240. SteuHRn. u UDDiioni, v sohoto zi. oktobra 19ZZ. Leto LO. «*^w^ jEite*TM^^^^B ^^^^^^^^S^^H ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^IH^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^h *^^^^^^^^^^^B ^^^l^^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ishaja vsak dan popoldn«, Uvs«as1 ■•d»lj« la praznik«. InaeratI : do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; žcnitne ponidbs besed) 75 i. Popust le pri naročilih od U objav naprcj. — liueratnl ctavek posebej. Vprašanjem glede inseratov na} se priloti znamka za odgovor, Up*mTnUtvo „Slov. Ifaroda" !■ „Ifarotfaa tiskara*" Kaafl»va oUca »t 5, prltlteoo. — TaUIon at. 304. UradatAlv* HSlov. II ara dm1- Knaftova olioa 4L 1, I. aadatropf« Telaon atev. 34. Dopis« spraisna la poiiiUa« ta taiaatao fraahovaaa« -**r- Rohopisotf a« na vrat«. ~fJM laT Posamezne itevilke: "VI v Jugoslaviil vse dni po Oin *•— v InoztmsUu natad/ta d rt i Oin 1, nadalje Oin f *2S Poitnltia platana w gotovini. „Slovenski Narod- velja: I , T '■«•«««» ftiuMtri * r v Ljubljani , po porti 12 mesecev...... Din 120— Din 144* Din 216*— 6........60— . 72- . 108-3 # .......30'— . 36— . M — 1........10— . 12- . 18-— Pri morcbitnem povijanju se ima daljša naročnlna doplačati. Novi naročnikt naj pošljejo v prvič naročnino vedno SIV po nakazaiti Na «amo pismena naročita brez poslatve denarja se ne moremo orirntf. Italfia, Turčija fn Slouanstuo. I talijanski general R. Benciven* ga je pred kratkim objavil članek, ki je vreden, da ga tuđi jugoslovenska javnost pažljivo prečita. Gen. Ben» civenga si je pridobil kot publicist dobrozveneče ime. V svojih član* kih se včasih bavi s strogo vojaški* mi vprašanji, najrajši pa zaide na politično polje, in četudi se zdijo njegove ideje in njegova predvide* vanja včasih nekam čudna, so ven* dar vedno zvest odmev mnenja, katero vlada y gotovih vplivnih ita* lijanskih krogih. »Če pažljivo pogledamo etno* grafično karto Evrope, pravi Benci« venga, vzbuja našo pozornost veli* kansko zeleno polje, ki s svojimi različnimi spremembami označuje ozemlje, na katerem prebivajo Slo* vani. To neizmerno polje se razte* za od Kaspiškega do Ledenega morja in od Črnega do Baltiškega morja, nadalje od ozemlja ob Volgi do ozemlja ob Donavi, kjer je pre* trgano, ter se nato na da I ju je do Adrije na eni strani in do Egej« ske^a morja na drugi strani. Tako stojimo pred velikanskim slovan* skim svetom, ki sili do nižave Sre* dozemskega morja ter išče pot k Adriji in k Egejskemu morja Pri* tisk Slovanov danes ni močen, ker je Rusija oslabela, kei se posamna slovanska plemena nišo še zadost« no zbližala, oziroma zlila drugo v drugo in končno ker Severni Slo* vani, brez katerih so Južni Slovani prešibki za nastopanje, butajo na pravcati jez, t. j. tište države, ki se razprostirajo od Švice do Črnega morja: Avstrija, Madžarska in Ro* munska. Ta jez deli Južne od Se* vernih Slovanov in dokler bo ta jez držal, ne bodo Slovani mogli pre* vladovati v Sredozemski nizini. Znan je pritisk Sevemih Slo* vanov na ta jez (prosluli koridor) in energični nastop Italije je do se* daj preprečil nevarnost, da bi se jez prodrl. Toda ta nevarnost ni neha* la, posebno z ozirom na šibkost Avstrije. Zato se Zapadna Evropa in pred vsem Italija ne bi smela obotavljati ter pomagati Avstriji, da je slovansko morje ne poplavi in ogroža nato ostalo Evropo ob Sre# doze^skem morju. Če ima ta jez — Avstrija, Mad* žarska, Romunska — velikansko važnost, ća zaustavi slovanski pri* ti?k, ništa nič manj važna dva «!avs na stebra ob morju, ki ju tvorita Istra in Trakija. Brez teh dveh ste* brov Slovani ne bodo mogli nikoli zavzeti prevladajočega položaja ob Sredozemskem morju, ker Istra ob* vladuje severno Adrijo, Trakija pa morske ožine. Ostal jim bo le na* ravni izhod na Solun, stisnjen med Grčijo in Turčijo. Iz tega izhaja, da ima TurČija »kardinalno funkcijo« v Evropi in da ima pravico obstan* ka; ima isto funkcijo, katera pri* pada Italiji v severni Adriji. In ker bi padec ene£a strebra — Trakije ali Istre — zmagal tuđi drugi steber, je jasno, da imata Turčija in Italija vzajemni interes, da se podpirata, da trdno obdržita svoji obvladajoči poziciji nad severno Adrijo in nad Ožinami. Če hoče torej Italija izvajat! realno politiko, mora gledati s sim* patijo vstop Turkov v Evropo. Ne srne je pri tem motiti sedanje za* vezništvo med Rusi in Turki. Za*= časna skupnost interesov ne bo ni« koli izbrisala dejstva, da Slovani in Turki pripadajo dvem različnim ple? menom in kulturam. Toda da se utrdi turski steber med Crnim in Egejskim morjem, ni samo v interesu Italije, ampak vse Evrope. Samo strast je mogla za* slepiti Francijo, ko je hotela obdati Nemčijo z žandarji ter je pospeše* vala ustanovitev Malega Sporaz* uma, ki — po našem mnenju — predstavlja kal prave in velike ne* varnosti za zapadno Evropo. Evropska TurČija pa je tuđi predpogoj za tisto ravnotežje na Balkanu, katero edino zamore jam* čiti za mir. Navzočnost Turčije za« držuje grški in jugoslovenski impe* rijalizem ter preprečuje zopetni zas četek boja za prvenstvo na Balka* nu med Jugosloveni, Romuni, Bol* gari in Grki. Vstop Turčije v Evropo je od* stranil nevarno rano na južnem vzhodu Evrope, ki jo je predstav* ljalo grško gospodstvo na ozcmlju ob egejskem morju do pred vrat Carigrada. Le sovraštvo in up na ribarenje v kalnem sta zamogla diktirati sevrciko pogodbo. Skrbcti pa je treba, da bo turska posest v Evropi trajna in zato morajo imeti Turki utrjeno točko Drinopolje, tu* di če to ne bo prav Bo^arom, pri katerih ne smemo pozabHi, da tud i oni spadajo k tišti ve^ki s!ovanski družini, kamero za ježiti je na'oga evropske Ttirčiie Do!caz svoiefja prijateljstva bo Italija vedno lahko dala Bolgarom s tem, da podpira njihove težnje po izhodu na egej* sko morje. Mislimo, zaključuje Bencivc ^ ga, da imata Italija in Turčija veli* kanske skupne interese in zato smo mnenja, da je med tema dvema dr* žavama mogoče sodelovanje, ki ne bo pomenjalo ne za eden ne za drugi del suženstvo a!i podvrženost, ampak nasprotno, jamstvo, da bo* sta obe državi neodvisni od angle* škc ali franeoske hegemonije. Moč* na evropska Turčija pomenja za Italijo vzpostavitev ravnotežja na Balkanu.« —po, Parež proti polftlkiiječi duhov- vv* • Milanski nadŠkof je dobil od vatl-kanskejca državnega tajništva rezer-vatno okrožnico znamonite politične važnosti. Vatikan precizira v njej svoje razmerje do italijanske ljudske stranke, ali bolte rečeno, odklanja to stranko in jo uvrsča med druge politične organizacije, ki so brez vsake vezi ž njim. — OKrožnica naglaša, da se ima ljudska stranka smatrati za absolutno neodvisno od svete stolice, tako pač kakor vsako drugo politično stranko. Vatikanski dokument ;♦ bavi nato s političnim delovanjem duhovnikov, in do-čim jim priznava svobodo mišljenja, samo da ne simpatizirajo s strankavni, ki nišo v skladu z moralnim! interesi katoliŠke cerkve. izjavl;a, da cJuhor-n?ki nimalo nikake obveznosti, da bi šteH ljudsko stranko za svoto. Konč.io vab? okrožn?ca nadškofa. nai pojasni in ukaže svolim podreienira duhovnik(,m; da ne smejo nik^inr nozabitl na dofžno-stl svojlejan poklicn t naj se zaveda^o vedno tuđi napram ljudski stranki, da so pred vsem duhovnik?. Milanski list »La Sera« komerttra vatikansko okrožnico z zatrdilom, da je kardinal Gaspari. z očividno inspiracijo in ukazom papeža Pija XI.. na^a^•rost razkrinkal ljudsko stranko in njeno de-magoško ravnanje. Po vsem tem je pojašnjeno iz Rima sporočeno izginieva-nje vodilnih organov ljudske stranke In vest o odstopu strankinega tajnika dona Sturza. Ljudska stranka je tako za-deta v obraz in v prvi vrsti politikant don Sturzo. ki ga je prištevati me«l činitelje, kateri so za sedanjo politično situacijo v Italiji naiveč odgovorni. Vatikanska