ^ifiio!i8r9 ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetta- Coiard je s pouJarkom jK)ložil kazalec na čelo. — Bojim se zelo, da je kaj) zapustila jTiojt.nu gospodarju svoje sledove v možganih. Oba prijatelja sta istočasno vzkliknila na tO Colardove besede: — Ali misliš. da se mu meša? — Žaiibog! — je odgovoril CoJard. — - Kaj še! Jaz pa le ijusI tu, ua jutri že rj ho vee govora o vs^j icj stvari. — je :.:.*"il sodnik, ki si kar ni nogel misliti, da bi iiM»gIa biti resnična Colardova slutnja. Prihodnji c'an pa se jc- vendar pokazalo, da e Coi;;rJova slutnja bila upravičena. I j Lozcril ie namreč prišel v palačo in je l ' o iltj skupno s Hanibalom tako stalen družabnik Brichetov, da se Colard svi-i.mu gospodu sploh ni mogel približati več. v okolišu Slanica m v bližini žgalnice. Severno in južno odtod se je sovražnik polastil dela nekega jarka, toda protinapadi romunskih rezerv so vzpostavili položaj. V smeri Focsani je izvršil sovražnik v noči 16. t. m. napade med Subesci, Mun-celu in Novilica. Več naših oddelkov se je umaknilo nekoliko proti severu. Romunske čete so vTgle Nemce z bajoneti nazaj in zopet vzpostavile položaj. 18. avgusta. — Romunska fronta^ V smeri Ocne so se vršili ves dan boji v okolišu Slanica in Grosesci in žgalnice. Zvečer so bili vsi napadi sovražnika odbiti: sovražnik se je zamogel polastiti le nekaterih naših jarkov južno Slanica. DOGODKI NA MORJU. BrkOLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: liva naša podvjdnika sta v zapornem vodovju krog Ang!ue zopet Dutopila S parnikov, 2 jaJrnici in eno ribiško ladjo, med njimi italijanski parnik »Oreste« (2674 *ori*. s premogom na potu iz Anglije v Genovo. — 8. t. m. je bila neka angleška podvodniška past po enem naših podvodmkov v topovskem boju z za detki v stroje tako poškodovana, Ja je b:la nesposobna za k'etanje. Po nadaljnih zadetkih ,c eksplodirala municija na ;jar-niku. s čimer je bil za^mji del la-Jle do vodne črte razdejan, ladja je zgorela ter se je po oipednem Strelu v stroje potopila. Podvo niška pa^: jc bila nato z na-daljnimi desetimi streli popolnoma raz-streljena. ____ Vesti Delavski in voiaški svet v RIgi za avtonomno Litvansko. STOCKHOLM, iS. (Kor.) Delavski in vojaški svet v Rigi je sklenil, !'a naj ne-razd'jilena Litvaitska, obstoječa iz kur^ke in suridlandske g'jbernije ter iz litvan^kega dela liviandske guberniie, tvori politično avtonomno ozemlje; nadalje ie skleni! uvedle splošne, enake m taine volane pravice za litvansKo ljudsko zastopstvo. M.je litvanskega t>zeni!ja naj doioji ob-intj«-:o prebivalstvo. Ru:-ka vlada in uk;*'!.:sko vprašanje. ! r;r^OGRAD.- IS. m&r.} Pet.ogla.^ka brzojavna agencija javlja: Provizončna vlada je odobiiia statut gene.alnega tajništva l.krajine in sicer -o sestanka usta-voda ie skupš^ine'ki naj odloči celo vprašanje ukrajinske samouprave teiy bo najvišji upravni organ Ukiajine. Clatie generalnega tajništva bo na predlog gene ralnega svef i Ukrajine, takozvane rade imenovala provizorična vlada. Ta!ništvo bo upravljalo petero provinc Kijev, Voii-nijo, Podolsko, Poltavo in Cernigov ter druge, iiko bodo to želela njihova z :m-stva. Avstro-ogrski in nem^Ui podaniki poljske narodnosti v Rusiji tnc rejo odsti v inozemstvo. AMSTERDAM. 18. trVoIffov urad poroča: Neko sovražno Vodovje sedmih letal se ie L' ia\ilo včeraj med 12 in 1 opoldne nad Freiburgoin ter je il velike višine vrglo na mesto več bomb. Šti-i osebe so bile lahko ran;cnc po -robcih razbitih šip in -li poslopij poškodovana, vojaške stvarrc škode nI bilo. Naši v zasledovanje vzleteli bojni letalci so en^ sovražno ietalo iz sreuc 1-rodovja sesčreiil:, sovražno let tlo se je raz^*'o na tleii. Francosko časopisje o ofenzivi v Flandriji. BERN, 18. (Kor.) Vse francosko Časopisje proslavlja ofenzivo v Flandriji in izjavlja. da je francosko-angleška armada v polnem obsegu dosegla svoje cilic. Naš cesar in papeževa mirovna nota DUNAJ, c>. (Kor./ Papeški nuncij je ro svojem jov;atku iz Re:Uienaua zasiopnl ku »Reiciisposte« nafc;lcjn;e izjavil o svoji enotirni avuijenci p » cesarju Karlu*. 7. resnično radostjo spre i en ;a cesar mirovni pozdrav in vzvišena žel'e apeževc. Sle-hena beseda nilai^ ^ vtad^'ja kažj pripravljenost. ca vse s. rl za svoje n.vode. da i odar: :.»ir in pravico svojim poJair-korn. Ako katerikoli k»Jar. ;c cesar Karel usposobljen, da v d! »^or .