Tednik Učiteljski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. --=>f>S#Sao ÍÍ2 JS t> "S. s-s* CU o. Erone 1500 4220 3970 1800 4200 3800 1900 4100 3200 1900 4000 3200 2600 3900 3500 2600 3900 3500 1630 3840 3000 2060 3780 2800 1900 3700 3200 1600 3700 3000 1835 3680 2800 1933 3653 2800 1800 3640 2800 1800 3600 3200 1725 3568 2800 1740 3540 3000 1700 3500 3500 1100 3500 3500 1700 3500 3200 1680 3480 2800 1560 3450 3000 1720 3440 2800 1700 3420 2800 1400 3400 3200 1600 3400 3200 1400 3400 3200 1380 3400 3100 1500 3360 3000 1600 3330 2800 1500 3300 3200 1380 3300 3050 2000 3300 2500 1700 3280 2880 1560 3280 2800 1400 3200 3200 1380 3200 3000 1360 3200 3000 1400 3200 3000 1500 3150 2880 (1320 <1380 3140 2970 1440 3120 2800 1300 3100 3000 1320 3080 2940 1380 3040 2800 1320 3020 2910 1200 3000 3000 1200 3000 3000 1320 2960 2880 1840 2920 2600 1600 2900 2500 1620 2890 2400 1620 2890 2400 1200 2800 2800 1000 2800 2800 1400 2800 2600 Prvo def. name- ščenje Višek plače Višek pokojnine Erone Trient Gorica (mesto) Solnograd, 9 krajev Gor. Avstrijsko: kraji s 5000—10.000 prebivala Istra, 30 krajev Celovec Gor. Avstrijsko: kraji z 2000—5000 prebivalci Solnograd, ostali kraji Gor. Avstrijsko: kraji s pod 2000 prebivalci Beljak Istra, ostali kraji Bovereto Predarlsko, I. plač. razred Levov in Erakav, I. plač. razred Ampezzo, Arco, Gries, Eiva Wolfsberg Ljubljana Št. Vid ob Glini Kranjsko Hali na Tirolskem Galicija, II. plač. razred (mesta) Tirolsko Goriško (dežela) Eoroško Bukovina, najnižji razred 50% Lienz Gališko, III. plač. razred (mesta) Zader Dalmacija, I. plač. razred Predarlsko, II. plač. razred Dalmacija, II. plač. razred Predarlsko III. plač. razred Gališko, IV. plač. razred (trgi) Gališko, IV. plač. razred (vasi) Dalmacija, III. plač. razred Predarlsko, IV. plač. razred B. Ljudskošolske učiteljice. Brno Tropava Olomue Earlove vare Dunaj Šlezija: kraji s 500 E stanarine Marienbad Praga Earolinental Šlezija: kraji s 400 E stanarine Šlezija: kraji s 300 E stanarine Žižkov Plzen Francove vare Šlezija: kraji z 200 E stanarine Smihovo Gablonc Mor. Ostrova Šlezija: kraji s 100 E stanarine Inomost Solnograd (mesto) Češko: kraji z nad 30.000 prebivalci černovice Znojm Mor. Schonberg Hallein Češko: kraji s 16.000—30.000 prebivalci Gradec Mikulov (Nikolsburg) Iglava Češko: kraji s 8000—16.000 prebivalci Moravsko Dol. Avstrijsko: kraji z nad 5000 prebivalci Trst Dol. Avstrijsko: kraji s 2000—5000 prebivalci Bukovina, 50% ljudskošolskih učiteljic Bolcan Češko: kraji s pod 8000 prebivalci Štajersko, I. plač. razred Dol. Avstrijsko: kraji s pod 2000 prebivalci Dohodki 1380 1620 1380 1500 1400 1200 1440 1320 1380 1600 1250 1090 1720 1760 1050 1440 1360 1400 1000 1080 1320 800») 1160 1200 1400 1620 1100 1000 1000 1320 900 1100 880 800 700 880 1500 1900 1630 2060 1640 1900 1933 1800 1780 1800 1700 1670 1720 1700 1600 1660 1600 1500 1500 2000 1700 1560 1400 1400 1320 1580 1440 1700 1300 1320 1380 1200 1380 900 1220 1400 1800 1200 1400 1220 2790 2760 2750 2750 2700 2700 2680 2660 2610 2600 2550 2510 2500 2480 2450 2440 2440 2400 2280') 2280 2260 2220a) 2220 2200 2200 2120 2040 2000 2000 1920 1810 1600 1600 1600 1520 1280 4220 4100 3840 3780 3700 3700 3653 3640 3600 3600 3500 3472 3440 3420 3400 3380 3330 3320 3300 3300 3280 3280 3200 3200 3200 3150 3120 3100 3100 3080 3040 3000 2840 2800 2800 2800 2800 2800 2800 2760 2000 2140 2480 2400 2400 2200 2400 2480 2400 2200 2300 2000 2250 2300 2000 2200 2080 2200 2080 2000 2100 2000 2060 2200 2000 2000 1900 1900 1900 1800 1710 1500 1500 1500 1520 1200 3970 3200 3000 2800 3450 3200 2800 2800 2800 3200 3200 2800 2800 2800 3200 2800 2800 3000 3200 2900 2880 2800 3200 3000 3000 2880 2800 3100 3000 3000 2800 3000 2720 2800 2700 2600 2500 2800 2800 2680 Dohodki .2 J, ® M a> ■8 "S É c g ^ S So" O >ao (X, p> "S, > M o CL. Krone Solnograd, 8 krajev 1380 2750 2480 Solnograd, ostali kraji 1320 2660 2480 Pulj 1600 2640 2000 Lino 1520 2630 2150 Gor. Avstrijsko: kraji z nad 10.000 prebivalci 1520 2630 2150 Štajersko, II. plač. razred 1200 2600 2600 Gor. Avstrijsko: kraji s 5000—10.000 prebivalci 1400 2500 2150 Levov, Krakav, I. plač. razred 1760 2480 2300 Gor. Avstrijsko: kraji z 2000—5000 prebivalci 1340 2430 2150 Štajersko, III. plač. razred 1000 2400 2400 Gor. Avstrijsko: kraji s pod 2000 prebivalci 1280 2360 2150 Istra, 7 krajev 1280 2320 2000 Galicija, II. plač. razred (mesta) 1320 2260 2100 Celovec 1320 2240 1880 Bukovina, 50% ljudskošolskih