obsodba ne velja samo duhovnikom v milanski nadškofni, inar- več v vsej Italiji. Saj milanski list že poročaf da voditelji ljudske stranke za-puščajo svoja mesla in da beži tuđi duša stranke, don Sturzo. Kar pa velja za katoliške duhovnike v Italiji v politič-r.em pogledu, mora veljati za katoličke duhovnike tuđi izven Italije, po celem svetu. Iz Vatikana itm đoni opomin, da naj nikdar ne pozabijo na dolžnosti svojega pokliča in naj se vedno zavedajo, da so pred vsem duiiovniki. V Jugoslaviji imamo polno takih katoličkih duhovni-kov, kateri bi si morali k srcu ▼fcti papeževe besede, ker pozabljaio ni svoj poklič in potiskajo v ozadje iriseU da morajo biti povsod pred vsem du-hovniki. Kolikor pa poznamo na2o po-litikujočo duhovščino, laliko rečemo, da se ne bo prav nič zmenila za papciev opomin, marveč bo hodila 5e dalic svojo prečestokrat krivo pot in se vezala tuđi s strankami, ki nišo v skladu i moralnim! interesi katoliške cerkve. KRIZA VLAOE STGPA V AKUTNI STADIJ OŠTRA BORBA ZA PREDSEDN1ŠKO MESTO. — RADIKALCI ODKLA* NJAJO DR. RIBARJA. — ODLOČITEV DANES/ — Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Te. kom včerajšnjega dneva so bila živah* na pogajanja, razmotrivanja in posve* tovanja glede volitve predsednika na* rodne skupščine, kakor to zahteva člen 78. vidovdanske ustave. V parlamentu so se vrstili sestanki za sestankom, konference za konf renco. Vsi parla* mentarni klubi, tako vladne koalicije, kakor tuđi opozicije so včeraj razprav* ljali o volitvi predsednika. Vprešanje predsednika pa je spravilo za sedaj kolikor toliko latentno vladno krizo zopet v akutni stadij. To je rudi pri* znal ministrski predsednik Pašić. Opozicijonalne stranke so v nače* hi za sedanjega predsednika dr. Ribar« ja. Opozicijonalci so pripravljeni voliti dr. Ribarja za predsednika, če demo* kratje še nadalje vztrajajo pri njegovi kandidaturi. Na ta način bi bila kan« didatura dr. Ribarja zagotovljena, ra« dikalci bi pri volitvah ostali v manj* šini, kar bi povzročilo takojšnjo krizo, oziroma demisijo vlade. Radikalci so proti kandidaturi dr. Ribarja v načelu radi tega, ker se je udeležil zagrebškega kongresa. Pooštrena parlamentarna situacija pa se ima tekom današnjega dopol* dneva še pred otvoritveno plenarno se* jo narodne skupščine razjasniti. Seja je sklicana za 9. uro dopoldne. a goto* vo je, da bo otvorjena sele pozno do* poldne, ker se vrše odločilne konferen* ce med demokrati in radikalci. Včeraj so se parlamentarni dogod« ki vrstili prilično takole: Za včeraj dopoldne napovedana seja demokratskoga kluba se ni vršila. Okoli 11. dopoldne sta se sestala mini* strski predsednik Pašić in Ljuba Davidović ter sta razpravljala o vprašaniu novega predsednika narod* ne skuščine. Ljuba Davidović je ome* nil, da demokratski klub kandidira dr. Ribarja za predsćdnika. Ministrski predsednik Pašić je s svoje strani vzel to izjavo na znanje, obenem pa povd.n« ril, da radikalni klub nikakor ne more glasovati za dr. Ribarja. Še pred otvoritvijo laključne scj« narodne skupščine je po tem sestanku Pašić sklical ministrski svet, ki je na tej seji izključno razpravljal o volitvi predsednika narodne tkupščinc, oti» nosio o kandidaturi dr. Ribarja. Ministrnki predsednik je naglašal, d* je vohtev predsednika v tetni ?.veH z vladno krizo. Radi tcikoč kondida* ture je stopila vlada v akutni Stndi) krize. Če ne priđe do sporer.ume netf demokrati in radikalci glede o*eb* predsednika skupiČine, je vlada prisi* Ijena takoj podati demisijo. Voliter predsednika pomenje za presoio ntr!a» mentarne situacije resno zadevo in ne more se sprejett oseba kandidata, mo ža, ki je drugače vse časti in spotttv vanja vreden, iz raz!o£a, krr )c scdan;i predsednik prisostvoval lagreb^kemu kongresu in se je radi tega onemogočil na takem mesru. Tekom popoldncva In večera je postala situacija še boli napeta. Ob 16. ponoldne je bila seja de* mokratskega kluba pod prtdsodstvorn Ljube Davidovića. ki je kratko poro* čal o sestanku z ministrskim predse'-* nikom Pašićem in o stališču radi!:;i^ nega kluba napram kandidaturi d-. 'RU barja. Po kratki debati je demokratki klub skorsj soglasno spr?;el kandidaturo dr. Ribarja za predsednikit narrć ne skupščine. Trije izvoljrni odpos'in* ci Ljuba Davidović, Dragutin P e* čić in Wildcr so takoj odšli v prostore radikalnega kluba ter taru pnnv čali ožjemu odboru, ki ^a aedaj pred^ stavljajo poslftnci Ljuba Jovanović. Gjuričić in Taj čić, o sklepu demokrat-skega kluba. Sestanek se je vr$il oh 5. popoldne in radikalni delegatje so sklep takoj javili plenumu seje radikalnega kluba, kfttere se je udetcžHo okoli 77 poslancev. Prcf. Ernest Denis: Vnetega zaščitnika so naši! v knezu Ferdinandu Koburškem, ki je bil Ncmec in torej ni imel nikake slovan-ske občutljivosti, z veseljem bi bil pre-pustil Srbijo Avstriji, da bi svojo državo povečal za nekaj kvadratnih kilotne-trov. Bil je molčeč in zvit, znal je skrivati svoje namene in izrabljati spore med strankami, zato je vsled suženjske pokorščinc, ki je Še ostala od stoletne-g-a azijatskega despotizma, znal kmalu dobiti v roke neomejeno moč pod ustavno obliko. Ker mu je bilo več do lastne slave nego do stalne ko/isti svo;ih narodov, se je prilizoval Petro-jcrnJu, ako se je nudila ugodna prilika, vc-ndar ni pozabil Aleksandru III. dolge kn ran tene. v katero ga je bil obsodil. IM! J2 pripravljen skrbeti tuđi za bla-ycor svojih narodov, toda zahteval je, eh se o tem piše po listih, posebno v > ricue Frcie Presse«. Na sofijskem pre-stolu ni nikoli pozabil, da je bil nekdaj avstrijski oficir, in sam nt vedcU ako bi bil bol] srečen, če bi kot zmagovalec stopil slavnostno v Carigrad, ali Ce bi mu Franc Jožef na njegove gorečc prošnje z Izrazom prezirljivc blagona-klonjenosti podelil red ilatega runa, V Sofiji se je govorilo o njem. da je najboli macedonski od vseh Mace-doncev. Agitatorji so se mogli z njim svobodno dogovarjati in jim je pustil svobodne roke, da so kalili vodo. ker je upal, da bo lov v kalni vodi bolj bogat. V Macedonfji je bilo mnojro nezadovoljnih elementov. ker je bilo nieno gospodarsko stanje žalostno in njena uprava sramotno slaba Te plođovite ravnine, izborno namočene, ki bi bile mogle prehraniti milijone prebivalcev, so se vsled brezbrižnosti vlade in vsled neznosne socialne organizacije spreme-rile v močvirja In puščave. Skorej vsa zemlja je bila tu last muslimanskih veleposestnikov, ki so io po kosih dajali v najem kmetom pod takimi pogoji, da je pripadel njim naj-večji del Žetve. Velika množina teh na-jemnikov je živela v največjl bedi In v prisiljenem potepanju. Nič na bolišem nišo bili kristjanski posestniki, njihova varnost je bila samo navidezna, kajti će se je Turku dopadlo njihovo posest-vo, se ga je s pomočjo uradnikov lahko polastil. »Nemirno spimo,« pravi bol-garski pregovor, »ako Imamo ladjo na morju ali pa Romunko za ženo, Še boli ' pat Ce imamo posestvo v MacedonijL« Poleg najemnine za zemljo, kl se plača gospodarju, je moral kmet daja-ti erarju desetino pridelka. To desetino so imeli v naiemti zakupniki, ki so po svoji volji cenili letino. Tako sta kmeta izsesavala posestnik in desetinski zakupnik, poleg tega pa so ga odirali Še žandarji. S posestev in \z hiš so ukradli krist'anu tuđi njegovo Ženo in hčere. sNasilje.« je pisal Gaulis I. 1910., »vlada v Macedoniji neprestano, kakor v mestu, ki je bilo predano v plen barbarski hordi ... To prebivalstvo brez pravic, oskrunjeno in decimirano, ki ga uničujejo z davki, ga odtrajo in brez-srčno tirajo v pogin — mora postati žrtev revolucije.c VstaSki odbor, ki je bil ustanovljen v Sofiji pod imenom »Notranja organizacija.