-»ojih jia/odov udejstvi načela kršča.u^ke pravičnosti, KI jih izraža papeževa p':-šiija. — Nun ■ i je bil po avj.ienci sprce: tudi od ccsiricc ter je nato ix)setil vcivodJnjo Parmsko v gradu Schwarzau, tn vo da se je vsled poznega dospetja na Dunai morala Izro-, čitev prepisa izročenega ročnega pisma ministru vnanjih zadViv, grofu Czern n-i. preložiti na danes dopoMne. Pašič v Parizu. LONDON, 18. (Kor.) Srbski ministrski predsednik Pašič ie odpotoval v Pariz. Obenem pa ie vest o Brichetovi bolezni in čudni možitvi, ki jo je nameraval za svojo hčer, privabila številne posetnike v palačo. Toda napram \sem tem radovednežem, ki jih je večinoma pozsnal že po dvajset ali trideset let, se je Brichet tako zelo motil v osebah, kazal tako*o>labelost spomina. zamenjaval čas. i.nena in do^oJke, da se noben posetnik, ko ie odhajal, ni mogel vzdržati pripombe: — Kakor se vse zdi, je Brichet nekoliko znorel,zaradi kapi, ki ga je zadela. Ta izprememba je tako zelo padala v oči, da je Brichet treiji večer, odkar ga ie zadela kap. ko jc že vstal iz postelje, zapustil Hanibala in Je Lozerila, ki sta se prepirala pri peči, in stopii h Colardu, ki ie spuščal zavese pri oknu, in mu poše-petal čisto potrhr. sta ustvarili med centra-^smom i'i kro-.T . 'nami tak kompromis, kaitor je bil v prospeh Nemštvu: Težišče sta položili v diuiajski državni zbor, ki sta mu s primernim volilnim redom zagotovi:i ogromno nemško večino, deželam pa je pripadla razun uprave testnega premoženja zakonodaja in nadzorstvo gleie vseh občin in (.'oširno polje gospodarske k«.'1 ure, nekaj vpliva na ljudske šole in rea ke in obdačevanje za pokritje tozadevnih izdatkov. Ekseku-tivaJn pobiranje davk. )V se naslanja na državno upravo. Deztina vlada de/elne-mu zboru ni odgovorna,.-dasi io poslanci smejo interpelirati. Narodi so kljub temu brž uvideli, da je deželni zbor važno torišče, Slovenci so si od osvojitve deželne avtonomne uprave na Kranjskem sila veliko obetali, a so se varali. Leta lbo7 smo prvič dosegli večino v ljubljanskem deželnem zboru in jo obdržali razun v roz-dobju 1877—1883. Te'Jaj in poprej so v mestih in trgih zmagali — »Nemci*. — Kdo so bili ti Nemci, kje so sedaj? Ni jih bilo ne tedai in jih zato tndi danes ni, in če nemški politični zgodovinarji pišejo o »poslovenjenju Kranjskih mest, se vidi le, da ti ljudje vedoma varajo, ali pa'nič ne znaio. Kakor so Hrvati imeli svoje turopoljske in ^ruge rnadžarone. tako smo mi imeli Slovence, ki so na pritisk vlade šli proti rojakom, — kakor so imeli Hrvati Jostpoviča, tako mi Dežmana. Povsod, kjer je vlada narodu tuja. se najdeio spri-deni značaji. Se danes imamo takih ljudi zlasti na Koroškem in Štajerskem, ki komaj znaio nemški, a se delajo najhujše Nemce. Ko je prišel na Kranjsko prvi in zadnji slovenski deželni predsednik Win-kier, je nemškutarstva bilo konec, kakor slane na solncu. Vemo torej, da smo se borili ne z Nemštvom, temveč s c. kr. vlado. Ponemčenje Kranjske ji ni uspelo, a zadržala nam ie razvoj za gotovo 15 let, kajti šele, ko smo pridobili meščanstvo in tržanstvo naradnemu organizmu, smo bili za večjo akcijo sposobni. Odslej se je vlada omejila na nalogo, da ves napredek za ržuie. da pospešuje politično cepljenje in s tem da večji vp*.iv nemškemu vele-posestvu, kjer voli k^kih 50 ljudi 10 poslancev v deželni zbor. V okrožiu ljubljanske deželne sodnije ie le Y8'/< Nemcev, a vendar je predsednik Nemcc. njegov namestnik Nemec in še cela vrsta višjih sodnikov. Deželna vlada, se lahko treče, je skoraj čisto nemšl^, okrajna gla-j varstva so vsa v nemških rokah razun dveh, kjer i*> vo'dje.tačas slučajno Slovenci. Zadržuje se na vso moč vstop Slovencev v upravno in sodno službo. Občine so kakor pod Damoklejevim mečem razpusta. Policija, kjer so seveda vsa vodilna mesta zasedena Nemcev, pazi na vsak korak društev. Iz vseh odkritih še bolj pa skritih pritiskov se je razvilo razpoloženje silne nezadovoljnosti. Kako naj profesorji delajo s^ tistim ognjem, ki ga je treba za kulturno delo, če se morajo bati, da jih preganjajo in zapostavljajo? — Kako nag dela učiteljstvo, ki \ e. dr mu mesto hvale lahko prinese kaz^n? Skoro ni človeka, ki bi mu nenaklonjena vla-da v kakem občutljivem pogledu škodovati ne megla. Ne mislimo pa le na grozne razmere med vojno, tako je tudi v miru. Ves značaj naroda trpi, ker nima nad. sabo prijatelja, ampak tujca. Pomudili smo se pri tej stvari malo dalj, ker hočemo odbiti ugovor, da smo na Kranjskem res ^c kaj p06ebeega dosegli. Da, kar imamo, smo izvojevali brez vlade in proti njej. Svobodnega, čistega zraka mesto udušlji-vega policijskega duha, nam manjka. Pa boste videli, kako