692 V. Oblak : Doslej neznana knjiga slovenska. Doslej neznana knjiga slovenska. Priobčuje V. Oblak. knjižnici graškega Marijinega samostana (Mariahilfer-Klostcr) je shranjena majhna dozdaj neznana slovenska knjižica, katere niti Kopitar v svoji slovnici, niti Safaf ik, niti naš vestni Marn ne omenja. Naslov ji je: Catechismus, Tu je bukvize. Tega fprafhu-vanja is pet fhtukou Kerfhanfkega Navuka zhastitega patra Peti a Canisiusa is tovarshtva Jesufoviga. H' perpomaganju vfeh Gofpudou Farmaftru, Duhouneh ofkerbnikou, vuzhenikou: tudi otruk, inu ftarei-fhou, bratou, inu fefter Bratoufhine Kerfhanskega Navuka. Skus Per pufhanje teh Vifheh. V Celouzu. Per Deidizhih Joannesa Friderica Kleinmavr 1762,« 120, 192. To je tedaj prva izdaja istega »Cate chismusa«, katerega tretjo ali peto Safafik I. 117 omenja »Catechismus, tu je bukvize tiga isprafhuvania is pet fhtukou kerfhanfkega navuka .....Petra Canisiufa.....etizh (petizh oder tretizh; die ersten Buchstaben abgerissen) v' druk dane inu pobulfhane i. t. d. V Lub-lani, Eger 1770, 12°. 198 S.« Tudi četrta izdaja, katero Marn (»Je zičnik« XVII, j6) omenja, je 1776. 1. v Ljubljani izšla. Naša knjižica ni toliko radi svoje vsebine zanimiva — v tem oziru' se ne razlikuje veliko od sličnih istodobnih knjig svoje vrste — nego radi tega, ker je v koroškem narečji pisana, v katerem iz začetka druge polovice XVIII. stoletja imamo le prav pičlo število knjig. Vsebina knjižice je naslednja: Na str. 3—7 je kratek navod k branju »Visha brat fe vuzhiti«. Za tem dve strani obsezata »predgovor od Bratoufhine Kerfhanfkega Navuka, inu pridnofti leteh bukviz.« Na str. 9—128 je sam katekizem, kateremu je šestnajst cerkvenih pesmij pridanih (str. 129—167). Na konci (str. 167—192) je nekaj litanij in molitev. Da se vsaj nekoliko razvidi, kakšen je jezik, podajamo najvažnejše posebnosti v glavnem osnutku. Stsl. poluglasnika ri> in i> nadomeščuje navadno e: den 11, 12, menje 18, 44, pomenfha 56. Za stsl. 'fe stoji, kadar je ta samoglasnik zategnen in naglašen, skoraj izključno te: neviedni 8, 27, refvietlen 11, griehou 12, I5; odriefhnik 12, viernih 12, diele 22, 26, zhries 14 i. t. d. (Zanimivo je, da se ta predlog v tej knjigi piše Črez. Vsi slovenski pisatelji XVI. in XVII. stl. po-zn ajo in rabijo ta predlog v obliki Čez; tako tudi Krelj v svoji postili). Samo ledko stoji v tem slučaji e: verni 18, fpovedati 18, verneh 31. V. Oblak: Doslej neznana knjiga slovenska. 693 Kadar je pa I; nenaglašen, nadomestuje ga e in i: divize 18, zhlovek 11, 13. Prostemu stsl. e odgovarja tudi e, samo v nekaterih slučajih se ta e nadomeščuje z ie, in to kadar je naglašen in zategnen. V tem slučaji se tedaj prosti e tako glasi, kakor namestnik naglašenega 1»; ali to samo nekolikokrat: nebiefs II, 38, nebiefse 12, 37, fhieft 118. Naglašen in dolg o se je izpremenil v u: kratku (neutr.) 3, po- v muzhio J, gofpuda 14. modruft 34 i. t. d. Ce bi imel u v začetku besede stati, pridene se mu v, tedaj: vupanje 19, navukam 30, vuzhiti 42. O soglasnikih je samo naslednje omeniti. G se pred mehkimi samoglasniki e in i izpreobrazuje v j (t. j. g^=j)\ drujeh 17, 55, druje 8, 56, drujem 27, drujemu 34, nadlujeh 102 ; druji 8, 64, druji 8, ushji (= užgi) 35. Ista izprememba se nahaja tudi v kranjskih severoza-padnih narečjih, katera meje na Koroško ali so vsaj blizu meje koroške (cf. Baudouin de C. Otčetv komand, min. nar. prosv. II. 87 in Valjavčeva razprava o Predvorskem narečji v progr. Varaždinske gimn. 1858). Glasna skupina šč se ne nahaja, nego š: bratoufhina 7, ker-fhanftva 10 i. t. d. Mimo molitva čitamo mnogokrat modlitva, 26, 31, 35 i. t. d. Ob oblikoslovji je naslednje opomniti: Loc. sgl. 'i>/o-deb. se skoraj izključno glasi na -u: bogu 8, pifmu 9, ferzu 15; in str. sgl. in dat. pl. iste sklanje se končuje že samo na -am: krisham 10, ferzam 12, synam 97; jedina izjema je dat. pl. dielem 120, kjer je e iz nom. pl. vzet. Nom. pl. o-deb. je mesto na -a, na -e: diele 26, 33, nebiefe 12. Loc. pl. te sklanje in tudi soglas. debel, katera se v nsl. po tej sklanji sklanjajo, je na -eh in -ali: dieleh 29, nebieffeh 20; petkah 44, zhafah 18. krajah 8. Ali je končnica -eh tega sklona nekaj starega in tedaj neposredno odgovarja stsl. ekh. ali je pa nekaj sekundarnega in po vplivu analogije nastala, da Si samo določiti, če historično zasledujemo razvoj sloven. sklanje od Trubarja do začetka našega stoletja. Nom. sgl. v (y)-deb. se glasi na ou in va\ molitva 21, zirkou 9, kletva 120. Končnica gen. in dat. sgl. pronom. in sestavljene sklanje je -ega, -emu: malega 9, fvetega 9; dobremu 24 i. t. d. Tudi v gen. in dat. pl. je -eh, -em končnica in ne -ih, -im in sicer tudi v sestavljeni sklanji, katera gre tedaj v nekaterih sklonih po analogiji pronom., kakor to za-pazujemo tudi v drugih slov. jezikih: poglavitneh 10, brumneh 12, boshjeh 16, dobreh 26; tvojeh 29 i. t. d. V dat. in loc. sgl. fem. je končnica -ej: pravei 12, lubesnivei 21, boshjei 32, fvojei 22, tei 17. V .nom. pl. neutr. je mesto a, e: dobre. Tako je tudi v nom. sgl. mase. in neutr. mesto ta in to (stsl. tb in to) vedno te 10, II, 14, 29 i. t. d., ali nom. fem. (stsl. ta) je vedno ta. V 3. os. množ. IV. 694 Književna poročila. vrste se ne nahajajo krajše oblike, nego samo daljše n. pr.: ftorijo 26, hodijo 42, redijo i. t. d. Komparativ se tvori s suf. -