« je imel lahek posel, ko je zbiral četaSe (komitadžije) iz teh ne-srečnih ljudi, kl jih je gnala v lakoto in obup zločinska brezsrčnost Ahdula Hamida in preračunjena brezbrižnost evropskih velesil, ki so iz enega ali drugega vzroka pardonirale sultana. Abdul Hamid je znal spretno Izrablj^t! rjih ljubosumnost in je podžigal doma-5e spore macedonskih kristjanov. Po neuspesni revoluciji 1. l°03., ki se je po-r.esrečila ravno vsled teh domačih prepirov, je dal popolno svobodo če-tam, ki so z veselo nepristranostjo p!e-nile po deželi in morile prebivalstvo. Največji del napadalcev je prišcl iz Bol-garije in prebivalci so se priglaSali k eksarhatu in so se izdajali za Bolgare. da bi se resili pred krutim! roparji; zato so pridajali k svojim imenom kor.č-nico — »ove, pa naj so bili tega ali one-ga rodu. Avstrija in Rusija sta se I. 1897 dogovorili, da se v te razmere ne bosta vmeSavali. L. 1907 sta se odločili na pritisk angl. ministra markiza Lands-downa, ki se je vznemiril vsled te gnusne brezbrižnosti, da bosta Evropi predložili program, kako bi se te razmere zboljšale. Ker je bil program zelo povrŠen in nezadosten, in ker se je iz-vajal brez prepričanja, ni imel nikake ga uspeha. Avstrija je čakala, da bodo raz-mere dozorele: priđe Čas, ko ji bo splo-Sen upor ponudil priliko, da bo posegla vmes. Med tem je pod pretvezo, da ho-Če zagotovitl mir v pokrajinah ob svoji meji, zasedla Skoplje s svojim žendar-merijskimi častniki ta je tako naznačila novo etapo na poti — v Solun. Trpljenje prebivalstva Avstrijo ni posebno žalostilo, kajti vedela je, da bodo njeno oblast Se rajše sprejeli sestradanci, ki iih bodo razmere prisilile do skrajnosti in »apostolski« kralj je — ne da bi ga pekla vest — gledal, kako prihajajo r deželo novi mohamedanski priseljend ki bodo v splošni zme^njavi oslabili od-por proti nemškl invaziji Ti nasilniki, ki so jemall zemljo starim posestnikom. so bili mohadžirl To so bili priseljenci, ki so prlhajali po največ iz Bosne in jih je porta naseJje-vala ob severni in vzhodni meji. Na Zapad ali v Staro Srbijo so prihajali A r-n a u t i ali Albanci. Albanija je eden iz najbolj nepri-stopnih in najbolj neznanih kotov v Evropi. Njene meje so se vedno spre-minjale, tako da iih ni mogoče natanČno določiti. Razprostira se v glavnem od Crne gore do kotline reke Semeni. od koder se začenja grška dežela, in od ni-zkega močvirnatega pobrežja Jadran-skega morja do reke Drine, ki jo deli od Macedonije in Stare Srbije. Gorati vzhodni kraji, kjer se dvigajo Albanske alpe in Pindus, so prava domovina Ar-nautov: tu so njih glavna središča: Tirana, Elbasan in Berat (arnautski Bel-gtad), ki bi se na zapadnem pobočju mogoČnega Tomara (2500 m) s svojimi 12.000 prebivalci mogel smatrati za glavno mesto, ko bi njegova lega ne bi* la tako odročna. (DalK) Stran ^r. ^I.OVrNSKI NAROO« dn» 21. oktobra 1922. Stev. 240 Demokratski klub je med tem 6a* pora dalje razpravljal o politični situ* »čiji in je mesto doseđanjega tajnika jnarodne skupščine, A ga tono vic a, dolo* cil za tajnika posl. Vukosarljevi* jća. Demokratski klub je obcncm ne* jptrpno pričakoval definitivni sklep ra* tfikaJnega kluba. Ob 7« zvečer so so zopet sestali x!elegatje obch klubov. Radikalci so iz« •javili: »Radikalni klub ne more spre* •fett kandidature dr. Ribar ja.« Ob 7.30 je bila sklicana zopet seja Radikalnega kluba. Trajala je dve uri. jDebata o parlamentarni situaciji je bi* la zelo živahna« Večina radikalnega kluba se je zopet po dolgotrajni debati, jjttf )e trajala pozno v noč, izrekla proti kandidaturi dr. Ribar ja. Ker demokrat je radi pozne ure ni* (iao mogli sklicati seje, je dolocena za | danes ob & plenarna seja demokrat« skega kluba. Ta seja je odločUnega pomena, kajti na njej se ima skleniti, ali demokratski klub še nadalje vxtra* ja in odobrava nastop dr. Ribarja na ta način, da ga kandidira na predsed* nisko mesto. Splošna parlamentarna situacija postaja čim dalje bolj napeta in kom* plicirana. Pričakovati pa je, da se od* stranijo tcžkoče. — Zagreb, 20. oktobra. (Irv.) Ne* kateri listi javljajo iz Beograda: Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister Pucelj izjavil, da Samostojna kmetijska stranka ne sprejema kandis dature dr. Ribarja za predsednika na* rodne skupSčine. Dalje je minister Pucelj rudi omenil, da so muslimani tuđi proti tej kandidaturi. Vest ni popolno* ma zanesljiva. NARODNA SKUPSČINA ZAKLJUČEK PRVEGA REDNEGA LETNEGA ZASEDANJA NARODNE SKUPŠČINE. w ŽIVAHNA DEBATA O RAZPUSTU LJUBLJANSKEGA OB- ČINSKEGA SVETA. — Beograd, 20. oktobra, flzv.) Parlament je stal včeraj Ie pod vtisom volitve predsednika narodne skupščine. Včeraj je bil dan interpeladj. Na dnev-nem redu je bila rudi interpelacija o razpustu Ijubljanskega občinskega sveta. O razpustu se je vnela zelo živahna [debata. Predsednik skupSčine dr. Ivan ;R 1 b a r je ob 10. dopoldne otvoril sejo. [Na dnevnem redu so Stevilne interpelacije. Posl. FIIIpovIč Petar kot član /odbora, kl je preiskoval afero generala . Zečeviča glede ponesrečenih rekrutov, ic zahteval, da se poročilo preiskovalne ankete Cimprej predloži narodni skupščini. Ko so bile na kratko absolvi-rane še nekatere druge Interpelacije, je prišla na vrsto Interpelacija Jugo-slovenskega kluba, vložena dne 26. maja t. I. glede razpusta ljubljanskega občinskega sveta na ministra notranjih sadev. Posl. JoZe OosttnCar (Jug. klub) je v daljSem govoru navajal razloge proti razpustu občinskega sveta, kritiziral je postopanje vlade in je ! končno stavil na notranjega ministra sledeča vprašanja: 1. Kaj je dalo povod vladi za raz-Oust občinskega sveta v Ljubljani? 2. Zakaj je bil razpuščen upravni odbor Mestne hranilnice? 3. Ali hoče minister notranjih zađev oba razpusta preklicati? 4. Zakaj niste izročill vodstva ob-Žinskih poslov pri razpustu izvoljenemu lupanu? 5. Ali hočete razpisatl v zakonitem roku občinske volitve? Minister notranjih zađev Košta TI-m o t i j e v i č je obširno odgovanal na | to interpelacijo in navajal razloge, ki j so bili merodajni za razpust obeh kor- | poracij. Minister je pred vsem nagla- j ?al slabo gospodarstvo bivše večine v i občinskem svetu, dalje tuđi samovoljno j gospodarstvo upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, ki je povišal režijske stroške zavoda, povišal je uradništvu plače za 100 ođstotkov nad . onimi, kakor jih ima državno uradni-?tvo. (KHc: »Če glađu je jo državni ura-dnik!, ni potrebno, da bi gladovali tuđi občinski uradniki!«) Obrnjen proti dr. KoroScti, je m!ni-sfer navajal tuđi razloge, ki so bili Javljeni notranjemu ministrstvu od pokrajinske uprave za Slovenijo. Prebral je poročilo pokrajinskega namestnika. Končno je minister h gorenji interpelaciji kratko Izjavil, da so obCinske volitve t Ljubljani itak razplsane na dan 3. decembra t L j Posl. Jože Gostinčar kot lnterpelant i ni bil zadovoljen z odgovorom ministra | notranjih zadev, naglaŠuJoČ*, da njego- j vi razlogi za razpust obeh korporacij i jelone na netočnih Informacijah in so brez vsake podlage. Splošno je zelo oštro kritiziral postopanje vlade pri razpustu občinskega sveta. Dr. Milan Korun (soc đem.) Je |>osegel v debato o razpusta občinskega sveta in je navajal med drugim, da je moral pokrajinski namestnik Ivan Hrl-bar odrediti razpust občinskega sveta na povelje iz Beograda. Izjavil je: »Pokrajinski namestnik je bil v zelo neugodni situaciji, ker je moral na poveljo iz Beograda razpustiti ljubljanski občinski svet. Jaz zelo visoko cenim gosp. Hribarja kot osebo, ali ne morem mu oprostiti, da se je pokoril diktatu iz Beograda- Treba je bilo, da bi bil takoi odstopil, a ne da se je pokoril Beogradu.