bo ponosni Kranjec za delo zagrabil v skupni domovini. V sedanjem sistemu se ne more prav izživeti, roka in duh sta mu zvezana, le za strankarski boj sta mu bila odvozljana. Dajte nam svobode, in ta krasni narod ne bo maloduŠen bežal iz domovine v daljine dežele, marveč lu,-če biti vzor u brega gospodarja na svojih tieh in učitelj drugim. Vse to pa ne lxvJe možno poprej, dokler nimamo nad sabo narodne svoje via-| -j I 2. Istra. Dunajska vlada je dvetretinsko J jugoslovansko večino v tej deželi izročila '.tški mauj'sini. Ta previlegij je krepko vponibila. Dcžcl;. a v i) v palači, ga je Brichet ves ve^el nastanit v krasni sobi, in mu potem, ko je sam vse ukrenil glede opreme sobe, dejal smehljaje se: — -lejte, pijte m spite, kolikor in kakor najbolj morete, ter bodite prepričan, da sem vam zelo naklonjen. Odtlej pa tudi v nameravani ženitvi ni izpregovoril niti besedice več. Kedarkoli jc de Lozeril spTožil znpet to stvar, j-e Brichet vselej zmigal z rameni in ga vprašal: — Ali se vam mudi tako zelo, da bi zlezel v zakonski jarem? . — Ne, toda v&el bi pa vsaj rad, da bi ^e določil neki rok. — Vaš rok bo tudi moj____namreč tisti, ki ga določite vi sporazumno s Pavlino____(jlejte torej, da boste čim bolj dvoril svoji bodoči soprogi, da jo pridobite za to, da se izreče za čim najkrajši Rszime na železnišKlfi prognf. (Iz železniških krogov.) Napori raznih volksratov in nemških kolovodij se ne omejujejo edino na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, pač pa tudi na podrejene proge. Današnji članek bodi torej posvečen ter razmeram. Hočemo zopet ločiti potrebne ukrepe od nepotrebnih, torej strogo s pravičnega stališča presoditi ves položaj. Uvodno se nam z Ji potrebno, opozoriti »našo javnost še enkrat na dejstvo, da so prav vse p^d tržaško ravnateljstvo spadajoče železniške proge zgrajene na slovenski zemlji z iz-;eino furlanske železnice. In o upravi že \emo, da je čisto nemška, pod pretvezo, da to zahtevajo »'državni interesi« (!). Na progah lahko / mirnim srcem konstatiramo isto dejstvo. Vsa razprava pa ima pri tem še to, dejali bi privlačnost, ker se tu dotaknemo neposredno vsega železniškega obrata in vsega prometa. Kar smo p«>-prej v raznih čla::kih poudarjali kot splošno, si hočemo sedaj nekoliko bolj natančno ogledati pod drobnogledom. 2e ako stopiš na postajo, ti pa a nehote v oči dvojezičen postajni napis, na Štajerskem pa se odlikujejo postaje edino z nemškimi napisi. Ponavadi imamo pa !e žekzjiice, uvidimo, kako se je de-1 lak) mrsikaj brez ^iave. Pustimo južno; feleznico na stra.ii ter pristopimo k takozvani druiii zvezni črti Dunaj-Trst, po| naše k bohinjski progi, ki Je bila poprej glavna proga tržaške direkcije. 30 let so s. kregali razni zavodi, društva itd. zanjo, nstaia ste dva tafcorja in dve premenjeni progi. Ena, takoimenovana pretiiisJka aii koroška črta je bila Klea! Korošcev in Seanccv sploh, druga pod Ljubeljem in skozi Hrlio pa >e bila predmet zanhna-ija oJ strani Slovencev in — vojaške o-i)!asti. Danes viJ'mo, kje smo s to progo. Vsled vojnih dogodkov je promet preru-šen in vse umetne stavbe, prekopi itd. razstreljeno i.i polomljeno. IJa ta slučaj ni edin, ki pravi, ia se celo pri takih izdatkih ni tfiedalo na stvarnost, pač pa so [^rafi temni nemški interesi tudi svojo uiogo vino s. Nočemo izgubljati besed o raznih drugih progah, le nekaj še omenja-; no, moramo kot dobri Jugoslovani — | Kcta 1914., 22. r.iajnia, so zvdftali Ljiib-i ja:u> s Karlovcem s takozavno belokranjsko železnico. Naša uprava je z vso; >kr1>nost!o in l:;x>to spremila ta novi del1 z No\e^atncsia do Bukniarcev, in celo stara doleniska proga je dobila hitrejšo vožnio in vsaj oJdaleč nekoliko moder-J ntiSe lice s tem. da so »-ostavili pri po-J stai:»!' vsa? začasno varnostne znake.,1 (sv/nale. razsvetljavo itd), prečnice ob j :es ali itd. Toda kaj nam pa vse to po-; i;agn, ako ni ravno istega ukrenila ogr-j >r:;i državna železnica na progi Bubujarci-Karl rvaci Ako se hoče potovati iz ljub-! lane v Karlovac, se mora prestopiti v j 3tr iiiarcili na ogrski vlak. in natv se ta i okal ia klopotija prav počasi ob Kolpi i tia proii Karlovcu, tako da imaj »cinik veđoo sirah pred kako kopeifo v | voli**. Prora ie zidana namreč čisto po| »grško. Zvezna linija tz Ogulina-Ošiarije j 7 Pribndič v Dalmacijo pa tudi še ni go-j ova. O romenu zveze Dalmacije z osta-j imi našimi deželami skozi Liko, Hrvat-j ;ko neiotret)no govoriti, saj je jasno! :o s'..:i:-.). tli edino za to. da te- preu-i redi