učiteljic 1400 2200 2000 Gorica (mesto) 1280 2192 1712 Beljak 1260 2180 1880 Istra, 30 krajev 1140 2160 1920 Ljubljana 1200 2120 1920 Galicija, III. plač. razred (mesta) 1100 2040 1900 Volfsberg 1120 2040 1880 Istra, ostali okraji 1000 2040 1840 Št. Vid ob Glini 1110 2030 1880 Predarlsko, I. plač. razred 1380 1980 1800 Kranjsko 1000 1920 1920 Koroško 960 1880 1880 Goriško (dežela) 920 1768 1648 Trient 846 1671 1300 Zader 800 1600 1520 Dalmacija, I. plač. razred 800 1600 1520 Predarlsko, II. plač. razred 1100 1600 1500 Galicija, IV. plač. razred (trgi) 880 1600 1500 Galicija, IV. plač. razred (vasi) 800 1600 1500 Dalmacija, II. plač. razred 720 1448 1368 Ampezzo 825 1425 1300 Tirolsko 700 *) 13001) 1300 Predarlsko, III. plač. razred 880 1280 1200 Dalmacija, III. plač. razred 540 1216 1216 Predarlsko, IV. plač. razred 660 960 900 C. Meščanskošolskl učitelji. Brno 2500 5400 5150 Poljska Ostrava 3205 5025 4000 Tropava 2800 5000 4000 Inomost 3100 4900 4400 Olomuc 2560 4860 3900 Dunaj <3200 <2000 4800 4300 Šlezija, s 600 K stanarine 2800 4600 4000 Černovice in Bukovinaa) *) 2400 4600 4400 Karlove vare 3100 4600 3500 Karolinental 3050 4550 3500 Privos 2600 4500 3900 Šlezija s 500 K stanarine 2700 4500 4000 Praga 3000 4500 3500 Vitkoviee 2580 4480 3900 Marijne Lažne 2973 4473 3500 Žižkov 2924 4424 3500 Šlezija, s 400 K stanarine 2600 4400 4000 Trst 2900 4300 4300 Šlezija, s 300 K stanarine 2500 4300 4DOO Mor. Ostrava 2400 4300 3900 Šmihov, Kladno 2800 4300 3500 Plzen 2760 4260 3500 Dol. Avstrijsko: kraji z nad 15.000 prebivalci <2600 (1580 4200 3900 Gablonc 2640 4140 3500 Iglava, Znojm in Mor. Schonberg 2200 4100 3900 Dol. Avstrijsko: kraji z 10.000—15.000 prebiv. <2500 (1580 4100 3850 Češko: kraji z nad 30.000 prebivalci 2600 4100 3500 Solnograd (mesto) 2200 4050 3550 Nikolsburg (Mikulov) 2100 4000 3900 Dol. Avstrijsko: kraji s 6000—10.000 prebivalci <2400 (1580 4000 3800 (2340 Dol. Avstrijsko: kraji s 4000—6000 prebivalci h 580 3940 3770 (1520 Dohodki (H « J, • ns © t-, M >o >ao co a; C 25 o1 i- C >M Oh > J* r o a. Krone Gradec 2100 3900 3900 Moravsko 2000 3900 3900 Češko: kraji s 16.000—30.000 prebivalci 2400 3900 3500 Dol. Avstrijsko: kraji s 2000—4000 prebivalci <2280 (1520 3880 3740 Solnograd (dežela) 2000 3850 3550 Dol. Avstrijsko: kraji s pod 2000 prebivalci <2200 (1520 3820 3710 Češko: kraji s 8000—16.000 prebivalci 2300 3800 3500 Celovec 2400 3720 3120 Pulj 2400 3650 2850 Volfsberg 2300 36 ¿0 3120 Štajersko, I. plač. razred 1800 3600 3600 češko: kraji s pod 8000 prebivalci 2000 3500 3500 Trient 1740 3475 2660 Line 2160 3430 2800 Gor. Avstrijsko: kraji z nad 10.000 prebivalci 2160 3430 2800 Štajersko, II. plačilni razred *) 1600 3400 3400 Gor. Avstrijsko: kraji s 5000—10.000 prebivalci 2080 3340 2800 Št. Vid ob Glini 2000 3320 3120 Istra1) 2000 3250 2850 Štajersko, III. plač. razred') 1400 3200 3200 Gorica (mesto) 1920 3180 2880 Gor. Avstrijsko: kraji z 2000—5000 prebivalci 1920 3160 2800 Ljubljana *) 2160 3224 2880 Koroško 1800 3120 3120 Kranjsko 2000 3080 2880 Biala 2320 3020 2300 Tirolsko 1360 2960 2666 Zader 1500 2760 2660 Dalmacija 1500 2760 2660 Goriško (dežela) 1720 2720 2560 Levov in Krakav 1980 2700 2500 Predarlsko 1840 2640 2400 Galicija 1760 2480 2300 D. Meščanskošolske učiteljice. Brno 2500 5400 5150 Tropava 2800 5000 4000 Olomuc 2560 4860 3900 černovice in Bukovina2)8) 2400 4600 4400 Šlezija: kraji s 600 K stanarine 2800 4600 4000 Karlove vare 3100 4600 3500 Šlezija: kraji s 500 K stanarine 2700 4500 4000 Praga 3000 4500 3500 Vitkoviee 2580 4480 3900 Marijne Lažne 2973 4473 3500 Karolinental 2960 4460 3500 Šlezija: kraji s 400 K stanarine 2600 4400 4000 Žižkov 2816 4316 3500 Šlezija: kraji s 300 K stanarine 2500 4300 4000 Mor. Ostrava 2400 4300 3900 Kladno 2800 4300 3500 Plzen 2760 4260 3500 Šmihov 2700 4200 3500 Gablonc 2640 4140 3500 Znojm 2200 4100 3900 Dunaj $ 1840 (2500 4100 3850 češko: kraji z nad 30.000 prebivalci 2600 4100 3500 Solnograd (mesto) 2200 4050 3550 Nikolsburg (Mikulov) 2100 4000 3900 Iglava 2080 3980 3900 Moravsko 2000 3900 3900 Solnograd (dežela)2) 2000 3850 3550 Češka: kraji s 16.000—30.000 prebivalci 2400 3900 3500 Češko: kraj z 8000—16.000 prebivalci 2300 3800 3500 Gradec 2100 3500 3500 Češko: kraji s pod 8000 prebivalci 2000 3500 3500 Trst 2350 3400 3400 Štajersko, I. plač. razred 1800 3200 3200 Line 2160 3180 2550 Gor. Avstrijsko: kraji z nad 10.000 prebivalci 2160 3180 2550 Ljubljana 2)| 2000 3080 2880 