« V nadaljnem svojem govoru je kritiziral razloge, ki jih navaja vlada za ! razpust ljubljanskega občinskega Kveta in za razpust upravnega odbora Mestne hranilnice. Ko je vnovič naglaSal, da je moral pokrajinski namestnik raz- j pustiti občinski svet na povelje od zgo- ; raj, Čeprav je pokrajinska uprava odo- 1 brila nekatera posojila mestni občinl, so se čuli klici: »Tako * se pri nas upiavlja! To je moral storiti Hribar na • povelje iz Beograda! Na zahtevo dr. I Posl. dr. Momčilo Ivanič (Proti-čev pristaš) je tuđi posegel v debato in je napadel vladni sistem. Med njegovim govorom je prišlo do oštrih konfliktov med njim in nekaterimi demokratskimi poslanci, ki so ugovarjali, da nima pravice se vmešavati v lokalne razmerc Slovenije. Ivanič je vehementno napadel ministra za socijalno politiko dr. Zerjava. Očital mu je, da je bil obso-jen zaradi bankerota Agro-Mcrkurja in da je žalostno, če sedi na ministrski stolici človek, ki je bil obsojen zaradi denarnih zadev. Minister notranjih zadev je takoj dal pozvati v zbornico odsotnega ministra za socijalno politiko dr. Žerjava. Minister dr. 2erjav je potem podal kratko izjavo: »Ivanič me je razžalil s tem, ko fe rekel, da sem bil obsojen zaradi denar-ne zadeve, namreč zaradi bankerota. Priznam, da sem bil pred 13. leti član zadruge, ki Je propadfa \z raznih vzro-kov, a celokupno načelstvo Je bilo ob-sojeno zaradi krivde na plačilo rse Škode, ki bi lahko nastala upnikom te zadruge, c Končno ie dr. 2erjav Izjavfl, da uvedeno sodno postopanje, v katerem je bil obsojen na par mesecev. ni pri-neslo ničesar na dan, kar b\ mosrlo vrev Či slabo luč na člane načelstva. (Zbornica je ministrovo izjavo vzela na znanje.) Post. Stanko B a n 1 5 (Jug. klub) je tuđi kritiziral razpust ljubljanskega občinskega sveta in opozarial, da vladalo enake raztnere kakor v Sloveniji tuđi v Dalmaciji. Na predlog poslanca l^eisnerSa (dem.) ie zbornica prešla na dnevni red. Minister Marko Trifkovič kot za-stopnik min;strskega predsednika je na-to prečital kraljevi ukaz, s katerim se zaključuje to redno zasedanje narodne skupSčine, kakor rudi kraljevi ukaz, s katerim se dne 20. t. m. otvana novo redno jesensko zasedanje. Seja je bila ob 1230 končana. Polltifine vesti. e= Reforme t pravoslavni cerkvL Te dni se v Karlovcih sestane zbor pravoslavnih vladik, ki bo razpravljal in sklepal o zelo važnih vprašanjib. Na dnevnem redu razprav so te-le točke: Druga ženitev duhovnikov, reforma bogoslužja, reduciranje postov, reforma koledarja (nvedba Gregorftanskega ko-ledarja) in reforma svečeniške obleke. Te reforme z zadolčenjem pozdravljamo. ss Vlada prott organiziranja Narodne obrane. Te dni so bili pri ministru za notranje zadeve zastopnikl Cetinskih udruženi in naSih nacionalistov. Minister je izjavil, da jim ne bo dovo-ljena organizacija čet in pošiljanje na Sušak, ker bo država sama reSlla spor t Italijo. Zahteva nacionalistov, da se jim dovoli poslati 6000 članov na mejo, je tuđi ođklonjena. — Italija zaseđe DeđeagaC. >La Tribuna« poroča, da zasedejo italijan-ske čete v kratkem Dedeagač, ki je bil r.ckoč bolgarsko pristaniSče na EgeJ-skem morju. = Rusija proti AngleSkt •Timent prinašajo vest da Je sovjetska vlada sklcnila s Perzijo tajno pogodbo, v kateri se Perzija obveze, da prepusti v slučaju vojne med AngleSko In Rusijo sovjetsko vojsko preko svojega ozemlja v Mezopotamijo* = HardlnsoT nacrt ze međntrod-no konferenco. Iz Washingtona poro-čajo. da predseđnik Hardin« nikakor ni opustil misli na mednarodno konferenco, ki se ima sestati tekom time. Imela bo povsem gospodarski značaj, in Harding hoče izločiti vsako politiko. V zadevah, v katerih se Je iz:alovila haaSka konferenca, nai bi Hardingova dosegla uspehe. To priliko hoče pora-biti Amerika za razgovor s svolmi evropskim! dolžniki. Državni departement jjficijQzjiQ razjlaSa^ da Amerika sili pa to, da se Evropa razoroži in plača svoje dolgove. Amerika tuđi nikakor ni ne-raklonjena pomoči v evropskih zade-vah, ako se pri prihodnji konferenci po-Kaže, da hoče Evropa tostvarne američke želje upoštevati. = Amerika y orijentskem vpraša-nju. Dobro informirani washingio»-ski dopisnik lista »Times« poroča, da se pričakuje v kratkeip teinelata izprc-memba v stali^ču Združenih držav na-pram orijentskeinu vpiašarijn V \vas-hingtonskih politič. krogih se govori o oficijelni udeležitvi Amerike na mirovni konferenet Ni izključeno, da bo prezi-dent Harding pripravljen poslati na konferenco zastopnika Združenih držav s posebnim naročilom, da se udeleži ! edino Ie diskusije o svobodi niornkih ožUu njegova navzočnost pa nikakor ne bo Imela za Združene drZave obveznih posledic v ađiritustrativnili od-redbah mirovne konference. — Moč Irancosko armađe zraSa 660.000 mož. Stce 36 dlvizij, med temi šest za Po-renic In kontingente sa Levanto In koloni e. To sledi iz poročila v vojaSkem odseku franeoske zbornice, katero ie podal fran-coski vo ni minister. = Boliševiki zasedli Đuharo. Moskovski glavni štab trdi, da .so boljševi-ŠKe čete brez boja zasedle Buharo, od-koder se je umaknil Enver - paša. Rde-ča armada se bajc pomika dalje proti aiganistanski meji. = Vojna odškoćnlna Belgiji. Menice, ki zapadc;o v smislu z Belgiio sklcnjcne pogodbe 15. t. m. so bile izročenc danes dopoldne reparacijski komisij v Parizu. Mc-nice znašajo skupno z drugim! nemškimi vrednostniini papirj 47,445.155 zlatih mark. Gospodanfo^ Katastrofalne razmere v železniškem prometu. (Konec.) VII. Pri vsem tem pa ne moremo prezreti, da naše ministrstvo saobraćaja izdaleka ni kos svojini dolžnostim. Do danes, po štirih letih, še rismo prišli do izenačenja predpisov, do izenačenja prometnih pravilnikov. Danes §e ob-stojajo predpisi avstrijski, ogrskl, bosanski in srbski. Uradnik, ki se preme-sti \z ene postaje v drugo, priđe v povsem nove formule, v kojih se ne spozna. Pogrešamo pa rudi onega veliko-poteznega pojmovanja pogojev sve-tovnega prometa, ki mora obstojati v centrali železniškega aparata velike In prostrane kraljevine. Kakor s kitajskim zidom smo se zaprli pred zunanjim svetom in domnevamo, da inozemstvo ne ve za našo mizerijo. Da je taka domu eva rapačna, ni treba sele dokazo-vati. Jasno je, da se ravna naš ugled in naš kredit v zunanjem svetu v veliki meri po stanju našega železniškega prometa in ne dvomimo, da odločuje ta faktor v vi^ji meri, nego crnogorske homatije in ćelo več nego ambicije g. Radića. Svojčas se fe 'delalo po enomih predpislh za Instradiranje, kakr^ne Je fzđelala zveza nemSkih železnl^kih uprav. Ti pređpls? so bili merodajni tuđi v internadjonainem prometu. Mi pa 5e nismo dospelt niti do tega, da bi se glede lnstrad!ranja sporazume!« uprave državnih z>!ezm*c z Ju?no ^e'eznlco. Boj za ureditev prometa na 28 km dol-gi progi Virovitica-Slatina se bije že dve Ietf. Zelezniški brzojavi iz Zagreba preko Virovitice v Osijek potrebujejo ?4 ur» ker po 4 letih ne obstoja na tej važni progi direktna brzojavna zveza. Kakor pa smo govorili o materi-Jelnih vpraSanjfli, tako moramo seđaj vrniti se k važnemu poglavju, k pch glavjn o felezniškem personalu. Kon-statujemo, da Je železniSko uradni?t\^o In poduradni^tvo In spioh vse žeTernl-sTco osobje mizerno plač?no, s plačo, s kojo dejansko ne more živeti. Konsta-tujemo, da se ni takorekoč n i č storilo za nastanitev tega osobja. V Zagrebu samem so nastanili železnlške usluž-bence v stotinah vagonov, kjer §e danes tarnajo v bednih ten brlogih. Skandal, kl vpije do neba. Uradniki, ki se pre-meSčajo na razne postaje, nimajo stanovanja In morajo živeti ločeno od svojih rodbin. NaJ omenim neverjetno dejstvo, da v važni postaji Virovitica n! rinskih uradnikov. Pri tej priliki naj Ie niti prenočeSča za strojevodje, tako da strojevodja vsakokrat zapusti lokomotivo na postaji in se vme v svoje pre-b!vali$če, doČim lokomotiva caka, da se a prihodnjim vlakom pripelje drug stro-jevodja. Dosti jo Že bilo govora o skandaloznih teh razmerah, sedaj je Čas. da se pokličejo na odgovor funkcljonarji, ki so zamudili, da bi se takemu skandalu odpomoglo, Kakor pa ministrstvo Se ni doseglo izboljšanja gmotnega