se Jaj pri sklepanju zopetne nagodbe j z Ogrsko tudi to vprašanje v tem smislu.; se mor^nepuidoma zveza ne/ Ljub-i Jano in B:;bujarci cz. posebno pa črte! ia!;ubrei-Kar!ovcc preereSS za 70 kilo-j netrrko vo>nio z vsem potrebnim mnte-| i. jiom in varstveno službo. Zahtevajo! mi io naši fiudje na Dunaja, da r.e bo pre-j 3CZI-0. Nače kuki na vseh večjih posajah so ali s ci aii pa nemskutarji. Imamo pa še r- cbno pa^iih; železniških kori ta rje v, ki! r Jako netovariški način, pusteč tudi na-( r Inostno prepričanje na strani, povsem, nvruo trpe te krivice, nasprotno jitf 5e; z, govariaio. Kdto lahko "stališče \r.v\ poiem ravna- f u" nt-:>r2:n resnično zavednim in! i"roti krivici protestraiočini ura'-'nikom.; .i v o vaši !.1 j - zadovoljni z nami in I n: :, i m: c J! • a ji. V nj h očete več,« se gasi odgovor Nemce v', k! tako naši na-r ;:".]ač'M kiečenlazci kvarijo nam vse v pravi nic. in imamo jih precej t: ■ ih ljudi, ki se deiaio Jugoslovane in - >vence, so pa za hrbtoni največji škod- j iiivci, ker nimajo poguma. povedati Nemcem v brke. kar jim gre. Znani so nam! K<*.:čaii. ko so na n ravno taki laži-narod- | r;: ; « iz: Jr:ni!i zave ne naše ljudi iz i ' ; . Vtak železničar iih po- Posiaje večjega p^n na kot Gorica, • Trst. Jesenice itd. so vse nemška last.' ie širii iaviiosii znano delovanje! \Vicserja v Got J. Mož je preskoči! pr- J \ij prav mn :-To noljin. dobro kvalifici-! r:; Slovencev, dru^'č je bil popo' ioma! resposobe« kot uradnik, pač pa je znal zniirati n;i goriški postaji naš živeli, in r bena sii:: ge ni spoditi iz njego-! vx. p aiika. SVe voj .a ga je dvignila.; ker so končno^ da ie za nič. fen se-! daj ga silijo Tr/ačanom na državni kolo-! čvor. — Naše višje uradnike so s ta.uwiii u-e/mi hc jii nad/orovati; imamo slučaje za to. in to z i'udnii. ki so paktirali v! l dresv. ::h zemljah z najhujšimi so-j vra:"njki Avstrije — z irredcrnisii. Tako • ualeč je scgs'.i si j pa inr/jija Ner.jccv do ra<. — Kako se je txk» takimi razmerami' godilo našem Bižitau osobj:i, je vsake- j mu jas . . Nawwi..ik tujega roJu gotovo Ti I la-el nizaniev.in.-a in poznanja naše že iličarsVe duše. sovražil je naše ljudi in nar< .* in -ne: losno je bilo vslcd tega služi!i poa takimi razmerami. Restnvrn-ciie ne i oke. kj.:r se je hajialo kot nikjer v £is liemir'.oii krajih, siljenje nuvi!i žv*-Kziiiv.-rskiii otrok v nemške š; le. uradu: reniu v'- i i: rjeg >vi n bato^ii r.' bi!., mogoče .»Jrckati jasn,;s:i: — I ; .i m« i de Lozerii. prišel ste v to hiši; i r .i moli vo'ji in proti mojim korisnu-. I Mer gre samo za to. Ja » razni-te steklenice starega norca Lji st pitate za nj • m . ne boai ugovarjak Ker pa va?\ : vana ženitev meri na ielitcv ma :ne ^e.^akc, ki l i jo bolel jaz oliraniii za sa- i Avroro, vas obveščani že naprej. d Itanibalovih ^ro-?ccj, i-j i iiv I cj Lozerii 'rr ; vzrok. In 1 i \ Bi \:!:*:iovi palači: kakor mu iiamrcč , /ročii^ Markizu, dri se z/oui, je Jcl ii"*it i* u. o ::c rasciil v palači, da je n-.'ir 13' na j riue^. l veliko, r»al a-S'uU iistaic , v katei' je ^lutil omenicne t-i c.uil. te, in io izroči, liricltc.a. jezik iternše:na, aii ni to pač slabo vplivalo] na ljudi, liti narod? In odtujila se je železnica prebivalstvu, it: naše ljudstvo smatra to napravo za nekaj tujega, nas sovražečega. Toda konec tem razmerain se bliža, mora priti, saj se giblje vsa naša država v novih sferah, in tudi v slovensko železniško miz-errjo bo prodrl žarek svobode, enakosti in bratstva. Kot je še nekoliko zastopano prometno osolje po Si o venci ii in Hrvatih, tako pogrešamo sploh naših zastopnikov v prožno nad zor oval ni službi in v prometno-kontrolni stroki. Tu se pae na vseh progah opažajo sami Nemci, ki šikanirajo podrejeni pro^#i in prometni personal do skrajnosti. Ali se ne spominja vsak železničar do skrajnosti zagrizenega, ošabnega kontrolorja Soyke, ki je že s svojim odurnim in neprijaznim vedenjem ter svojo nezaslišano strogostjo, ki je včasih bila abderitska, obujal vse drugo kot spoštovanje. In če je bil že načelnik kontrole tak. kakšni so bili uiegov i podrejeni kontrolorji? Kazni so ravno tako deževale kot razni odloki in graje. Znani so pripetljaji. ko os gospod Sovka zahtevali, da mora znati najpreprostejši delavce nemško. Seveda, saj drugače ne bi železnica sploh tekla in vse bi bilo narobe. Pri tem krutem človeku so se učili drugi istega tona, in skrajni čas je bil. da so tega človeka poslali zonet tja, odkoder jc prišel. Ln glej čudo — Soyka je šei — mi pa siro osla!: in bomo, videli pa bomo vrsto ljudi, j ki poidejo za min?. Sploh dobi človek po progah vtis, kakor da bi bi! v deveti deželi. Napisi, govorica us!u>bsncev, restavracije, vse je v ved^ nem protislovju z prebivalstvom^ ■ Tu*ec j na prvi pogled jnisli da je kje na Ravar- j skem. ko pa ogovori koga, sele opazi, daj ga domačin ne razume. Zato je tudi tujina, j tui nam prijazno inozemstvo vcJno misli-j io, da biva v Sloveniji nemški red. Pa temu ni tako. A1.i prebivamo na svoj? lastni zemlji, ki je zemlja slovenska, jugoslovanskega ozemlja in ki je dovoljno dokazala, da ie vredna večjega uvaževanja kot dosedaj Vsled tega še enkrat zahtevamo | konec tem razmeram in krivicam. Z veseljem pa pozdravljamo zopetno gibanje naših železničarjev za svojo organizacijo ter jim kličemo: Naprej do skrajnosti I proti nasilju — za pravico! — Taeitus. - iz španske fimzrike. H. Aliguel Hidalgo. Prihod Napoleonove dinastije na špan-ki j p"est:'i je povziočil v ob ircih preko^niorskih ' naselbinah, ki jih je posedovala Španska, > globoko zmešnjavo in nered. Če je na Španskem obstaiala Francozom sovražna stranka, p» je b lo nasprotstv >1 proti rovi vladi v ko'onijali m Ione sp! ' ::o. Z rarliko, da so na Španskem pii^tašij o §tra:ijene bourbonske d na^tje skušati spra iii stvari v prejšnji stan, kar je imelo za pos edico tisto dolgo, na čudovitih do- j godkih tako bogato vojno, ki jo francoski1 in angleški zgo iovinarji označujejo za poiu-ot- šfco a i špansko vujno — vojno, ki je j obrab! ah in unl ila t korekcč cvct francoskih j arma ;er končala (s pomočjo Angležev) s pregnanjem Francozov iz španskega ozemlja, j me 'lem ko so prekomorske španske kolonije,' zavedajoč se naekrat, da se nahajajo os/ - j bojene vsake oblasti (ker je legitimna dina- j stija, ki s jej bile podložne, nehala vladati,; oni uzurpatorieni pa se n s > hotel: podvreči), j sklenile ravn ti-e po načelu sam odločevanja narodov (sedaj jako aktuelno vprašanje) in urediti me-A seboj svoje stvari s tem, di '• so sts avlj?li začasne vbde, slier.e on? pristašev Bourboncev na Španskem, ustanov jeni v Cadixu. V to svrho. in pod pretvezo da h! čejo ubognti edi ole Fe etinanda Vil. in ne Josi >a Bon iparte (brata Napo eora ! !) so amerikanski raselj nei prisilili razne gener Ire k pitane (kra jeve namestn ice) in j ptdkraj., da so podelili kolonijam kon-stituci nelne svoboščine, zak ne in pravi e p snema »)č demokratično konstiln !j>, ki jo' ;e rro. asila špar ska pri i/.oriena v'a,:a v CaditiU k »t protiutež napoleonski inadiii ski vlad:. Tam pif kjer so se podkr^iji pokazali omahljivi v zasledovan u tek . č; :a in zdravega um2, so amerikanski kolon : kra konn lo odstavil kraljeve n*::nes:n:k-j in oblasti in ust:no ili (sfcer se ved o v ir nu Ferdi r a- 'a VSI., oziroma španskega z .ča-nega j aria-raenta) provizorične vlade. V A ehiki je bii vi eVralj innrigaray sicer pripravljen dati zaiitevajočemu naro u svobod '.o ustavo, a mu j • to v za in.. in trenutka prepreči a inkvizicija ki je bi a taktat Še vedno moena p stbn^ v prekomorski*! naselbinah,- Aud enem (najvišja so,l ja) iu Retil Ac::er ' » ( al evi sve(:. Te tri istano e to bile jako uplivae :r. sk raj a.nugospodujoee poseb.io Inkvizicij !, ki je nadzorovala celo kra-jeve na-mestnike — in k: so bile s . si'i vijt ne i/ključno iz pri tnih Špancev, rojenih na iberškem poluotoku. Ctani kraljevega sveta namreč niso hoteli n.ehika. snem i ljudstva in ameiikansk'm na: e! encem sp oli priznati nobene e ako-pravnosti in soudeležbe p-i via i ki je bila od nekdaj poverjena edinole Spancem. Iz vlad'i so bili izklju.eni ceio v Ametiki rojeni Špan.i (Kre ii). Ker pa ie itunigarav odi čno pristal na izvršitev svojih poštenih namenov, dobro se zavedajoč, da bi Lilo treba v nasprotn.m shičaju računati s opravičenim ! ogorčen e ii sazcilarčnih Ij dokih ran žic £2 je jvia! Acaerdo" sporazumno /. nAu-diendo44 in z ,ink .pičijo" ne le odstavil ir* gr; dal aetir^ti anpak ga je tudi p-jd . obto bo radi vele.zdsje (!), ^'uer da je podkralj (tako so cbiazloži i in uierr.'jili »o nepottero. neopravičen j dejanje) s tc;n da je hotel pro^iant? s obodne konstitucije, ne da bi si bil preje zagotovil pri v o jene kra'*a (ki pa v rtsnici ni ob loj »1 Vič, potim, ko ga je Napoleon pri&ijlt do odstopa) zakrivil samolastno dejanje, v led katerega bi se bila kraljeva oblast in pred-pravice pokrajšale. z ozirom na to, da je kraljeva oseba euina merodajna odločevati 0 urejevanju prekomorskih naselbinskih stvari ....." (Alaman). Resnica