Gor. Avstrijsko: kraji s 5000—10.000 prebivalci 2080 3080 2550 Dol. Avstrijsko: kraji z nad 5000 prebivalci <1580 (2040 3040 2920 Štajersko, II. plač. razred3) 1600 3000 3000 Dol. Avstrijsko: kraji z 2000—5000 prebivalci1) Dol. Avstrijsko: kraji s pod 2000 prebivalci Pulj») Gor. Avstrijsko: kraji z 2000—5000 prebivalci Kranjsko *) Štajersko, III. plač. razred *) Celovec, Beljak Levov in Krakav Predarlsko') IstraJ) Goriško (mesto) Zader Dalmacija Koroško Galicija Goriško (dežela) *) Tirolsko') Dohodki T3 <1> • o I > S * S-. H > CL, Mi © co ca "E. M* v C So" > M Krone ; 1520 '2000 11520 'i960 1920 1920 1800 1400 1740 1980 1840 1600 1640 1500 1500 1440 1760 1520 1093 3000 2960 2920 2910 2880 2800 2796 2700 2640 2600 2520 2508 2508 2496 2480 2360 1893 2900 2280 2550 2880 2800 2496 2500 2400 2280 2240 2408 2408 2496 2300 2240 1733 Vsak ljudskošolski učitelj in vsaka ljudskošolska učiteljica ima zakonito obveznost, poučevati na teden 30 ur. Izjeme so le na Dunaju (26 ur) in na češkem (25 ur tedensko). Taisto velja za meščanske šole, izjeme so le v sledečih krajih: Dunaj, Dolenje Avstrijsko in Trst (po 21—25 ur tedensko). Ker pa učiteljstvo vesoljne Avstrije ne bo prej mirovalo, dokler ne dobi enakih plač kakor c. kr. uradniki XI., X., IX. in VIII. činovnega razreda in v to je popolnoma opravičeno, ako upoštevamo študije, službovanje itd. učiteljstva v primeri s c. kr. uradniki — podajemo v nastopnem pregled teh treh či-novnih razredov: XI. plačilni razred. Dohodki prvega . ... def. nameščenja: V18ei place' kron I. Dunaj....... 2200 II. Kraji z več kakor 50.000 prebivalci2).....1960 m. Kraji z 10.000—50.000 prebivalci3) ......1900 IV. Kraji z pod 10.000 prebivalci .......1800 X. plačilni razred. Dohodki prvega def. nameščenja: I. Dunaj....... 3000 II. Kraji z več kakor 50.000 prebivalci2)..... 2680 III. Kraji z 10.000—50.000 prebivalci3) ...... 2600 IV. Kraji z pod 10.000 prebivalci ....... 2520 kron 3000 2760 2700 2640 Višek plače: 3800 3480 3400 3320 ') Nima dekliških meščanskih šol. s) In kraji: Baden, Karlove vare, Kralj. Vinohrady, Modling. s) In kraji: Opatija, Arko, Aussee, Dornbirn, Francove vare, Gmun-den, Isehl, Kaltenleutgeben, Marienbad, Meran, Nahod, Pankraz, Purkers-dorf, Stein ob Dun., Voloska, Voslav, Gastein, Zakopani. IX. plačilni razred. Dohodki prvega def. nameščenja: I. Dunaj....... 3800 II. Kraji z več kakor 50.000 prebivalci1)..... 3400 III. Kraji z 10.000—50.000 prebivalci2) ...... 3300 IV. Kraji s pod 10.000 prebivalci ....... 3200 VIII. plačilni razred. kron Dohodki prvega def. nameščenja: I. Dunaj....... 4800 II. Kraji z več kakor 50.000 prebivalci1)..... 4320 III. Kraji z 10.000—50.000 prebivalci2) ...... 4200 IV. Kraji z pod 10 000 prebivalci ....... 4080 kron Višek plače: 4600 4200 4100 4000 Višek plače: 5600 5120 5000 4800 Pisarna. XLI. Vprašanje: Otrok mora od 6. do končanega 14. leta obiskovati šolo. — Končavši 14. leto, ima pravico biti izšolan, in sicer, ako je dosegel učno svrho ljudske šole, se mu mora izročiti izpust-n i c o , ako ni dosegel učne svrhe ljudske šole, pa odhodnico. Izpustnico in odhodnico lahko na enorazrednicah izroči učitelj-voditelj dotičnim otrokom, ne da bi koga vprašal za dovoljenje. Na dvorazrednicah in večrazrednicah sklepa o tem domača učiteljska konferenca. Ako je večina učiteljstva za to, t. j. za izpustnico ali odhodnico, odda šolski voditelj dotičnim otrokom omenjene svedočbe, ne da bi za to vprašal dovoljenja okrajni šolski svet. Ali je tedaj zakonito, da mora dotični šolski voditelj po sklepu domače učiteljske konference vprašati okrajni šolski svet za dovoljenje, da se da izpustnica ali odhodnica dotičnim otrokom in, da — ako je okrajni šolski svet nasprotnega mnenja — morajo dotični otroci še nadalje obiskovati šolo, dokler okrajni šolski svet ne dovoli izšola nje. — Jaz mislim, da šolski voditelj lahko izšola 14letne otroke — z izpustnico ali odhodnico — brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta. — Šolski voditelj ne sme pa izšolati onih otrok, ki niso še končali 14. leta, brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta. Tako tolmačim jaz šolski zakon. Prosim, da odgovorite, če sem to dobro pogodil? — (Glej §§ 95, 96, 97, 98, 99 in 100 ukaza ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. septembra 1905, št. 13.200. Tam ni nikjer dobiti črkice, da mora šolski voditelj v takih slučajih vprašati okrajni šolski svet za do volj en j e pr i i z š ol a n j u, ak o s o otroci dovršili 14. leto.) Eadovednež. Odgovor: Glede izdajanja izpustnic in odhodnic tudi novi šolski in učni red ni popolnoma jasen, zlasti ne v točki, kdo ima J) In kraji: Baden, Karlove vare, Kralj. Vinohrady, Modling. 