položaja železni^kega osobja, tako je samo odgovorno za to, da še do danes ni Jzšla prepotrebna službena pragmatika. Vsl vemo, da nam manjka strokovno lz-obraženega Železniškega tiradniStva in da nam manjka felezniških profesljo-nistov. Poskrbetl bi se moralo za narastaj, za šolanje in Izvežbanje tega na-raSČaja. Tud! v tem pogledu se ne storl nIC. Po vsem tem pa ni čuda, da se loteva osobja nevarna apatija, ki se po-nekod žc bliža pasivni rezistenci. Temu pa ni krivo osobje, kriva je brezbriž-nost uprave in pomanjkanje socijalne-ga, da ne rečemo človeSkega čustvo-vanja, vrn. Poda!! smo žaTostno sli! o o današnjem položaju In o irg'edih v bli^jo bodočnost. Ako ne urperro z c^na^nj^m z^orovafijem, aVo ne dorežemo n^mu-doma energičnih uVrcpov, potem je usoda našega železni^kega prometa, pa tuđi usoda našera gospodarskega Življenja v Sloveniji zapečrttena. Opozar-Jaipo y«Q naSo javnost in vse aktivne činitelje politike in uprave na cej^tva, j ki smo jIh tu navedli, ki so v podrob- , nos tih vobče znana, ki pa se še nikdar j n!so v celoti objavila našemu narodu. Smatramo pa, da je naša doižno^t, da : r.ben«*m ?5e predočimo one ukrepe, ki se moralo nemudoma udejsrviti, ako . naj se odvrne grnzeTa katastrofa. i VIII. j Prip. ur. Te, v podnb! rc'oluclj : predla^ane u!:repe smo priobčili na dan . ?borov?nja. Up?mo, da ostanejo v rh , prečit?.li, da ne rečemo od pifre do pike : proučili rudi že kompetrntni kro^l in i činitelji v vseh vzornih uradih !n in- | ^tancah. Mo;ro?e fe. da sedaj preneha j tisto večno Izgovarjanje Beograda na j Zagreb, Zagreba na Ljubljano !n T.jublfa- ; , ne — na Beograd In Zatrrcb! Kdo mrtđ j naml ga ne pozn« In ?e že ne — smeje? Kdo n\ fe oVu^il gren!za-kleti grad«, kamor menda ne sesa In Irjrr ne za!e?e več nobena naša Iskrena ; želja in pritožba! To Je sedanj! s!s?em\ kf ga pa nft?5e ne ?me zamenjati z r?a?5o IJuMjeno | državo, kl sama ravno najboi! trpi rad! teh prometnih razmer, vzprlčo tega protnetnera — Ie recimo naravnost — razkrajanja. Toda — pozor! Riba smrđ! pri glavi, pravi pregovor. Otresimo se tedaj, če ljubimo svojo državo In sa- j m?«ra sebe, čim prej v«eh t?!cjh In vseh j tf^tlfi — ?!av. kl •mrsilo fe davno In j fftVo gorozan^ko. ća J!h ne moremo, pa f te** ne smemo nIS ve5 trpeti In pre- našati! _ • • + ^" 297.50, ov^n srem^M 2P0—217.5<\ komra b-SVa 187.50. fi?p>I Ml bs?V! 305. molet p§enTn?na »0« 460, 470, otrobl 130, Tenden-ca sliiba. — g Prfliodnfi žlvinski sejem v LJubljanL Zaradi praznika Vseh svetni- j kov bo prihodnji živinski sejem v Ljubljani v sredo dne 8. novembra. — g Vračanje razlike med maksimalno In minimalno tarifo za uvoz blaga v Ncm-CJjo. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je določil carinski svet dne 3. oktobra t. 1., da ie trsovska pogodba t NemCi o stopila 10. Junlja v veljavo. Ker so carinarnice začele vporabliatl %\ uvoz blaga iz Nemčlje minimalno carinsko tarifo Sele dne 23. jtmija, se bo vrnila razlika med maksimal. in minimalno carinsko i tarifo vsem strankam, kl se v predpisanem roku, t J. tekom 6 mesecev od dneva vpla-čanja carine, cbrnejo s tozadevno proSnjo na generalno direkcijo carin. Prošnji Je priložiti ražen duplikata uvozne dcklarad- ' je še spričevalo o izvoru ter potrdHo od | carinarnice, da Je bilo spričevalo o izvozu ( že o priliki carinjenja predloženo ter spre- ! jeto in pridržano pri deklaraciji ali pa da | je bilo vrnleno uvozniku in ni bilo, spreje- : to. G.ede vrnltve ležarine pa se bodo po- j samezni slučail o tozadevnih prošnjah oce- : nill, ako bodo pro$n]e v predpisanem 6 mesečnem roku predložene generalni direkciji carine. — S Uvoc iugosioTeiiskega Tiaa v : CeSkoslovaJko. Ministrstvo trcovine in in- ! dustriie obveSča trcovsko zbornico, da ie j po sklenjeni specijelni trgov. pogodbi med na5o kraljevino In čclkoslovaSko republiko dovoljen uvor 150 hl vina na CeJJkoslova-Sko In slcer brez obveze za odkup enake količine vina čeSkoslovaške provenljence » Uvoz navedene količine vina na češko se vrSI na podlael uvoznih dovoljenj, ki lih Izdala češkoslovaško tr*ovsko ministrstvo. Dovoljenja se dajejo samo domačim t j. tvTdkam, kl imajo sedež na CcSkem. Ministrstvo priporoča da stopilo naši vinski eksporteri v stik s CeSkoslovrSkiml tvrd-kamt, da bi se mosei Rorn:i kontingent v polnf meri izkorlstiti In da bi n?.5a vina pr!-dobiln tuđi za bodočnost čeSkoslovnSki tr*. Zato se priporoča Izvoznikom, da eks-portirajo !e na'b^vSe kvalitete vina. — K Prodaja r.^rtTh ©dpa^kov. Uprava vojne ndeće TV. v Zagrebu br» prodaja dne 25. okt°bra t . rb 9. rri drpnldne na Javni us'mcni ?i ItacII odp?dke od bTaera, usn'a, ŽeJera Itd. Predmeti ojrlas je v pi*;^rni tr-povske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. [ KULTURA REPERTOAR NARODNEOA GLEDA-USCA V LJUBLJANI. DRAMA. Pctck. 20. oktobra: R. U. R. Red A. Sobota, 21. oktobra. Romantične duše. Red E. Nedelja, 22. oktobra, ob treh popoldne: Jack 5traw. Izven. Nedelja, 22. oktobra, ob osmih zvečer: R. U. R. izven. Ponedeljek, 23. oktobra: Romantične duše. Red D. OPERA: Petek 20. oktobra Zaprto Sobota 21. oktobra Tajnost. Red C. Nccielja 22. ckiobra lJrodana nevesta Izv, Ponedeljek 23. oktobra. Zaprto. • ♦ * — Boris Miran: Strunam slovo! Zadnji pesniški uirinki. Zbral in cbiavil F. S. Segula. Ljubljana, 1922. Založila Jugcslo-vanska knjigama v Ljubljani. Cena broi. Din 8.—, vezano Din 12.—. 63 strani clc-akane in preprosto a jako ckusno vezane Kantne male nsmerke na finem papirju, ti-knjižice je slovo in labucina pesem seniora slovenske^a Parnasa, Sfiletnega sivolase^a starčfka Josipa Stritarja. Delo ni literar-nerra pemena, a nekaka relikvija je, zadnji lab^dji spevi našeca prveca klasika.. Župnik Šezula, kl Je 2bra1 in Izdal te drebea, je prksza! s svojim delnm svoje Maco pri-j?telj^ko srce do Stritarja. Tuđi v teh pNe3rečna lajstovicac, Mrrev konj«. Ogla?a se pa tuđi tu pa kaf \ct ml brtnifl hrtn'!l njerove Stnmam slovu kot relllrvijo pletete flrb^ko ▼ na?ih srdS. — »Jagoslovenska Njiva« od 1. oktobra prlnaša tole vscblno: 5i51ć dr.: Uoči Konfe* renclje u Opatiji. — Zdenka Marković: Ir knjige »Kuća u snijesu«. — Nazor VI.: Ploviti! — Novak V. dr.: Povodom prve Povijesti hrvatske muzike. — Thaller L. dr.: Za zdravlje naSera sela. Vodnik Br. dr.: Kazalište starosa Zagreba. — Dobrin Mlro* slav: Napredak I Sirenje sporta u poslednje vrijeme. — Umjetnost ^ BOIernl jubilel teoloplčne Sole ▼ Prl-zrena. V teologični Soli v Prizrenu se praznu]« 1. oktobra jubilej njenega 501etneca obstoja, — JurQ BranđroTskl t Prafl. Te dni Ima rlata Praga v svoj! sredi odličnega Košta, slavnega poljske?^ pisatella Jurfja •Brandrovskeza, odkritega prijatel.a čeSko-slovaškega naroda, zvestega tovarlSa sibirskih legiionarjev in požrtvovalnega pr-voborltelja Češko - poliskega pobratimstva. Brandrovski Je spisal več, literarno najbolje ocenjenih knjig, med nilmi ]e knjiga »Beli Lev«, kl mu Je pridobila najvec-Jo popularnost v vrstan čeških »Slbirija-nov«. V Pragi nabira gradivo za namera-vano knjigo »O novi CeSkoslovaški«, s katero hoče nepristransko informirati svoje roiake o deželi, ki mu Je postala druga domovina. — »Srpski Književni Glasnike z dne 16. oktobra prinaSa to-le vsebino: »Crven« maglec, Dragisa Vasić. — »Golgotac, Miroslav Krleža. — »Tri priče« o dragome Bogu«, Rainer Marla Rilke. — »Vihori sumnje,« Gustav Krklec — »Telo 1 mi«, Anton Branko šimle — »Prazno nebo«, Anton Branko šimic. — »Pred balkanski rad,« 2ivo]in BalugSič. — »Posledn^a ruska carica«. Jovan Jovanović. — »Ime države,« dr. Josip Smodlaka. Naučni pregled. Politički pregled. Ocene I prikazi. Beležke. — Slovenski Pravnik št. 5—9 je rav-noknr IzSel. Zbornik ima to-le vsebino: 1.) Ivan Skarja: Naša samouprava: 2.) SrečVo Zu?:lia: SubsidTarna I plavna privatna rb-tužba protiv državnih in