pa je, da je vicekralj postopal popolntfbia zakonito, ker je hotel posnemati in s!e< Iti sklepom CadiSkega provizoričnega parlamenta, ko je tedaj, kot upravičen samo-vladar radi odsotnosti vladarja, proglasil neko konstitucijo na demokratični, svobodni podlagi ne samo za iberški poluotok, amp^k I tudi za vse amerikanske naselbine. Ampak Spanci se niso zadovoljili samo j z odstranitvij j podkralje ve osebe, začeli so tudi kruto preganjati vse vplivne mehikan-ske sloje, radi tega, ker so blii tako pogumni, da so se potegovali za narodove pravice. Poledica navedenega nepremišljenega na- j glega čina kraljevega sveta je .bila —kakor j so to svarilno prerokovali ljudje zdravega' uma —, oborožena ustaja mehikanskega j naroda. Ta prva ustaja je bila sicer omejena samo na mojeno prebivalstvo < Indijance) in na j Mesiice (ljudi biiegi očeta In indijanske i rtfatere, a i narobe) in število Kreolov (v Aiher ki rojeni Španei) je bilo neznatno, in to radi tega ker Ind; iyici v svojem sovraštvu pro i spanskim tlačiteijem niso delali nikake ra7'ifce med ljudmi belega pokoljenja lojenimi na Španskem, in onimi, rojenimi v Mehi i. Na čelo tej ust*ji, ki je izbruhnila 16. 9. 1810, se je postavil Hidalgo, ki je mal v kratkem ča u sprani skupaj veiiko, četudi slab > oboroženo armado. Mi<*uel H'da Igo v Castil'a (Polindijanec). je bil župnik malega mesta Dolores, človek i gotove izobra be, odločne delavne naravi' 1 ; stras en ljubitelj svoje domovine. K> se je odločil, da prevzame vodstvo: ustaškega gibanja, je Ril v 65. le.u starosti. Rodil se je. — kakor trdi Luca A aman. najboljši zgodovinar mehikanske neodv siiosti — leta 1747.— Huialgo je začel takoj razvijati čudovito ma i ivost in znal je pridobiti za domovinsko stvar tudi nekoliko kreol k h oficirjev,1 ki so služi i v španski armadi in ki j m je ; pripadla nehvaležna naloga : discipli- irati in j izvt žbati vso tisto množico poid v ih ljudi, j Žal, da je bila že prva, po Hiu.a^u nad! kral ev imi četami Izvojevana zmaga pri Guanaxato, omadeževana po podli krutosti: zavzetje navedenega 1 mesta se je vr iio v znamenju klanja ne samo vsefi Špancev, ampak vseh ijudi belega pokolj nj i sploh, so-li bili oboroženi aii ne. In zdi se, da ni Hicialgo niti najmanj zganil, da bi s svojo avtoriteto skušal prepreč ti ostudno klanje tolikih nesrečnikov, ki niso ničesar zakriviti. V indijanski množici, ki je sled la Hidaiga, se je zdelo, da hoče hipoma izbruhniti skozi tol'so generacij zadrzana mržnja vs ed p~e-bi ih trpljenj. Staraf ^krvoločna narav Azte- j kov, ki je bi'a s prevzetjem kristijanske vere bolj omotena nego pogasena, se je naenkrat; vzbudila v plamen razgretih st asii. Morda se ne bi bilo posrečilo Hidalgu brzdati p;iane, jeze in maščevanja žejne mase, j a krivda njegova je bila, da tega ni skušal st »ri i. In tudi pozneje v V*lladoligu in Gjadalaksari je povsem hladno odredil usmrtitev vseh Špancev, ki so bili zaklani „{ ouoči, v samotnih soteskah, daieč od mesta" (Chevalier). Gotovo, za take grozovi-tosti ne velja nnben izgovor, ampak Hid Igo! ni niti skašal dokazati nemožnos-i brzdanja krvoločnega instikta Indijancev na podlagi neke ne remagljive tatalitete. Zdi S: n.je, pa vi Chevaivr, di je hotel Hidalgo, kot hlad'n političen kalkulator, in posnemajoč tudi zglede francoske revolucije, terorizirati Špa »ee, da bi jih z uničenjem in klanjem | pri-ii. i. zapustiti deželo, ali pa tudi, da je smatral v s stematičnem uničevanju ijudi belega pokolenja glavni predpogoj za osvo-i o i te v, in za to, da pride indijansko in mesMeno pleme do vlade. G tovo je, da je to nečloveško klanje pripadnikov belega pokoljenja odtujilo o svobod ni domoljubni stvari srca vseh Kreolov, j ki so se z gnjusom odrekli vsakega sodelovanja s Hidalgom ; z odsotne s jo K'eol^v p. jc trp la ustaja na pon.anjj.anju na;bo!j i! te i-entnih in zavednih slojev prebivalstva. Tu r.i čuJno, če so pozneje Španci pri uu,r f'tvi ustaje postopaj s krvavo stro-g s.jo in brez usmiljenja. D:ie :JS 10 1810. je liiida^o premagal še enk at Španske čete pri Toluki, to je, ne da e; oti mehlk nske prestolnice, a kmalu na.o, in sicer ur.e 211/1811, je bila njegova arna- :a popolnoma premagana in razpo'ena po Špancih pod vodstvom generala CalUja, ki se je ime! zahvaliti za to zmr.go v prvi vrati kreolskim regimentom, ki so se stavili odlučno na strr: i Špancev. Far mesecev pozneje pa Je Hildago sam vs'.td izdajstva padel Špancem v rokt, r« vno, ko se je neumorno trudil, da bi z nova ieorgr-.niziral