2) In kraji: Opatija, Arko, Aussee, Dornbirn, Francove vare, Gmun- den, Isehl, Kaltenleutgeben, Marienbad, Meran, Nahod, Pankraz, Purkers-dorf, Stein ob Dun., Voloska, Voslav, Gastein, Zakopani. pravico izdajati te šolske dokumente. Kakor se pa sme soditi iz narave te zadeve in iz prakse, ima to pravico šolski voditelj, ki pa naj v dvomljivih slučajih predloži na večrazrednicah zadevo domačemu učiteljskemu zboru, okrajnemu šolskemu svetu pa le tedaj v razsojo, ako bi bil sklep tega zbora po mnenju šolskega voditelja zoper zakone ali zoper ministrske ukaze. V ostalem je Vaše tolmačenje pravo. XLII. Vprašanje: 1. Ali sme učitelj poučevati kakega otroka izven šolskih ur doma v kakem-predmetu, ki se na isti šoli ne poučuje, na pr. v goslih, nemščini, laščini itd.; seveda proti plačilu, ker novi šolski in učni red enak pouk v šoli prepoveduje? 2. Ali se draginjska doklada prišteje tudi k plači, ko se odmerja osobni dohodninski davek, ali je ta slednjega prosta? V. Z., nadučitelj. Odgovor: 1. Nihče Vam ne more braniti in nihče Vas zaraditega ne sme karati, ako šolskega otroka doma poučujete v navedenih ali tudi v drugih predmetih, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno. 2. Ker je draginjska doklada stalni letni dohodek, se sme prišteti k tistim dohodkom, od katerih odmerjajo osebni dohodninski davek. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, = registrovana zadruga z omejenim jamstvom. == Promet do konca kimavca 1906 K 202.003'00. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Iz naše organizacije. Kranjsko. Kamniško učiteljsko društvo. Že več let ni prinesel „Tovariš" nikakega pomočila iz tega okraja. Tovariši bi lahko sodili, da smo do skrajnosti leni in se nič ne gibljemo. Toda to ni tako. Nečem preiskavati, kdo je temu kriv, temveč naj pričnem takoj s poročilom o zadnjem zborovanju dne 20. septembra 1906. v Domžalah, katerega se je udeležilo 16 tovarišic in 19 tovarišev. To je število, kakršnega naše društvo še ne pozna. Privlačna sila je bila: pouka prost dan, praktičen vzpored in 401etnica tovariša Engelmana, ki mu je v imenu navzočih s krepko zdravico napil tovariš Toman. Naš priljubljeni predsednik je otvoril zborovanje s pozdravom na oddelek dobre organizacije, na kar sta on in tovariš Cenčič razkazovala novi učni red po oddelkih. Po vsakem oddelku se je razvnela živahna debata. Izmed vsega naj omenim predlog predsednika, izpopolnjen z dodatkom tov. Žebreta in Engelmana: Naše društvo se naj pismeno obrne na vsa županstva tukajšnega okraja s prošnjo, naj ta v svojem delokrogu poskrbe, da se šolski otroci ne bodo udeleževali nočevanja pri mrličih, preže na ženitovanjih in del pri nasipanju cest. Omeniti moram še, da se je učiteljstvo v poletnih mesecih na izpodbudo tov. Schmeideka, kateri je prvi pričel, vsak mesec zbiralo pri kakem tovarišu k hospitacijam in stanovskim razgovorom. Kadar bo zopet kak tak shod — poročam. Goriško. Učit. društvo za sežanski šolski okraj zboruje v Dutovljah, dne 18. oktobra 1906 ob 10. uri dopoldne. Vzpored: 1. nagovor predsednikov. 2. overovljenje zapisnika. 3. „Učiteljstvo", poroča g. A. Mervič. 4. novi šolski in učni red. 5. eventuelni predlogi. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Književnost in umetnost. Tilho in drugi. Zbirka humoresk in satir. Spisal Ferdo Plemič. Založil L. Schwentner v Ljubljani. 1906. Cena broš. 2 K, eleg. vezano 3 K. „Zvonček" objavlja v 10. številki to-le vsebino: 1. Zakaj je gozd žalosten? Josip Vandot. Pesem. — 2. Delež mladosti. Sokolov. Pesem. — 3. Nebeško cvetje. Sokolov. Pesem. — 4. Kovači Fr. Merljak. Povest. — 5. Zopet v šolo! E. Gangl. Pesem s podobo. — 6. „Hudi mož." F. G. Hrastničan. Povest. — 7. Pastirček Anžek. Josip Vandot. Pesem. — 8. Lovšinov Janko. Mara Ivanovna Tavčarjeva. Povest. — 9. Golob. F. G. Hrastničan. Basen. — 10. Rožasti plamenee. L. 0. Popis z dvema podobama. — 11. Igrišče. I. B. Zabavni spis s podobo. — 12. Lenuh. E Gangl. Pesem s podobo. — 13. Naša pot. Sokolov. Pesem. — 14. Sanje. Borisov. Pesem. — 15. Kralj Palček. Josip Vandot. Pesem. — 16. Večer. F. Ločniškar. Pesem. — 17. Izgubljeni sin. Juraj Pangrac. Povest. — 18. Tudi mem malo! Podoba. — 19. Na tujem. M. Levstik. Basen. — 20. Žitno zrno. L. 0. Basen. — 21. Pouk in zabava, f Jan Lego s podobo. — Jezero živega srebra. — Kako ustavimo kri. — Koliko ljudi je oblečenih. — Sodi iz papirja. — Koliko besed rabi človek? — Koliko pojedo v Parizu? — Besedna uganka. — Rešitev. V e s t n i k. Današnja „Izjava", ki jo prijavljamo na prvem mestu, je bila sklenjena v zadnji seji izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, kjer je prišel v razgovor konflikt med našim listom in „Slovenskim Narodom". Debata je bila ostra. Končno so se zedinili, da poravnajo razpor z „Izjavo", ki jo danes pri-občuje naš list, jutri pa „Slovenski Narod", oba na uvodnem mestu. Toliko v vednost našim somišljenikom. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Gosp. Janko Škerbinec, nadučitelj v Višnji gori 10 K 32 h, zložili v preprijaznem hotelu „Ilirija" g. Janko Škerbinec, nadučitelj v Višnji gori in drugi resnični prijatelji učiteljstva z besedilom: „Ljubimo učitelje — trpine, saj nam marljivo in skrbno odgajajo mladino, nado boljše bodočnosti!"; g. prof Rudolf E. Peerz, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani, 2 K, ki jih ni hotela sprejeti gdč. Fischerjeva za zlomljeni dežnik; ljubljanski u č i t el j i š č n i k i III. letni k a so prigospodarili pri matematičnih zvezkih 20 h; pri zborovanji Pedagoškega društva v Št. Rupertu je nabrala tov. Ivana Šimončičeva 6 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Osebne Testi na Kranjskem. Učiteljica Jerica Zem-ljanova na Igu je začetkom šolskega leta prav opasno zbolela. 0. kr. okrajni šolski svet ji je dal do 31. decembra 1906 dopust. Na njeno mesto je prišla kot suplentinja Hermina B u -kovičeva. — V Presko je imenovana za suplentinjo I. B e -ningerjeva. Osebne Testi na Štajerskem. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 27. pret. m. imenoval: Na ljudski šoli v Vučji vesi definitivnega učitelja iz Sv. Andreja v Slov. gor. Franca Cvetka; na šoli v Prihovi def. učitelja Lovra Serajnika; na šoli v Sv. Štefanu pri Šmarju prov. učitelja v Markovcih Pavla Flereta; na deški ljudski šoli v Hrastniku def. nad-učitelja Ivana Sorčana; učiteljem in voditeljem na ljudski šoliv v Razboru Avgusta Oanjka, dosedaj def. učitelja-voditelja v Žusmu. Učiteljem, oziroma učiteljicam so imenovani: Na ljudski šoli v Negovi Ana Vaupotič; na ljudski šoli v Vučji vesi def. učiteljica v Sv. Andreju v Slov. gor. Alojzija Cvetko; na ljudski šoli v Št. Lenartu pri Ormožu prov. učiteljica Ladi- slava L a u r i č; na ljudski šoli v Petrovčah začasno upokojeni učitelj pri Sv. Martinu na Paki Josip Kranj c; na šoli v Šent Vidu pri Ponkvi suplent Franc Pogačnik; na šoli v Vidmu def. učitelj na Bizeljskem Eudolf A r n š e k; na šoli v Globokem pomož. učitelj v Ljubljani Avgust Tomic; na deški šoli v Hrastniku def. učitelja Franc Lebar in Ignacij Kaffon; na dekliški šoli v Hrastniku def. učiteljici Leticja Kobale, roj. Achtschin, in Albina Popp, roj. Thienel; na šoli z nemškim učnim jezikom na Laškem Aleksander Permoser; pomožnim učiteljem v celjskem okraju so imenovani: def. nadučitelj v Kočah Josip Leskova r; učiteljicam za ročna dela je imenovana na šolo v Svetini Marija Pustišek, roj. Stritar; na Dobovi Marija Gaj še k, roj. Tramšek. — Menjati službo je bilo dovoljeno učiteljici Mariji Valenčak v Št. Vidu pri Gro-belnu in Ani W u 11 v Slivnici. — Upokojeni so bili: nadučitelj v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu Simon Srabotnik in učitelj na Ptujski okoliški šoli Karel Zupančič. Def. učiteljici na dekliški šoli v Šraartnem pri Jelšah gdč. Feliciti Machovi je dovoljeno poročiti se z Henrikom Š u m r o m, učiteljem na deški šoli istotam. Gr. Luka Svetec, notar v Litiji in podpredsednik družbe sv. Cirila in Metoda, je praznoval dne 8. t. m. osemdesetletnico svojega rojstva. Umirovljen je nadučitelj slovenjebistriške šole, tovariš I. Kristl. Šolski muzej „Zaveze" je dobil stalne prostore na ljubljanskem Gradu, kamor se je preselil 20. septembra. Javna zahvala. Eazni tukajšnji šoli naklonjeni Brezni-čani in Brezničanke so darovali znatno denarno vsoto, s katero se je mogla omisliti za tukajšnjo šolsko mladež krasna zastava, ki se je razvila in blagoslovila v večjo proslavo godu našega cesarja dne 4. t. m. Podpisanemu šolskemu vodstvu je v prijetno dolžnost, se najpresrčneje zahvaliti vsem cenjenim dobrotnikom in čislanim dobrotnicam za obilne denarne prispevke, zahvaljuje se tukajšnjemu župniku in katehetu, gospodu Tomažu Potočniku, ki