samoupravnih <"»r-r^na za krivičra dela o si^žbenem radu: 3.) Dr. Metod Oolenec: Češkoslova511 nacrt k spVšnemn menitemu značaju In neomahljlvemu, zavednemu naprednjaku kličemo: Še na mnoga leta! — Smrtna kosa. Na Vranskem je vč©» raj umrla gospa Marija G 1 a u č n i k, vdo-va poštnega upravitelja. Dosegla je visoko starost 88 let. Dasi je virasla v časih, ko so se Slovenci Sele jeli probujatl Iz narod-nega spanja, vendar Je bila dobra narod-njaklnja, kl se je do zadnjega zanimala ra javno življen'e. Pokojnica Je bla sestra g. Frana Luleka, vpokojenega dvornega svetnika v Gradcu, In sorodnica znane narodne rodbine Schwentnerjeve na Vranskem. Blag jl spomin! — Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla polkovnik g. Jernej Zebre In brivčeva soproga ca. Marija Hemuula. Blag jima spomin! — Članom »Or]une« v Ljubljani! V svrho izvršitve sklepa koaliranega odbora Narodne odbrane in oblastnega odbora »Onime« za Slovenijo se na- i roča vsem članom ljubljanske organizacije, da se tekom današnjega dne ja-vijo v pisarni, Rimska cesta 9, pritličje, desno. Ljubljana, dne 20. oktobra 1922. w- Okrajni odbor »Orjuna«. — Nacionalistom! Na današnjem sestanku zastopnikov osrednjega odbora Narodne odbrane. Udruženja čet-nikov in oblastnega odbora »Orjune« za Slovenijo je bilo sklonjeno proglasiti mobilizacijo vseh nacionalistov na ozemlju Ijubljan5kega oblastnega odbora »Orjune«. Vsi okrajni odbori »Orju-ne« so dolžnt. da tekom 48 ur naznanijo oblastnemu odboru, s koliko ljudmi lahko razpolagajo. Okra'ni odbori naj mirno počakajo na natančnejše odredbe. Ljubljana, 18. oktobra 1922. — Koa-lirani odbor Narodne odbrane in »Or-june«. — O »plonirjlh večne Internaclo-nale« bo govoril v soboto, dne 21. Lm. ob 8. rvečer v veliki dvorani Mestne-ga doma g. Anton Podbevšek. Preda-vatelj poziva predvsem dijaštvo. naj se polnoStevilno udeleži tega predavanja, obenem pa tudl slovenske umetnike, kl se naj bi po predavanju oglasili k bese-di. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. — Poročilo o pogrebu O. Balzerja tz-popolnjujemo v toliko, da so se pogreba udeležili še ti-le gospodje: podravnatelj »Slovenske banke« B. Stare, ravnatelj •Obrtne banke« Dolenc, prokurist ^K^ed^t-nega zavoda« Sark In ravnatelj »Gospodarske zadružne banke« dr. Slokar. — % Ali 3.10 sli 2.35? S tem naslovom nam skuša današnji »Slovenec« v znani in škodoželjni svoji Ijubeznjivostl očit? ti ne-tečnost Ud. Čudimo se, da imajo velcflnanč-niki pri »Slovencu« ta zelo neutemeljen po-gum. Ugotavljamo, da je bilo naše poročilo o predborzl Curih točno in pravilno. O tem se prenatančni »Slovenec« prepriča lahko v poročillh zagreških listov, ki so vsl notirali Curih 3.10. Sicer smo pa tuđi mi avizirall zadnfl tekom dop. še popravljeni kurz Curih preko Dunaja v zadnjem hipu pred sklepom lista. NI nam znano, kje je Slovenčev borzijanec našei In opazil toliko strašnega razburjenia v Ljubljani. Na vsak način odklaniamo mi vsa njegova indirektna namigavanja, ki so v gospodarskih In valutnih zadevah ncokusna in neumestna. — Premestitev fin. poduradnikov ▼ Srbijo. Prejeli smo ta-le obupen dopis. Iz Slovenije nas je bilo premeščenih v Srbijo 71 poduradnikov finančne kontrole, večinoma sami Primorci, starejši služabniki in z malimi izjemami samo taki, ki smo morali ostaviti svoje družine v Sloveniji. Ob okupaciji naše domovine po Italijanih se je pričela naša križeva pot: Iz zasedenega ozemlja v Slovenijo, od tu na Koroško, po po-nesrečenem plebiscitu zopet v Slovenijo, v Prekmurje itd. Mislili smo, da je sedaj konec večnega potovanja, a za-del je nas nov udarec, da smo morali na vrat na nos v Srbijo. O premestitvi smo bili obveSčenl le par dni pred odhodom, tako da se nihče od nas ni mogel pre-skrbeti z najpotrebnejšim za tako dol-go pot, ne urediti drugih važnih dru-žinskih zadev. Ko smo prispeli na nova službena mesta, smo se prepričali, da tu ni bilo niti najmanje preskrbljeno za nas. Iskati si moramo prostore za urade, zasebna stanovanja, hrano Itd. Tu vlada neznosna draginja, da s svojim! dosedanjimi prejemkl ne izhajamo niti do polovice meseca. NajslabŠa hrana brez zajutrka stane tu v gostilnl od 18 do 20 Din. dnevno, postelja na slami v navadni kmetski luknji 6 Din. dnevno. Mesečna plača pa nam zna§a povpreč-no 830 Din.t in to zase in za družino, ki smo jo morali ostaviti v Sloveniji. Kje pa so druge potrebščine? Kdo bo rcdil družino, kdo plačeval družini stanovanje, obleko in drugo? Da bi spravili semkaj naSe družine, je po-polnoma Izključeno, ker niti zase ne moremo dobiti primernih stanovan}. V slučaju pa, da bi se komu posrečilo iz-takniti kakšen kotiCek, da bi spravil sem svojo družino, kdo ga bo odško-doval za pohištvo, ki se mu med tako dolgo potjo več ali manj pokvari in po-lomi. Ali mogoče država, ki nam ne da" niti najpotrebnejScga, da bi se mogli pošteno preživeti?! Pozivljamo naSe jUtfOdnci ftoskneo brez razliko sUankCj I da zastavijo v Beogradu ves svoj upliv ter nam izposlujejo Ćimpreišnji povratek k naSim nesrečnim družinam v Slovenijo, ker borno sicer primorani dati slovo svojemu pokliču. Več priza-detih. — Zakon o organizaciji finančne kontrole objavlja »Uradni Liste v svoji 109. Jt. — Kvaliteta kećevskega premoga se rbolišuje. Kakor so dognali srrokovnjaki. nudi kočevska premogovna žila od začetka produKcie pa do danes že za polovuo br.lj-So kvaliteto premoga. Kvantitativno pa se sa sedaj ne producira toliko kot pred vojno. — Radi tiakovanja )e Kopitarjeva ulica za tovornl promet do nadaljnjega zaprta. — Smrtnonevarna poskodba. Med veleposestnikom Josipom Dušo in pose-stnikovim sinom Francem Okornom iz Čagošč je že dolgo let trajalo sovra-5tvo, ki je sedaj izbruhnilo t vso silo na dan. V sredo zjutraj 1S t. m. sta se cba nasprotnika srečala pred neko zo-stilno na vaši. Zašla sta v prepir in pri i tej priliki ic Okom udaril Dušo s krampom s tako silo po glavi, da mu je pre-bil na dveh straneh lobanjo. Nesrečneža so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njegovo stanje je brez-upno. Napadalca Okorna so arctirali orožniki. — Obsodba mesarjev — navijalccT cen. Iz Maribora nam piše]o: Svo-čas ^ta bila mariborska mesarja Anton Stampfl in Franc RarnovSek radi prekoračenja ctl-čajnih cen obsojena na 1000 D. Pri vzk'vnl razpravi dne 19. t. m. ie bila prva razvodila potrjena. Zagovornik dr. Honik je izva'al, da tuđi drugnd cene klobasam in <;mini U-so izenačene in da Je rakon v sličnih ra-devah Se neiasen. Vrkllcno sodi§!e pa se ni moglo prepričati, da bi bila obto^cra respektirala predplse o običajnih cenah. — Velik anska s! epa rila z državnim! na« kaznlcaml ▼ banki »Comerclale Trlestlna«. V tej banki se Je pojavil neki elegantno ob-lečen gospod, ki je položll dve državni na-kaznici za 200.000 Hr, katere so se mu iz-plačnle. Drusro Jutro je na Isti način ropet dvlgnll 200.000 llr in popoldne še 230.000. Banka je na to Iz previdnosti poslala teh 5est nakaznlc v Rim zakladnrmu ministru, da ugotovl, če so v redu. Dobila Je odso-vor, da nakaznice nlso v redu, da so prave ali že davnaj zapadle. Nekateri dstumi na nalcaznlcah so bili zelo spretno izpremenle-ni. Ko se Je oni neznani fini gospod ropet po;avil v banki ter hotel znova izplačllo petih nakaznlc po 100.000 lir» so pokltcaM policijo, kl ga je odvedla v zapore. Pravi, da se imenuje Hektor Pelizon, odvetnik Iz Turina, Nato Ie policija aretirala dva njegova tovarI5af kl sta ložlrala ▼ hotelu Sa-vova. Kako so prlSH t! Ijudje do nakaznlc, še ni dognano. *- TrlmeseSnl večeml teSafl meSSsnskib slojev za knhanle na Gospodlnjskl soli v Mladikl, trikrat na teden od 17. do 20.. pri-Čno se s 3. novembrom t 1. Priglase spre-Jema In pojasnila daje vodltcHIoi gdčnn. Jerica Zemijaneva v Mladikl vsak dan od 15., do 17. — Položnice prilag^mo danes onim cenjenim