ustaške čete. Obsojen je bi* na smrt in kazen se je tudi izvršila M.Itikanski zgodovinar Alaman, njeg »v so-dob. i!:, ga czr.nćuje za človeka dobrega srca in čistega značaja, akora no mu očita častihLpnosi. Mi smo mnenja, da uzrok, radi katerega je Hi!dago vzvišenost gibanja za r eodvisnost oncčasiil s preiit|em to ilco neJo'ž ie krvi, tiči v tem, da se ni upal za-bra: iti svojim Indijancem izvrševanja navedb iih zločinskih dejanj, ker se je bal, da bi z^u -i! nad njimi pridobljeno veliko nadvlado in avtoriteto, da je torej, samo da bi si ohrani! izročeno mu moč bi vlado, vsa d bi a, plem nita čustva svojega srca žrtvoval eastihlepnosti in vladoželjnosti. On sani pa je znal umret« kot človek, ki 3e popolnoma zaveda dalekosežnosti in ve-j iičine storjenega koraka. Dejstvo, da je bil še na predvečeru svoje smrti v stanu, sestaviti verze (kakor pPe Alaman, kateremu so prišli ti verzi v roke;, vsebuje nekaj čudo vi ega, in je najboljši dokaz o mirni, Žele ni duševni moa tega človeka. Vsekakor ;os ane Hidalpo, kot prvi, ki se je upal upreti španski strahovladi, vsem Mehikancem neizbrisno v spominu. ^_(Dalje v prih. nedeljski številki.) Razne polItKne vesti. Ozirom na dogodke v hrvatskem saboru. v zadnjem zasedaniu, zistematično in preračunjeno provzroeane po Frankoveih m Stipe Radiću, piša socijalno-demokra-tična »SloboJa*. Namesto neodvisne in svobothie tribune imamo zastrupljevahio močvirje, iz katerega se dvigajo udušliivi plini, ki še boli okužujejo itak že preveč udušljivo atmosfero. Vemo, da je v saboru nekoliko individuvov ki so deloma delin-; k ven ti, pak bi poprej spadali v Stenje vac j ali Lepoglavo (kaznilnico), nego pa v sabor. Večina si ni svestna svoje odgovor-j nosii pred narodom, ki jej je dal večino, ako nima poguma, ua napravi konec orgijam in neodgovornomu razde vanj u sabora. Večina še sodeluje pri teh škandalih. s tem, da nekateri nje zastopniki obračunavajo s temi indivkluvi s katerimi je že obračunal narod in nad katerimi jc že usoda zlomila svojo palico. Treba s temi ljudmi obračunati — tako mislimo tudi mi — ali ne v saboru. Če je že v Hrvatski nekaj okrajev, ki pošiljajo v sabor delinkvente in norce, pa je dolžnost sabora kot celote, da se ne da terorizirati od teh ljudi, marveč zavrne naj jih v tiste meje, v katerih morajo biti. Na to treba delati na zborovanjih in v časopisju, ne pa v saboru! Nad sriavo nam gori hiša, tisoči naroda pograjajo na frontah, a doma krade sabor Bogu dni! In poleg tega se odločuje 0 »sodi našega naroda — morda za stoletja. vesti« S Smrtna kosa. Kakor smo že včeraj na! kratko javili, je umrl dne 18. avgusta v j Trebčaii gospod Josip Hvala, c. kr. višji poštni kontrolor m posestnik pri Sv. Ivanu. S pokojnikom izgmja markantna oseba iz vrst slovenskih poštnih uradnikov. Kakor v dijaških letih, je bil pokojnik tudi pozneje silno'navdušen za narodno stvar in pri tem tud; zelo temperamenten v zastopanju svojih naziranj. vsled česar je prišel često tudi v nasprotje s svojimi sicer somišljeniki. Ne meneč se za položaj državnega uradnika je v prejšnjih časih intenzivno sodeloval v našem socijalnom življenju — poprej v mestu, potem : pri Sv. Jakobu. Začetkom vojne je bil mi- | litariziran, pozneje pa je služboval pri ravnateljstvu v Ljubljani. In bil je med. ti-: stimi — recimo kar naravnost — nespa- j metneži, kakršnih je mnogo med slo-; venskim uradništvoin, ki je črez mero...! garal v svoji službi. Ni žel zasluženega priznanja, pač pa je izčrpljal — sebe! Bolehal je že dlje časn. Bil jc rodom iz znane rodoljubne družine »Mišelčeve« iz Vole prj Tolminu. Dobojeval je. Naj počiva v mm! Spoštovanima družinama Hvalovi štrukljevi v TrebČah še enkrat naj-iskrcneje sožaljc. izpraznievarje stanovanj v Trstu «n okolic!. Namestništvo razglaša: Spora-! zunmo s c. kr. primorski?n višjim sodiščem 1 se podaljšajo v £ 1 odredbe c. kr. primorskega namestništva z -čine 17. novembra 1910. štev. Pr. 1298/38—15, dež. zak. št. 43 navedeni roki za izpraznjevanje stan o- ] vanj do 24. novembra 1917. Za isto dobo! ostanejo v veljavi določbe 2 in 3 prvo! omenjene naanestništvenc odredbe. j Rekvizicija živine in sena v želna uprama komisija naznanja s tem vsem istrskim občinam, da odsedaj dalje, morejo živino in seno v Istri rekvirirati, samo okrajne politične oblasti. Zavitki pisemskih znamk. Pisemske znamke po 20 in 40 vin. se o'Jdajajo od sedaj naprej na zahtevo ia brez zvišanja cene tudi v zavitkih po 500 komadov. Pcirožni odbor za goriške begunce v Ajdovščini uraduje v občinski pisarni ob sredah in sobotah od 8 do 10 predpoldne. j Mestna zastavljalnica. V torek, 21. t. m., se bodo od 9Vi dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenost', zastavljene meseca septembra I. 