je blagovolil z lepo cerkveno slavnostjo blagosloviti zastavo, iskrena hvala mu za prekrasni govor pri razvitju zastave. Presrčna hvala tukajšnji prostovoljni požarni brambi pod poveljništvom tukajšnjega predsednika krajnega šolskega sveta gospoda Ivana Finžgarja, ki je s svojo korporativno udeležbo blagovolila poveličevati našo slavnost. Vse priznanje zasluži pa tudi čislana tvrdka Ana Hofbauer v Ljubljani, ki nam je v vseh željah postregla pošteno in poceni. — Vodstvo tri-razredne ljudske šole na Breznici, dne 6. oktobra 1906. Šolski vodja. Poročil seje dne 3. t. m. tovariš Hinko Šumer, učitelj na deški šoli v Šmarju pri Jelšah, z gdč. Felicito Machovo, učiteljico na dekliški šoli ravnotam. Bilo srečno! Pred izpraševaino komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Kopru se začno prihodnji izpiti v ponedeljek, dne 12. novembra t. 1. Dotične pravilno opremljene prošnje sprejema komisija do 31. oktobra t. 1. Umrl je profesor vseučilišča v Pragi, dr. Alojzij Zucker, ki je napisal mnogo juridiških razprav. Na žensko učiteljišče v Gforici je sprejetih v slovenski in laški oddelek I. letnika po 42 kandidatinj. Znamenita češka žena. V Pragi je umrla gospa Ka-mila Hruškova, ustanoviteljica „Osrednjega društva čeških žen". Njena delavnost na dobrodelnem polju je bila neumorna. Posebno je skrbela za pomoč šolskim otrokom, sirotam in naj-denčkom. „Zadružna Zveza" v Celju šteje: na Koroškem 21, na Kranjskem 49, na Primorskem 26, na Štajerskem 47, skupaj 143 zadrug, ki so njeni člani. Od teh 143 zadrug je 40 Raiff-eisnovk, 70 hranilnic in posojilnic mešanega ustroja in 33 nedenarnih zadrug; med poslednijimi je največ (16) mlekarskih in sirarskih zadrug, član „Zadružne Zveze" je tudi „Učiteljsko tiskovno društvo" in „Hranilnica in posojilnica Učiteljskega kon-vikta". Proti kajenju. Na Angleškem pripravljajo zakon, ki bo strogo zabranjeval otrokom kajenje. Deček pod 16 letom, ki ga bodo zalotili, da kadi ali da ima pri sebi tobak, bo moral plačati 40 šilingov kazni. Tudi prodajalci, ki prodajajo otrokom tobak, bodo kaznovani z isto globo, če bi prodajali tobak več- krat, se kazen zviša do 100 kron. Komisija, ki se peča s tem vprašanjem, je mnenja, da kajenje privede moške do pijančevanja, ki je zopet vzrok nesreč in hudodelstev. — Tak zakon bi bil potreben tudi v Avstriji. Kongres proti jetiki. Zopet se vrši kongres proti jetiki, in sicer v Hagu. Govore imenitni profesorji-zdravniki; trudijo se seveda razširiti svoje nasvete in izkustva, kako se treba braniti jetike, toda rešilnega sredstva proti jetiki še ni, in kdo ve, ali ga sploh kdaj dobe proti tej tako razširjeni bolezni. Ormoški okrajni šolski svet je dobil vsled novih počitnic sedaj za mesec oktober tri dneve pouka prosto, da se otroci-učenci lahko udeleže trgatve. Krajnim šolskim svetom je prepustil določitev teh dnevov po lokalnih rezmerah. V šoli na Runeču v orm. okraju ¿e nameščen kot pomožni učitelj g. Oskar Slemenšek. Nadučitelj g. Ivan Košar je zaradi bolezni na očeh na dopustu ter še nadalje opravlja vo-diteljstvo šole pri Veliki Nedelji g. Ivan Zolnir tamošnji učitelj. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke, ki so ga prvotno določili na 11. dan t. m., so preložili na dan 15. novembra t. 1. Ljudska izobrazba na Nemškem. Prvo javno čitalnico v Berlinu je obiskalo v preteklem poslovnem letu 95.768 oseb, od teh jih pride na nedelje 14.376. Povprečno jih je prišlo na dan 267, na nedelje 293 v čitalnico. — Berlinska javna knjižnica in čitalnica je končala svoje šesto poslovno leto. Obiskalo jo je 136.573 oseb, za štiritisoč več nego lani. Izposojenih je bilo 82.866 knjig. Izmed čitateljev jih je pripadalo dobro polovico obrtniškemu stanu. Tečaj za čebelarje. Na vseučilišču v Erlangnu na Nemškem je imel letos profesor zoologije, Fleischmann, svoj četrti tečaj za čebelarstvo. Kurza se je udeležilo 38 slušateljev. Tečaj je trajal 8 dni. Razgled po šolskem svetu. — Hrvaški šolski muzej, kjer je shranjenih toliko dragocenih predmetov iz preteklosti hrvaškega šolstva, je sedaj razširjen in zavzema vse I. nadstropje „Učiteljskega doma" v Zagrebu. Muzej je uredil kustos g. Josip Medved. Hrvaško učiteljstvo je lahko ponosno na svoj muzej, ki se da primerjati z največjimi in najbogatejšimi šolskimi muzeji. — Nemška tehnika v Pragi obhaja prihodnji mesec stoletnico svojega obstoja. Praznovali bodo ta jubilej z raznimi slavnostmi. — Učenje češčine uvedejo na nemškem vseučilišču v Pragi. Naučni