naročnikom, katerim poteka naročnina. Prosimo vpošteva-nja, da flm ne prestane pošiljanje lista. •— UlŠnl posestsnikt so vabllent, da se udeleže današnjega sestanka ▼ hotelu »Union« ob 19. — Stavbno zemll^čo na prodaji. Jugoslavenski Sokolski Savez proda relo zemljišče v Ljubljani ob Linhar-tovi ulici, kjer Je stalo telovadišče. Prodajo se tuđi posamne parcele. Re-flcktanti dobe potrebne informacije v pisarni Jugoslovenskega Sokolskoga Saveza, Narodni dom, SOKOLSTVO — Glavna skupščina Jugoslovcn-skega Sokolskega Saveza se vrSi ▼ ne-dcllo. dne 29. oktobra v Zagreba. Dne 23. oktobra se vrši istotam seja pred-njačkega odbora kaveza in zvečer zaupni sestanek delegatov. — Jugoslovenski Sokolski Savez Ima na prodaj večje število državnih zastav razne velikosti. Isto tako ima na prodaj razne lončene posode (vrčke), na katere opozarjamo zlasti na§a dni-5Iva. Potrebne informacije se dobe v Savezu. — »Sokol« Jesenice je po triletnem odmoru, ko ni imel na razpolago svojega lastnega doma, zopet ustanovit svoj dramatični odsek, ki začne delovati že to soboto, t. J. 21. okt ob 8. uri zvečer z uprizoritvijo NuSičeve komedije »Na-vaden človek«. Tgra se ponovi v nede-ljo popoldne ob pol 3. uri. Upamo, da besta na novo postavljeiil intimni oder In dobra volja igraik in igralcev priva-bila že k prvi in izvanredno šaljivi igri mnogobrojno občinstva, in da nam bo Isto ostalo rvesto tuđi pri poznejših predstavah, kl se bodo ponavljale vsa-kiti 14 dni. Celoten program objavimo pozneje. TURISTIKA IN SPORT — THrlla : Sportvereln. Celorec V ne> deljo 22. t. m. ob 15. se vrši na IgrlšSti III-rl'e pred državnim kolodvorom nogometna teT-ma med !l!rlTo In SV. H Celovca. Ob trlčetrt na 14. se vrši predigra med rezervo Iliri e In kombiniranim moStvom Jadrana. Vstopnina: scdcžl 10 In 8 D, stojfSCa 7 D, članske, dilaške In voJcSkc vstopnice 4 D. Prcdprodaja vstopnic na dan tekme I med 10, to 12. uro na sportnem prostora. IIainoue?sa pcraciiE* RAZVOJ POLITIČNE KRIZE NA ANGLEŠKEM DEMISIJA KABINETA LLOYD GEORGE. — BON'AR LAW PRE* VZAME SESTAVO KOVE VLADE. — London, 19. oktobra. (Reuter.) An-deška vlada ie sklealla ukoj odstopi.i. — London, 19. oktebra. (izv.) Fiancs popoIJne je bila v Carltcnu plenarna se.a unir'nisti^ne sirauke. hrkupš^ina je s l^o proti 87 glasovorn spre^ela resoluciio, da nastopi unionistiina stranka pri bodočih volitv^h v angicški parlament kot samo-5to\na tinscrvativua siranka. Obcncm je bilu sklen.cno, da mora b:u v slučaju, da stranka pri volitvah zmaga, vlada sestav-Ijena iz nlh vrst. Takoj, ko je bila objav-l;cna ta resolucija, ie ob 4.15 popoldne ka-binei podal svojo demisijo. VTISI V PARIZU. — Pari«. 19. oktobra. (I^v.) Posebne Izdaje večernlh Hstov so priresle odstop Lloyd Geor^ea kot izredno pr/iiMIno senzacijo. Demisi.'a anglc5':cga kabineta je po-vsod vzbudila splošno pozornost. Poročilo o od stop :i *c je pozrc:c p; polnomn pntrdf-Io. Polirični krogi pa smatrajo, da 5e nf mogoče preceniti razvoia dogodkov in da se kritični položaj razjasni tekom treh dni. — Pariz, 19. oktobra. (Izv.) Radi od-stepa Llovd Georgea računaio diplomatič-ni kropi na možnost, da bo moralo biti orijen^ko vpraSan!e od^odeco ia da so mogeče nove komplikacije. — London, 19. oktobra. (Izv.) PoIItiCnl krogi priCakuJeio, da prevzame Conar Law šestavo novega kabineta. ZANIMIVOSTI ODSTOPA LLOYD GEORGEA. — London, 19. oktebra. (Izv.) Tekom današnjega dneva je doži%'ela sedan.'a vlad-na koalicija konec svojemu ohstanku. Konec koalicije je bil mestoma zelo tragičan, na drugi strani pa politično rafiniran. Tekom poslednjih pogajanj so se konser-vatlvni člari parlamenta izjaviil za pripravljene, da slede Chamberlainovemu pozivu, da se podpre koalicija. Med tem pa ie danes na skupščini v Carltonu prodrl pred- log Conr.r Lawa. da pri volitvah v parla-mcut rasiopijo unionisti kot samosto na konservaiivna stranka. Skupščina ie spre-;ela Bonar La\vov predloz pod V jsom zma-ge v New Portu, kjer ie prodrl pri lokalnm volitvab neodvisni konservativec in na-sproinik Lloyd Georgea proti delavskcma kandidatu in liberaleu. Radi tega rezultata so konscrvativci sklenili, da ohranljo svojo popolno neodvisnost. Predloe Bonar Lawa je bil spre.el s 1S6 glasovi 87. Za predio* je glasovala velika većina konservativcev. Konservativcl nastopijo pri volftvah z novim pror-amom. Uoyd Georgc 3e takoj po te] skuSČlni sklcnil, da poda osebno svojo demisi.o. Kralju je v avdi.enci javil svoj odstop. Krali je Lloyd Georgcvo demisijo sprciel- Med tem časom so ostali čiani kabineta tuđi podali ostavko ražen lorda Curzona, Po demisl'l je Llovd Georco okoli & popoldne zapustil kraljevo palačo ter od-šcl v ministrstvo zunan ih zadev. Njegov obraz je bil zelo resen in ogorčen. Prijavila se mu je dep'Jtaciia rudarjev, toda mi-nisirs'vi predsednlk Lloyd George je zapu-Šćajoi ministrstvo, deputaciii reke!: »Meni je vrlo žal. Nisem več rr,ini5;trski predsed-nik. Ne morem Vam teda] nlčesar obljubiti. 2al mi je, da ste VI danes popoldne semkaj prišli. Kad bi Vas sprciel, ali okolnosti \n prilike so take, da jaz ne morem več niče-sar storitl, ker sem odstopil od vlade.« — London, 19. oktobra. (Reuter). Kralj ?e odobril odstop Llovd Georga. Kakor Jar-Ijajo listi, Ie Llovd George priporočal za svojega narednika Conar Lawa. kl Je lzja-vil, da prevzarne sestavo nove vlade — London, 19. oktobra. (Havas). Kon-servativna stranka Je sklenila s 1S6 proti 87 glasov stopiti pred volilce kot neodvis^ na konservativna stranka. V sklepu se dalje govori, da mora biti v slučaju večlne konservativcev v bodočl vladi mlnistrskl predsednik konservatlvec Fašisti proti izvršitvi rapali-skeqa ugovora ^ Rim, 20. okt. (Izv.) Vodla fa5I-stov Mussolini je izjavil, da sam nima Lamena vstopiti v vlado, vstopijo pa njegovi somišljeniki. če se popclnoma drseže sporazum. Program fašistov je odstranitev demageške politike, uvedba smotrene finančne politike. Glede zu-nanje politike zahtevaio fašisti, da se interes! Italije radikalno varujejo in da se Italija ne odreka svojim aspiracijam na Jadran in Dalmacijo. Glede notranje politike, je naglašal Mussolini, da je treba vzpostaviti tak položaj, da bo nepotrebna vsaka akcija fašistovskih oddel-kov. Nagla šal je Mussolini tuđi, da so fašisti za odstranitev rapallske pogodbe. — Rim, 20. okt. (\z\\) Nacionalisti-čni listi objavljajo o Reki dopis fašista Susmelja. Pismo veli, da se nikdar ne srne izvršiti rapallska pogodba, da Re-f.ani nišo pripravljeni absoiutno ničesar popustiti v vprašanju luke Barol Sedaj rikdo na Reki več ne misli na Izvršitev rapallske pogodbe, niti Rečani ne pri-čakujejo, da se podplšejo konvencije ▼ Santi Margheriti, niti ne pričakujejo prihoda paritetne komisije. Češkoslovaški kredit Jugoslaviji — Praga, 19. oktobra. (Tzv.) Po po* ročilih listov bančni in industrijski kropi razmotrivajo vprašanie in pogo* je glede posojila Jugoslaviji u svrho nakuna industrijskih izdelkov na Če* škoslovaškem. Ta kredit naj bi se v prvi vrsti porabil ra nakup raznega tekstilnega blaga. Kredit naj bi znaŠal 500 milijnnov češkoslovaških kron. Angleške finance — Pariz, 19. okt. Po poročilih iz Newyorka prevzame New-York World doig angleškega zakladnega urada Združenim državam v znesku 10 mlH-jonov funtov, da tako rešt čast angle-ške finančne politike in odstrani edino zapreko, ki stoji na poti politike finančne solidarnosti med Ameriko in Evro-po. Prezidentu Hardingu se ne bo treba več bati antiangleške stranke v parlamentu fn bo lahko dovolil Ameriki ude-ležitev v evropski gospodarski politi-kl, kl bo izvrSila s pomočjo AngleSke nacrt za stabilizacijo. POLITIKA FRANCOSKIH KOMUNI- STOV. ^- Parte, 19. okt (Havas) Ko Je kongres komunistične stranke po 36urnl debati spreiel preloge Trossarda In Souvarina glede sklepov o splo?5ni po-Iltllci