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 214.60 i Co št. 216.900, popoldne od 0V2 do 6 pa nedrago-cenl predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1916. na zelene listke seripe 140 in sicer od št. 16.501 do št. 18.301. Iz Italije. Učiteljska kandidatinja Zora Braz s Srpenice piše prof. I. med drugim to-ie: Sa.uzzo (Piemonte), 21. julija 1917. 2o. Ttiajnika 1917 sem oJš!a iz Gorice do-n?o\' na Srpenico. Od tu ni bilo več izhoda in tako smo .doma med tujci prebivali dva mescca in pol. Potem smo se podali v b;i-! žino Čedada in smo bivali tam v platne- 1 niti šotorih 6 tednov. Pticc nam zn-anc. ! (aeroplani), so nas vedno pozdravljale in j se porem vračale proti Gorici. Pozneje 1 smo o J potovali v mesto Vercelii. potem v ; Croscentino, zdaj pa smo tukaj v kraju Saluzzo. Ne morem Vam popisati veselja, ki ga obću'imo, k.i pr^rnem ) po- ročilo od svvuih ii- dun;ovh:c. Kazlje pri Florjan. Pri mfc, ^.e zavarovali na vojno postilo: po ?0(WJ K: Novak .Mariia. Stanta Vinko. Se ražin .»o?ipt Može Marija. Vran F ran; a, Upanja .Marija, Turk Aid z, po 1000 K: Zabrič Alojz, NabergoJ Vincenca, Dolgan Katarina, Vran Ana. Novak Marija, Slavce Aniouija, Pa-pis Mariia. Gec Marija, .vffur Ema» Porazili Marija, Poekar KaroHr-n, iilr.ia Vincenc. Seražlr. Ivan. Ščuk Igrarija. ča Franla. Siavec Antorsija. Papis Franja, Nabergo.i Alojzija. Zidar 1 ran. Rože Jo-sipina. Rože Angela .Zktar Anton. Majcen Angela, Zidar AMz. Seražin .To--'p. • a-žin Marija. Orel Marija-. Počkar Ru'Oif, Orel Antonija, Orel Antonija 32. DAROVI. Odboru za »vojašM dan« so došli naslednji nadalini darovi: Glavna blagajrm avstruskega Uoyda, podružnica AjikIo-A v sirijske banke, Navigazione Liiiera Triestina 1*0 K 200; paroplovuui družba »Dalmatia«. ladjedelnica San Rocco ,>0 K 100; Rili. Dejak, Xydias 6l C., Ignac Weiss, par. družba »Istria-Trieste« i>o K 50; Anton Deiak ml., H. 6; F. Miiller po K 30; I. Iras & C.. C. F. Lutherer, Coope-rativa Cittadina di Consumo po 20 K: Struekel K 15; I. M. TeuschI, David Luz-zatto, V. Mayer po K 10. Za vdove in sirote (tržaške) daruje g". Tavčer Jakob ob priliki rojstnega dne NJ. Veličanstva cesarja K 20. Denar hrani uprava. S MM,] OC|LASIj: r—jr~)b»e raŽuaajo po 4 »tot. b#*»do. T-| | Ma«tao tiskaaa b«a©do ee ? ^irj |LJi—Ji: pristojbina »naša 40 stotini. —i«—I Mf?2'^^ flHž't za vsalie VI>te in v -aki UiVil množini PriUem p>> nie na dum. ZglasiU se pri Pelli/z. rt v ul. del'Sulice štev 2 Piazza Barriera vecchia. 1-99 S^dlnO mlajša ura'niča s perfektnim afc« znanjem nemščine, slovenA-^iue, hitrega s roj epi j a in koi espondence. — Prednost imajo one k: so bile v odvetniških pisarnah. Začetnice izključene Oglasiti J-e v Cori k: poslovalnici nI. Laziaretto vecchio 3, I od 9-12. 1298 bel'j. opol, žganje ter vermoutli jrod.ua ViiiU A pol Ion i o, Tr^t, Amaiia 10.* 97 raBftfeftFH L zemljiSčtm — "V i-uja c rruilui!! Jo ip. Guardel.a ^cogliettoj^a loOO 1?1!mIp« s°d0 za prevoz do 1000 hI. Perojt vio, iVliPllil Lazzaretto vecchio št. _129i vins'.;e kunlm od 10J 1 naprtj. 1'etto iio iUUC št 2. Gulift, ©d 50 kg ^a^raj Bar predala J«^ VB Trsi, uL dsi tlelsi 10 od 11~!2 is od 4—5 pop. Kdc? ims. Btsproc e: v Trsfy eii v ©kolki poiSis svo|^ 2 p?- SMsaa ponudbe r?a Sns, odd. pod j.Zcrflžiišca". L______________________ ___.i______ ' ZOBOZDRAVNtK Dr- J. Cermak v Trs»a, ui. Poiie veteh & 12, vcgol uiicedfttSePos a, Izdiranje lobov brez bclečine. >5 \ S-: Pio#nb?rafs|e. j U M E T N S Z C B i E JADRANSKA BANKA Trst, Gtfl Cossa đl Risptrrmio ste«. 5 (Lastno poMe) Kapital in rezerva K 13,200.000.— F!ltja!ke: Dunaj Tegethofstr?sse 7- 9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloge na knjfifce 3 1 a ° o Vlogo na knjilka od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek p! .Cnje banka od svojega. Ob es:ovan|e vlog na tekočem In žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice -ria v5a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrerinosme papire, n-n:e, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, p oir.cce itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla o le/e^e v javnih sfc'-.divjih. — S^le deposits. — Prodaja srečk razredne loter.je. Z varovanje vsakovrstnih pnp.TB~i— - I r - ■ - -___■■ — I - - I HI. . .— J _ ':-V" »TfiTS