minister dr. Marchet je že odobril tozadevni načrt filozovske fakultete imenovanega vseučilišča. Takisto ustanove češke tečaje na dunajskem vseučilišču, in sicer v prvi vrsti za juriste. Na ta način hočejo Nemci izpodriniti Cehe iz sodnih služb. — Mednarodni kongres o narodni izobrazbi je zboroval v Milanu od 15. do 19. septembra 1.1. Na tem shodu so razpravljali v treh oddelkih o šolskih vprašanjih, in sicer: v I. oddelku o ljudskih šolah, v II. oddelku o nadaljevalnih šolah in v III. oddelku o naobraževanju naroda. — Referent o ljudski šoli, prof. Fris, je govoril o postanku ljudske šole v novi dobi in nje socijalni nalogi v moderni demokraciji za um-stveno in moralno izobrazbo mladine. Da ta svoj namen dožene, mora biti ljudska šola obvezna, brezplačna in posvetna. Ljudskim šolam naj bi bile še kot organično izpopolnilo pridodane nadaljevalne šole in drugi zavodi za naobraževanje naroda. — Profesor na češkem vseučilišču v Pragi, dr. Drtina, je govoril o pomenu reformacije za razvoj ljudske šole. Razložil je idejo ljudske šole, kakor sta jo izrazila in določila Komensky in Pestallozzi; poudarjal je posebno, in v tem mu je ves zbor enoglasno pritrjeval, da ni dovolj, če je ljudska šola obvezna, brezplačna in posvetna, ampak da sme na ljudski šoli biti dovoljen kot učni jezik samo materni jezik šolskih otrok in noben drug. Poudarjal je pravico narodnih manjšin do šol v svojem jeziku povsod, kjerkoli živi po več narodnosti skupaj v enem mestu ali v eni deželi. — Ta izvajanja naj bi upoštevala zlasti avstrijska vlada, ki odreka Slovencem na Koroškem in v Pri-morju pravico do slovenskih šol. Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo bogato V nadi, da me cenjeno učiteljstvo podpira s svojimi naročili, zatrjujem istemu, da mi bo prva skrb, da postrežem vsakomur z najboljšim blagom po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Ludovika Likarjeva trgovka s suknom Grahovo pri Rakeku, Notranjsko. 6—; »M MP RBMBMI BS81 HM ■Bral iifiMii'1". "•'r |l|pstt_ ^ V M, NU/|jlI ■• —v tfrnf tfr Priznanje! Cenjena gospa! Priznati Vam moram, da sem se obrnil do Vaše trgovine z velikim nezaupanjem, in le bolj radi prijateljstva do Vašega soproga. Zato sem bil pa tem zadovoljnejši, ko sem prejel za nizko ceno prav dobro blago in sem ž njim tako zadovoljen, da ostanem Vaš stalen odjemalec in bom z veseljem priporočal Vašo solidno trgovino svojim tovarišem. Z vsem spoštovanjem Ljubljana-Barje, 1. aprila 1906. Fran Ornagoj, Izšel je in se razpošilja ROČNI ZAPISNIK z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Spodnje Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1906/7. XIII. letnik. Sestavil L. Jelene. CENA: Za 75 učencev K 1-40, za 100 učencev K 1*50, za 125 učencev K r6o, za 150 učencev K1-70. Ročni zapisnik založi »Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. Naroča se obenem s šolskimi tiskovinami v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani ali pa pri vodstvu Zaveze. Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo! Vsak učitelj in vsak pripravnik mora imeti: Ž-2 Anton Maier, Učne slike iz nazornega nauka za I. in II. razred. K 2 50. Anton Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. K 2-50. Anton Maier, Učne slike iz zemljepisja (Avstrija). E 150. Anton Maier, Učne slike iz domoznanstva. K 1-40. Anton Maier, Učne slike iz zemljepisja (Vojvodina Kranjska). E 2—. Gabrijel Majcen, Metodika zemljepisnega pouka v ljudski šoli, razkazana na svojem razvoju. K 2'—. Ljudevit Stiasny, Prva zbirka učnih slik. E —-70. Ljudevit Stiasny, Druga zbirka učnih slik. E l-—. Ljudevit Stiasny, Tretja zbirka učnih slik. E 1-50. Ljudevit Stiasny, Četrta zbirka učnih slik. E 150. Dobiva se v knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & M. Bamherg v Ljubljani, Kongresni trg 2. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiu 1111111111 ■ 11111111 ■ i Pravkar je izšla: druga in pomnožena izdaja knjige ---Učne slike iz nazornega nauka za L in II. razred. Priredil ANTON MAIER, Cena K 2"50, po pošti K 2'70. - - Dobiva se v založništvu - - L Schwentnerja v Ljubljani ---v Prešernovih ulicah štev. 3. - - - -^L iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111111111 miiiiiiiiiiii i? is J iS i is ia is J IZiijigfaziia K FL0EIAN iM r* knjige priporoča s—s za ljudsko šolo in gimnazij m šolske potrebščine, pisalne, risalne in vse v to stroko spadajoče predmete. Slikarske predloge^^jKffi it & £ £ sr t Last učiteljskega tiskovnega društva „Učiteljska tiskarna" V Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča slavnim krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima naša tiskarna po prejšnji ceni v zalogi. Maša tiskarna sprejema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Učiteljsko tiskovno društvo že posluje. Zato vljudno vabimo slovensko učiteljstvo in vsa učiteljska društva, da naj se blagovolijo prav marljivo v mnogobrojnem številu zglašati za deleže. Deleži so po 100 K in se plačujejo takoj ali pa v 10 nepretrganih mesečnih obrokih po 10 K. Učiteljsko tiskovno društvo je pristopilo k „Zadružni Zvezi" v Celju in njeni organi bodo pregledovali in revidirali delo našega društva. Denar je pošiljati samo na naslov „Učiteljsko tiskovno društvo" v Ljubljani. Za upravni svet: Karel Wider, Jelene, predsednikov namestnik. predsednik. S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje.) S takimi učenci bi morali učitelji le nemško govoriti. Učitelji so večinoma tudi to storili in mučili na ta način sebe in zlasti tiste učence, ki so došli iz slovenskih trorazrednic, dvorazrednic in celo iz enorazrednic direktno v meščansko šolo. Taki učenci so dobili v roke čisto nemške knjige, lepe nemške, krasno ilustrovane knjige, ki jih pa žalibog niso razumeli, kaj razumeli, ko jih še citati niso znali. Za vse predmete so dobili učenci knjige; edino le v 1. razredu sva z g. Bezlajem za geometrijo in zgodovino pustila učence brez posebnih knjig. G. Bezlaju se je dotična učna knjiga zdela preobširna in za nemščine nevešče dečke pretežka; zato je rajši prve nauke iz geometrije narekoval v kratkih in jedrnatih stavkih. Za zgodovino v 1. raz- redu sem uvedel najprvo težak ZeiBbergov tekst, ki se mi je pa zdel še za nemške otroke preobširen in premalo razumljiv. Zato sem ga opustil, in to pa še posebno zaradi tega, ker je bilo v 5. delu Ullrichovega 8delnega nemškega berila, ki je bil za 1. razred uveden, (6. del v 2., 7. del v 3. razredu) dovolj zgodovinske tvarine, ki se je lahko obravnavala vse leto. To so bili razlogi z ozirom na pedagogiko, zakaj so bili učenci 1. razreda v neki dobi (od 1882—1894; brez teh dveh šolskih knjig. Bili so pa tudi ekonomični vzroki. Šola je morala, da si je učencev pridobila in ohranila, vse knjige in šolske potrebščine vsem učencem preskrbovati, in sicer siromakom in napol siromakom brezplačno, drugim pa proti silno majhni letni odškodnini (1—5 gld.). Zakaj vse to navajam? Ker so nemški nadzorniki v letih 1895—1898 silno ropotali nad menoj, da ne preskrbim učencem niti učne knjige za zgodovino. O tem godrnjanju je slišal menda tudi predsidnik baron Hein. Ko je nekega dne obiskal tudi meščansko šolo in pri naukih poslušal, je bil posebno pozoren pri geometriji in zgodovini. Ta slednji predmet sem jaz izpraševal, na ta način pač, da sem učencem stavil vprašanja, na katera so oni odgovarjali. Po izvršeni inšpekciji sem tožil visokemu gospodu, da ima šola križ pač z nemškim učnim jezikom. A prevzvišeni gospod ni hotel moje opravičene pritožbe čisto nič uvaževati, in ko je došel v Ljubljano nazaj, se je pritoževal nasproti deželnemu šolskemu nadzorniku, kakor da bi bili moji učni uspehi in moja metoda pri zgodovini slabi. Menil je namreč, da bi morali učenci zgodovinsko tvarino na pamet pripovedovati ali memorirati. Ta napačni nazor mu je izkušal sicer pravični deželni šolski nadzornik iz glave izbiti, pa menda ni šlo, in zaupanja si pri tem velikem gospodu nisem mogel več pridobiti. Učni načrti so mi delali precej preglavice. Že 1. 1874. ali 1875., ko smo bili pri deželni učiteljski skupščini v Gradcu, sem se moral boriti zoper „načrt" učnih načrtov, ki ga je deželni šolski svet štajerski predložil tej konferenci v pretres. Ta „načrt načrtov" je želel, da bi bile vse spodnje-štajerske šole tako osnovane glede učnega načrta, kakor so bile že takrat šole na slovenskem spodnjem Koroškem. Glede jezika naj bi bile namreč te šole tako urejene, da bi imela vsaka slovenska šola, bodisi enorazredna ali večrazredna, le na najnižji stopnji slovenščino za učni jezik, nemščino pa za predmet; na srednji stopinji pa naj bi bila vsaka šola na Spodnjem Štajerskem utrakvistična, na višji stopnji pa čisto nemška. Tako se je glasil vladni predlog. Le z velikim trudom sem s pomočjo zvestih slovenskih tovarišev in pravičnih nemških sobratov v Gradcu dognal, da ta predlog ni dobil prave večine, in vlada ga ni očitno proglasila kot ukaz. (Dalje.)