stranke, ki vsebuje celotno 21 moskovskih pogojev. in ko sta bila spreje-ta s 1516 glasovi predlog VaUlant-Cou-turiera (levo krilo) in s 1693 glasovi predlog Cachina (center) so bili vsi sklepl zopet odloženi vsled tega, ker je VaiMaut-Couturier prečital odlok mos-kovskega izvrSevalnega odbora, kl za-hteva od levega krila, da sprejme zopet vsa izročena centru odgovorna n:e-sta, * Angicški trgovci za revizijo versajske pogodbe — London, 19. oktobra. (Wolff.) Na včerajšnji otvoritvi letnega rboro* vanja zveze trgovske komore v Lcica* stru je izjavil Sir Albcrt Tomson, da Je neizogibna revizija versajske pogodbe, Brez revizije Nemčija ne more prepre* čiti inflacije papirnatega denarja. Po-njegovem mišljenju znaŠa preostanek izvoznega blaga, ki ga ima Nemčija na razpolago, za več kot 120 milijonor funtov šterlingov. v Gospodarska kriza na Ceško-slovaskem — Praga, 19. oktobra. Po poročilo »Socialdemokrata* je izjavil ministrskl predsednik Švehla socijaldemokratičnJ deputaciji, ki je intervenirala pri njem glede gospodarske krize, da so že znl« žane cene kruha, ki jim sledi znižanje cen premoga. Uzakonitev socijalne ob* skrbe bo izvršena tekom te sezije, Cburchil operiran — London, 19. oktobra. (Izv.) Uorca St. 1, II. nbdstr. levo.od 2.-3. pop. 89:1 Lokal za gostilno, kavarno ali trgovino se vzame v najem ali kupi z nentarjem \red. Če treba, imam lastno koncesijo. Ponudbe pod .Promet 8925« na upr vo Slov. Naroda. 8925 iileliptia' gospodična srrejme takoj mestr* d ti?abnlcr ali gre k otrokom. Ponudbe na upravo Siov. Naroda pod znamko .Čehinja 8910". Bnftoff pozor I Proda se pc* zelo urtdni ceni skoraj nova enonadstropna hlsa z vi tom tik državne ceste in kolodvora, pripravna za vsako trgovino ali ob t obsegajoča štlri kuhinje, šest sob z veliko moderno kletjo, svinjakom in drvarnico. Naslov pove uprava Kmet. lista, Ljubljana, K->- ! lodvorska ulica 7. 8015 !-----------_——----------------.---------------- Vćšek! Pozor! Gozd, obsegaio? ea 1600 m5 bukovih drv, odstop m takoj kot nmemn'no za 5 let onemu, ki mi da stanovanje z 2, event 3 sobami s kuhta'O in pritikl -nam! v novi ali stari hiSi, v mestu ali v neposredni bliz ni za takoj ali 7a 1. november. — Pismene ponudbe pod „Soliden 6936" na upravo Slo.enske^a Naroda. 8936 Majhno posestvo v Sloveniji, blizo croge Zagreb-Zidani most kopirno. — Ponudbe z obširnim <>pisctn in naznakom cene na »Herba*. d. d. Zagreb. Palmotlćeva 10. 894^ Slike z naše rivijere. SplMl Ivan PodriEal. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knfl-garnl11 In drugod. Sir grofskl, ttlsltskl In trapistov- skl ponuja po najnižjlh dnevnih cenah Fraofo Osom v it Jairjtt ob J-* tek Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: ■«(■•▼•]§• mm4m% specijalne nkavlaa sa dame in gospode v vseh najlepSih bar-vah, kakor tuđi 4tm in vaMarvaa naj-boljSe vrste aafaviaa. hjflitffl ptsti ftvtttki puhu. NajboljSe vrste kolinske vode. EM* CotofM O. BraČkO, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 12 ■oosploton brivskl inventar v zelo dobrem stanju, s tremi tcaletami, te proda v Dolnji Lendavi. Ponudbe pod .Inventar*, poštno ležeče Dolnja Ten-dava. 8941 Sobo ilče miren zakonski par brez otro'', po možnosti v središču mesr ali pa v bli-žlnl Iramvajne proge. Ponudbe pod K. H 8912- na upr. Slov. Naroda. Mc'jlouano sobo z električno razsvetl avo išče za 1. ali 15. november mlad, solide \ go-pnd. — Plača ro dogovoru, i'onudbe pod ^R.i-dius 8923* na upravo Slov. Nar. S923 m^\a ar^ -^^ l (event. s hrano) išče a dva akademika dobe in n irnf čudi rri boj« rodbini. P'aTata dobio. Pon'.dbe n< d ,Dv.i akademika »930* na upr. SI. N.ir. 8 30 ^■■V ^^^L^V teh^BF i5če vlsokošolec Plača postranska stvar Honiidbe pod „Visokošolec 892^' ni upravo Slov. Narndti. £92 (BSsendot^fer) Še skorr> nov, se ra'!i oomui !teh Union. 8642 star 23 let, do' io izve;.ban v nnnufaV:-turnl in modni trgovini, želi pn-menit sluibo Iz Ljub' nne tud: n.i dt->c»l'» Ponudbe rod .Pomoćnik 33—8826* nr ! upravo Slov. Naroda. fi 2, i Prođu S3 skoraf rov osebni a vio Av^tro Daim- Icr 25-35 HP, z ele trićno razsv.tl.avo | in pocjonom, vse v mbo jTem st.-nju. Ponuobe pod .Avto 8822" na upr- o Slov. Naroda. 88 >2 j Motorna S2 cSrKalsrna im, nova, se pp ugoeni ceni crod*. O^!ed2 ] se v Sp. Ši kl, gcstilna p;i Moha^jU. i na debelo prodaja lesna drnžba »llin a* \ Kralja Petra trg 8. 8855 zobi (ovsa) f dnj«o Vreie m 100 kg dobro ohranjer.e, na prodaj. — Nasl' v i:ove uprava Siov Naroda. 8 O5 Spr3|me se~ otrok boljše dr iine v oskibo. Naslov po.e upr Slov. Naroda. 8914 ?čBvliorrln paniočnlio za močno delo in pilreievalec (Hericliter) ob dobri p ači in s'anovanju spre me Tuček. S'ra\ Slavonija. 8832 d hro o! ran;cn, se pr.d.i. Gosposve's^* čest- \i\ SFH- — li.ittii>&u, W.if;va ni ci 12. — /možea za vodstvo vtCjega i osc«tv^ 'čc mesta. Ponncbe pod »U ravit■- •" poste rest.ir.te Spli", Datmacija. 8342 za t-govlno na d,žel: se spreirnp. Prednost urajo one. k» zn.Vo ne o iko ^iva-t=. Ptn'jdbe pod .Gorenjsko 8-rSG* na upravo S!ov. N.foda. GiSniarna vm -e rroda z obratnim motorem vred. — ^olzve se v Ceij.i, < »lavnii +r^ 5, M ha K'js, ali pa pri gugaln ci v Tivoli, Liub-ijana. 8875 prcsfrr.eva kIics štev. 7. ^ pri£>oro5a ■ ksr.ce!!?sV, konceph?, nlscm-ski, ovitni Inbarvani panir, ffassfe s BlssEsHn uculrjam. Jr^vs*<€ knjige v vseh ve^Vost h, crtane >: eno ali z dvema kolonam?.. vezane v papir, phtno al poiusnje. D3Je»a!ue knjižice *° £££** Zsloga Solsldh zvszVov. ZavitKe iz ;:;a5e v vseh veHkosttt. 1 ■ 10.000 kvadr. n e'rov v C2 ;a z d 'crna ve'ikrrn h sami «c cn io p:oda. K r >1 Rre/nik, Celje, D.)i^o po 'je 1. "" "'$ 1 s pono'no dr.maČo oskrbo pri bolj^f rodbini iši'e so idon mlajSi b n~;ii uri'civ Pomirbe m pt ?»tt rre^al 9!. >^74 I DuoiiafiifiOpaa MM na Glavncm trpu v Črnomju, priprav:1.1 zt vsnko ol'rt a'1 tr^( vino, se proti ■oi lijj'-dnirri po^ ji. Naslov pove u'~ Slov. N..r cii 8 I enofrad&lrooro h35o * ^tr»no-: ■, nj 1 a Scu. \'c' povr- tt ■ 1 Ccr>j Novi Vodnrit, Vodrnat ulica 4'.-'. .V.t-slc v Lj'jblj ni. FS-?I la vir.r>. rolt i\1. : ro ?.1. (*r!;'?r tr.?'a zalupa, tvrd-a J. AUGUoTiN, Sv. j.r-m\;V ce ta 231. 85 2 i. i. fi. prl^aioia iiižb ; ari Iva Siler, Kongresni trg štc*. 6. 11\) ( čs otkov poru->ta. '.579 i sa praksem kao rudarski administrat.vni či^ovn k za rudnik u Sfblj:. — PonuJe sl£'i sa p.episcm sv.dou'r.ba 1 na7na-Cenjem stresti, fsmi'i^-rnog ftr.ria i us'ova na adresu .Udruženje ruovrskfh poduzetnka', Beograd, Studenička 9. 8' ?>) ruiiiatfau mim točno in po zmernih cenah se spreime v „Zalog! č(5vlje^£l A. Scb^eHrer Pogačarjev (sadni) trg. Istotam se drbijo najboJjši čevlji vseh vrst po solidnih cenah. 1 za đ23?e> *jos-)ođe !n ifrco, 1 k Hjnil tićli sii: HL Soss i i ^racSu, Zagrebu i Ljy&lianl i sa vodjenle pos's, ":a3» i j Infternfli Sine^ssski!« i i Prc,!nosi imadu rjospoJa sa višecj^dišnism prak« ! som te petiiav3?;isin Sirjaisko-sr.'iskc^a i njcm:.*č- • koga jezika. — RcTrsbtis*a se snrrto r;r» prvora^> | rednu ozbiljnu gospodu sa rfobriiti reforeresma. ' Ponude neka se ii^ljct poJij.J.ebeirsMu^ i'-C-G" i na InterrekSam d. d, Zagreb, !J'ca ^1. \ Uizitke, himsrf 2 In pifii^i^đ papfr s firmu kamr siieliP-:: urstne druis tisit^Lis u IzorSnle loCno 99Harodna fislssirni • llaročlla sprelema tmtl „narodna ftnflgarna". * l^f*nina In tisk »Narodn« tiskaruec. V netzmemi Žalosti naznanjatno vsem sorodni-kosi, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mati Itd-, gospa Marija Hemula hrlvtart Mproga dne 17. t. m. po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspale. Pogreb neporabne pokojnice se bo vršil v pe-tek dne 20. oktobra 1922 ob 16. uri iz Splošne jav-at bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jt obranjen blag spomin! ▼ aV|mM|«Bi« dne 19. oktobra 1922. Žaln]očl ostalL